Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto LXV., št. 270
Ljubljana, sobota 26. novembra 1032
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, irvremSl nedelje m praznike. — Inseratl do 80 petlt aoin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ae vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva oJlca it. 6
Telefon s t. 8122, 8123. 3124, 3125 in 3126
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8--— —    CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel.
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. St. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — p Račun pri postnem Čekovnem zavodu v LJubljani St. 10.351.
100,
AMERIKA IN EVROPA
istavitev plačil s stran! evropskih drž* Ameriki veliko razburjenje
Newyork, 26. novembra. V ameriških krogih je izzvala veliko razburjenje vest, da se nameravajo evropske države upreti ameriški zahtevi in krat-komalo ustaviti plačila svojih dolgov v Ameriki. Zato si na vse načine prizadevajo, da bi tako postopanje preprečili in čuje se, da je ameriška vlada pripravljena sprejeti plačila v tujih devizah tako da bi lahko vsaka država v syo£ valuti odplačala dolgove. V ameriških krogih sodijo, da bi pomenila ustavitev evropskih plačil silen udarec obnovi medsebojnega zaupanja in da bi bilo s tem odvzeto Ameriki glavno orožje, s katerim je nameravala operirati na razorožitveni in na bodoči gospodarski konferenci«
Vsebina ameriškega odgovora
London, 26. novembra. AA. Angleška vlada je objavila noto. ki jo je prejela od Zedinjenih držav na svoj predlog o od godi t vi. decembrskih plačil. Nota prav iv glavnem to-le:
Ameriški zunanji minister Stimson priznava uvodoma, kolikšne važnosti je angle-
ški predlog o odgoditvi in da izvira iz sedanjega resnega položaja. Zato je treba 2 njim resno računati in storiti vse, da se preprečijo nesoglasja in najde rešitev, ki bo zadovoljila obe vladi in oba naroda.
Stimson nato opozarja, da ima ameriška vlada bistveno omejen delokrog v tem vprašanju in da bi bile njene odločitve neznatnega pomena. Pogodbe o dolgovih so bile sklenjene v parlamentu.
Ameriška vlada, nadaljuje Stimson, je vedno trdila, da so reparacije popolnoma evropska zadeva, v katero se Zedinjene države nočejo vmešati. Prav tako ni mogoče zagovarjati, da so lausannski sklepi o reparacijah v kakoršnikoli zvezi z obvezami Zedinjenih držav. Stimson ceni ukrepe lau-sannske konference in priznava, da bodo zaradi teh sklepov nekatere upniške države prišle ob svoje znatne dohodke. Prav tako dopušča, da je svetovna gospodarska depresija in padec cen povečal bremena dolgov. Tudi nazadovanje med narodne trgovine je imelo svoje posledice in mnogim drŽavam je zdaj težko, nabaviti si zadostne ce-vize za plačilo dolgov. Toda upoštevati je treba tudi to, da je gospodarska depresija zajela tudi ameriški narod. Nato nadaljuje
i Stimson, da v angleški noti ne vidi nobenih 1 dejstev, ki bi opravičevala, da zavzame ameriški parlament zdaj drugo stališče. Navzlic temu je predsednik Zedinjenih držav za ustanovitev odbora, ki naj vso to vprašanje ponovno prouči.
Konkretno glede angleškega predloga o odgoditvi plačil, ki zapadejo dne 15. decembra, pravi Stimson, da takega predloga ameriška vlada kot eksekutiva ne more odobriti, ker nima te moči in ni v to pristojna. Prav tako angleška vlada ni dostavila nobenega predloga, ki bi ga mogli predložiti kongresu, da izpremeni v tem konkretnem vprašanju svoje prvotno stališče.
NaS narod in naša vlada, sklepa Stimson, polagata v točno ohranitev prvotnih dolgovnih pogodb in v striktno plačilo zneskov, ki zapadejo dne 15. decembra, tolikšno važnost, da drugi razlogi za odgoditev ne morejo priti v poštev. Pač pa bi plačilo zapadlih zneskov povečalo nado, da se vse to vprašanje vnovič vzame v pretres.
Stimson pride v Evropo
Pariz, 26. novembra. AA. Ameriški zunanji minister Stimson bo decembra meseca odpotoval v Evropo. V Ženevi bo lo. sep-cembra.
Nov razorožitveni predlog
Angleško-araeriški predlog, ki naj bi ustregel Franciji
in Nemčiji
Pariz, 26. novembra. »Echo de Pariš« poroča, da pripravljata Angiija in Amerika nov načrt, ki naj bi na eni strani zadovoljil Nemčijo v pogledu njenih zahtev o »enakopravnosti v oboroževanju«, na drugi strani pa dovedel Francijo do tega, da bi znižala stanje svoje oborožitve in s tem zasigurala uspeh razorožitvene konference.
Po informacijah diplomatskega dopisnika omenjenega lista bosta predlagala angleški zunanji minister Simon in ameriški pooblaščenec Norman Daviš Franciji predlog pakta, po katerem bi se vsi podpisniki tega pakta odrekli vsakemu nasilju, sklenili torej obveznost, ki bi šla daleko preko Kelloggove-
ga pakta. Obenem bosta Anglija in Amerika skušali pridobiti Nemčijo za to, da se odreče vsakemn oboroževanju, nakar bi se morala tudi Francija obvezati, da bo znižala svoje oboroževanje, tako da bi se kvalitativno in kvantitativno prilagodilo stanju oborožitve Nemčije, Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Nemška obveznost, da se ne bo oboro-ževala in francoska obljuba, da bo znižala svoje oboroževanje, naj bi predstavljala izpolnitev nemške zahteve po »enakopravnosti«. Velika težkoča pa je v tem, da Francija noče znižati svoje vojske prej, predno ne dobi jamstev za svojo varnost v smislu svojega razoroži tv enega predloga.
Pred odločitvijo v Berlinu
Dopoldne se }e sestal pri Hindenburgu »kronski svet44, da odloča o končni rešitvi vladne krize
Berlin, 26. novembra. Danes dopoldne ob 11. se je sestal prj predsedniku republike neke vrste kronski svet. Tega posvetovanja se udeležujejo dosedanji državni kancelar Papen. notranji in obrambni minister general Schleicher. državni podtajnik dr. Meissner in več drugih vodilnih nemških državnikov. Na ta posvet je bil nujno pozvan iz ženeve tudi zunanji minister dr. Neurath.
V političnih krogih pripisujejo tej konferenci največjo važnost ter sodijo, da se
bo pri tej pr'Hki odločilo glede bodoče vlade. Splošno mislijo, da bo zopet imenovana predsedniška vlada pod vodstvom Papena. nj pa izključeno, da bo Hinden-burg glede na razpoloženje med politični, mi strankami pustil Papena pasti ter poveril predsedstvo vlade komu drugemu. V tej zvezi se zlasti imenujejo dosedanji zunanji minister Neurath, general Schleicher, državnj podtajnik Meissner in leip-ziški župan dr. Gordoler. Posvetovanje ob uri, ko to poročamo, še traja.
Nenapadalni pakt med Francijo in Rusijo
Pariz, 2o. novembra. AA. »Le Matin« poroča, da bo med Francijo in Sovjetsko Rusijo v kratkem sklenjen pakt o medsebojnem nenapadanju. Rumunska vlada je namreč sporočila francoski vladi, da posebni položaj Romunije ne ovira Francije, da sklene ta pakt s Sovjetsko Rusijo. Svoj čas je Francija izjavila, da sklene pakt o nenapadanju s Sovjetsko Rusijo šele po ra- I
tifikaciji podobnih paktov med Sovjetsko Rusijo in baltiškimi državami, Poljsko in Rum unijo.
»Matin« pristavlja, da je včerajšnji ministrski svet proučil besedilo te pogodbe. Podpisana pa bo na dan, ko se prično oficijelna pogajanja za trgovinsko pogodbo med obema državam?
Piccard se pripravlja na nove polete v
stratosfero
Bruselj. 26. novembra. AA Profesor ftccard, ki proučuje kozmične žarke, je sklenil, da priredi še dva poleta v stratosfero. Vendar se teh dveh poletov ne bi sam udeležil. Prvi bi se vršil najbrž v Bel-eiji leta 1933.. druei pa nad severnim delom Hudtonskesa  zaliva  leta 1924.
Pri prvem poletu bi se po vsej verjetnosti dvismi] v stratosfero h-^l^ii-^ki fizik Co-svns. ki je že spremljal Pirrarda pri njegovem zadnjem vzletu. Za drugi vzlet pilot se ai določen.
Na obeh vzletih bi šlo za proučevanje kozmičnib žarkov, ki jih zemeljsko magnetno polje odkloni, zrak pa v višini 18 do 20 tisoč metrov vpije. Da prouči možnosti drugega vzleta bo Piccard odpotoval v začetku januarja v Ameriko, kjer bo priredil pri tej priliki tudi vrsto predavanj. Zaradi zelo neugodnih atmosferskih prilik v pokraiini okoli Hudsonskesa zaliva bi bil tamkaj vzlet dokaj nevaren Piccard pa se vzlic temu nadeja, da bo na?el dva dovolj trdna in drzna ameriška fizika..
;  Povišanje prispevkov za
nezgodno zavarovanje
Beograd, 26. novembra. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok o povišanju prispevkov nezgodnega zavarovanja. V smisla določb
člena 29., zakona o zaščiti delavcev, se poviša prispevek za primer nezgode od 6 na 7 Din za vsakih 100 Din zavarovane mezde in vsak odstotek nevarnosti. To povišanje stopi v veljavo s 1. januarjem 1933. Prispevek za nezgodno zavarovanje bo znašal torej za vsakih 100 Din zavarovane mezde tolikokrat 7 Din, kolikor znaša odstotek nevarnosti.
Kriza avstrijske vlade?
Dunaj, 26. novembra, g. Dunajski večernik »Telegraph« najavlja vladno krizo in poroča, da bodo na seji strankinega vodstva krščanskih socialcev, ki je sklicana za 1. december, najbrž razpravljali o tem, da bi namesto Dollfus-sove vlade stopila druga. Po informacijah lista iščejo krščanski socialci večjo večino v parlamenta, in sicer z Vele-nemci. V zvezi s tem se imenuje kot Dollfussov naslednik dr. Rintelen. Od krščansko socialne strani se vesti demanti rajo.
Požar na letalski razstavi v Parizu
Pariz, 26. novembra. V poslopju velike mednarodne razstave v Parizu je nastal sinoči požar, ki je uničil velik del italijanskega oddelka. Zgorelo je več italijanskih letal. Policija je uvedla preiskavo, ker sumijo, da gre za požig.
Svetovna zveza zoper katastrofe
Berlin. 26. novembra. AA. Nemčija je ratificirala mednarodno pogodbo o ustanovitvi svetovne zveze za podpore ob velikih katastrofah. Pogodba stopi v veljavo 27. decembra t. i.
Blaznež ubil 6 ljudi
Seattle, 26. novembra. AA. Neki Filipinac je nenadoma zblaznel in začel napadati z nožem mimoidoče ljudj. Zafoodel je 18 oseb, izmed katerih je 6 umrlo, 12 pa jih je nevarno ranjenih. Policija ga je ukrotila šele po ogorčenem boju.
Stavka natakarjev v Berfimi
Berlin. 26. novembra. Danes se je pričela tu delna stavka natakarjev. V splošnem sodijo, da bodo do večera proglasili splošno stavko. Prvi so pričeli stavkati organizirani komunistični natakarji.
Amerika hoče tudi vino
VVashmgton, 2$. novembra. AA. Več članov kongresa namerava predlagati, naj se v zakonski načrt, ki bi morebiti jzpre-menil Volsteadov prohibioljski zakon, postavajo tudi lažja vina,
INOZEMSKE BORZE Cnrih: Pariz 20.3525, London 16.69, New York 520. Bruselj 72025, Milan 26.51, Madrid 42.47. Amsterdam 209. Berlin 123.575. Sofija 3.76. Praga 15.60, Varšava 5830, Bukarešta 3.085.
Važna seja županske zveze
Kakšen bodi novi zakon o občinah, da bo ustrezal občim _ - interesom
Ljubljana, 26. novembra Davi ob 10. se je v mestni posvetovalnici pričela važna seja širšega odbora Županske zveze, ki ji je predsedoval predsednik g. Babnik, župan iz Št- Vida, poročal tajnik g. dr. Fux. za zapisnikarja je pa fun-giral g. Igli?, a udeležili so se seje župani ali njih namestniki: podžupan mariborski g. Golouh, iz Slovenj[jradca dr, Bratkovič, iz Št. Jurja Josip Drofenik, iz škofje Loke Josip Hafner iz Ptuja Ladislav Jerše, z Blok Lenarčič Stanko, iz Črnomlja Karel Miiller, iz Motnika Karel Novak, iz Beltincev Martin Peterka, iz Velike Loke Alojz Saie, iz Rogaške Slatine Stanko Sentjurc, podžupan Vinko Pavlin iz Trbovelj, Žabkar z Jese nic, Ivan Zupančič iz Trebnjega, Slavo Ktj-Šar iz Zagorja in iz Lesc župan Až-man. Na povabilo župana so se pa seje udeležili tudi senatorji gg. Ivan Hribar, dr. Vladimir Ravnihar in dr. Fran Novak ter narodni poslanci gg. Mravlje in dr. Rape ter načelnik ljubljanskega mestnega dohodarstvene-ga urada g. Zupan.
Ko je predsednik pozdravil navzoč**, zlasti pa senntorje in poslance, je tajnik dr. Fux obširno poročal o načrtu zakona o občinah ter o stališču, ki ga zavzema županska zveza. Ta stremi za tem, da naj zakon čimbolj zaščiti in zavaruje samoupravo obči-n. Bodočnost, napredek in procvit občin so odvisni od tega, na kak način in v kakšnem obsegu bo uzakonjeno in izpeljano načelo samouprave. Samouprava ne sme biti prazna beseda, marveč mora imeti široko in globoko vsebino. Občine žele, da samouprava poslane močnejša, tako da občina ne bo le upravna in volilna edinica, temveč združitev, ki bo s skupnimi interesi spajala svoje Člane-občane ter jim koristila v gospodarskem, socijalnem in kulturnem ožini. Pogrešno bi bilo ako bi bila pri izdelavi zakona o občinah merodajna ona merila, ki jih je izzvalo sedanje abnormalno stanje in ki so povzročala, da so državne nadzorstvene oblasti prestopile meje rednega in zakonitega nadzorstva te postavile občine v finančnem oziru pod neko skrbstvo-Zakoni za občine se ne izdajajo za eno ah" dve leti, temveč za dolga desetletja.
Občina je osnovna stanica dr/avncga organizma. Ona mu daje najjaoje življenjske soke, njona bolezen pa izpodjeda moč in življenje. Interes države zahteva, da 6e občine, zlasti pa mestna gospodarstva ojacijo, da dobe povoljne pogoje, široko in soli d« nejšo platformo za čirn večjo aktnvnost ter za nemoten razvoj in polet na vseh področjih komunalnega življenja To pa mora biti le prava, dejanska in neokrnjena samouprava, svobodna od neupravičenega jerobstva državnih oblasti, ki bi morale nadzorstvo om-ejiti le na to, da se delo občinskih organov vrši v mejah zakona in ni škodijrivo splošnim državim interesom. Občinski zakon mora biti za občino, kar je ustava za državo. Vrniti nam mora predvsem pravica svobodnega budžetiranja, svobodo finančne samouprave, svobodo proračuma in svobodo njegovo kontrole po prizadetih ob« čirufeih davkoplačevalcih.
Nadalde poročilo predlaga razne izpre-membe zakona v duhu dekoncentracije. Po poročilu je najprej govoril senator g. dr. Ravnihar, Id se je zavzemal za samoupravo občin ter za to, naj bi vlada čimprej predložila delconcentracijski zakon. Tudd podpredsednik senata dr. Novak je govoril v tem smislu, obenem se je pa zavzeL naj hI se ohranila pupilarnost občinskih denarnih zavodov, ki jo zakon določa 1© za Državno hipotekarno banko. Prav tako je o đekoncentraci'jskem zakonu govoril senator g. Ivan Hribar ter predlagaj, naj predsedstvo županske zveze pozove vse poslance. da branijo samoupravo občin. Obenem je pa opozarjal na zanesljivost občinskih denarnih zavodov. Poslanec dr. Rape je poudarjal, da so senatorj,; In poslanci pri razpravljanju o novem zakonu prišli do skoraj Istih zaključkov kot Županska zveaa ter izrazil upanje, da bo de-koncentraci'jski zakon predložen skupščini, še predno bo sprejet zakon o občinah.
V imenu večine je posl. dr.* Rape še izjavil, da bo za volitve v občine najbrž sprejet proporc. Ob zaključku lista 6eja še traje.
Jubilej odličnega moža
Mokronog, 26. novembra. Jutri   proslavi   v   krogu svoje rodbine 601etnico   rojstva g. Ladislav Pečanka, upokojeni   generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke.
Jubilant ie bil rojen v Horazdovicah na Češkoslovaškem, Po dovršenih študijah na visoki trgovski šoli se je posvetil bančni stroki in je že kot 191etni mladenič nastopil kot uradnik pri Živnostenski banici. Z bogatimi izkušnjami bančnega poslovanja je prišel L 1900 v Ljubljano, kjer je vstopil v Ljubljansko kreditno banko, ki je bila ta-"krat še skromen denarni zavod. Pečanka Je *sam vložil za takratne razmere ogromno 'vsoto v zavod, pridobil je tudi svoje sorodnike, da so svoje precejšnje premoženje •zaupali Kreditni banki in tako se je začel "zavod, ki so mu bili dani krepki moralni in 'gmotni temelji, lepo razvijati. Kljub hudi 'konkurenci, zlasti s strani Nemcev, ki so imeli takrat skoraj ves kapital v rokah, se je Ljubi j. kreditna banka lepo razvijala, sloves tega solidnega zavoda je naraščal od dne do dne, kar je bila v prvi vrsti zasluga ravnatelja g. Pečanke.
Tudi v težkih časih svetovne vojne, v prevratnih dneh in pozneje v dobi, ko se Je začela gospodarska kriza, je ostala Ljublj. kreditna banka na višini. Zasluga ravnatelja Pečanke je, da banka ni podpisala voj-
nih posojiL Polnih 32 let je aktivno deloval 'in sodeloval v zavodu m mu ostal zvest do upokojitve pred šestimi leti, od takrat Je jpa še vedno zavodov upravni svetnik.
G. Peča/nka je bil tudi za svoje uradni-ištvo vzoren m dober šef, med njim In osobjem je vladala izredna harmonija tn 'zato ni čuda, da je zavod tako lepo procvlr-tal. V zasebnem življenju je bil jubilant vedno skromen, v občevanju izredno fin, poleg tega plemenit rn velik dobrotnik siromakov. Po mišljenju je bil vedno odkrit Slovan, navdušen naprednjak in vsa leta izvest član Sokola.
Letos poleti se je g. Pečanka z družino vred preselil na svojo idilično graščino v Mokronogu. Tiho in skromno praznuje jutri svoj jubilej v krogu svoje ljubeznive soproge ge. Anuse in sinka Ladislava. Odličnemu gosopdarskemu strokovnjaku, iskrenemu rodoljubu in plemenitemu dobrotniku zorimo, da bi prežrvel še mnogo srečnih let!
HE POZABITE, DA BO ^
DNOINf) nUlOH A
Božična poslanica angleškega kralja
London, 25. novembra AA. Angleški kralj bo govoril na božični dan popoldne v radiju vsemu svojemu imperiju. Poslanico bodo prenašale vse postaje britske radijske družbe. To bo prvi neposredni kraljev nagovor na prebivalstvo; doslej je angleški kralj govoril po radiju samo v uradnih zadevah. Kraljevo poslanico bodo posneli tudi na plošče In tako razširili po radiju na vse strani britskega Imperija.
Novi občinski zakon
in občinski uslužbenci
Kar je P° mnenju finančnega ministra maksimum, mora postati minimum zahtev občinskih uslužbencev
Ljubljana, 26. novembra. Če «e načrt novega zakona o oboaiah sprejme, bo temelQit<j preobrazil razmerje ooč makih uslu2iboncev napram občinam. Malo je bilo dosedaj zakonov tako kardiuaine važnosti, kakor je ravno zakon o občinah. Saj zgrabi državo ▼ nienih temeljih, katere tiarvno tvorijo obcone.
Načrt novega občanskega zakona odpravka v pogledu obcinsksh uslužbencev vsako sarnod!o6bo oočrn. kamro »o ji priznavali dosedanji občinski zakoni. Občine so ts.ime nasravtjade uradnike, jm plačevale ter njih prejoreske same disciplinirale.   Novi z«ik«n ustvarja dwo podobo občinskega u-služben; ca, ki bo n^po! dr-ž<rven stvor.   Morda bo poftožag občinskih usliK?Jbenoev  po mnogih občinah boljši, dvomim pa, da bi bilo povečani tako.   Pa ne 6amo radi interesov odužbencev, marveč tudi v interesu občin ta njih avtonomije bi morati občinski uslužbenci Stati na stališču, da občine same ure jejo razmerje napram  svojim uslužbencem m da bodo sami gospodarji na Svojem teritoriju. Določbe glede uslužbencev v novem «*oou tvorijo samo okvir, v katerem bodo posamezn*1 banovine izdale v svojem pod-ložjoi specialne uredbe. Razlika med uslužbenci v posameznih banovinah ozn roma med njiii pravnim potoaajcai so namreč preveli* ke, da bi se. zamogle enotno normirati, n. pr.' bilje/miki po Slavoniji 60 napol administrativni, napoj notarski oz. sodni uradniki, k»t»rih naša banov-hia ne pozna. Obciosfci ushižbenci se zato boge, da banovine v svo-jSi uredbah ne bodo odločevale v prid ob-ČBStfkini uslužbencem.   Zadnja naredba finančnega ministra, s batevo je zauka da se mora položaj obgnrfcih uslužbencev pred ▼sem po rme^mdi občinah urediti tako. ka-fcor oni   državnih  uslužbencev,  jih v tun mnonju potrjuje. Placa itd. občinskih usluž* bencev naj bi bil po tem nabiranju tedaj maksimum, kar bi ameffi zahtevati.
Po mnenju Saveza službenika gradskih i seoskih općina, ki je zboroval pretekli teden v Beogradu in v katerem bo udružene Stanovske organizacije vse države, se je pa postavil na staHEe, d:i mora to. kar po mnenju fina-nonegn ministra tvori maksimum, postati minimum zahtev občinskih uslužbencev. Dalje zahtevajo občinski uslužbenci varovanje pridobljen:h pravic, Stainosbi na enem mestu itd. S temi določili bi bik) na vsak način dopolniti načrt zakona in banovinam naložiti, da jih pri izdaji svojih urecib uveljavijo. Na ta način bodo občin* ^cj us'^/bvnci vsaj nekoliko obvarovana pred morebitnimi pres nečenji. 2e s tem, da bodo banovine aaredbenhn potom določale pogoje za sprejem v službo, min m < a kvalifikacijo, način popoln jevamia mest, vršenje službe in nje prestanete, d-a bodo na podlagi teh uredb morale občine i/delati statute za svoje uslužbence, kat- re bo potrjeval ban. je vtisnjen popolnoma nov anačaj občinskemu uslužbencu in razlit odsev podržavljenja čez njegovo razmerje napram občim z edinim raz'ookom, da bo občina še plačevala uslužbence iz lastnih sredstev Se bolj jasno govon za to okolnost dejstvo, da bodo uslužibouci dobivati pen-zrije tj. fondov, kateri se lahko v ta namen kreirajo pri banovinah in d,i viišii]«) in «pni-viče)UOst pen/?*je  določa  ban. Končno
Koncert zagrebškega kvarteta
Ljubljana. 26. novembra.
Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« je z g. H. Sve tlom pridobilo previ par leti artističnega voditelja, ki je ustanovil v društvu lepo napredujočo glasbeno soko, ki je organiziral in v visoko meri izpopolnil društveni orkester, postavil na odlično mesto reprodukcije mešanega zbora, s katerim je izvajal že znamenita dela klasične oratorijske literature ter je končno tudi uvedel komorno-glasbe ne večere, katerih prvi v letošnji sezoni se je vršil v koncertni dvorani >kina Dvore včeraj ovecer. Intimno, močno akustična dvorana je kaj pripravna za koncerte označenega značaja, nizka poljudna vstopnina pa omogoča obisk koncertov prav vsem ljubiteljem komorne muzike. Da dvorana kljub zanimivem programu in kljub bagatelni vstopnini ni bila pri včerajšnjem koncertu do zadnjega prostora polna, gre pač na račun značaja komorne muzike, ki zahteva glasbeno več kot samo povprečno na obraze ni h poslušalcev, ki jih pri nas ni mnogo, a niti kje drugje dosti več-
>Slosa« je povabila za včerajšnji komorni koncert tudi v Ljubljani že odlično poznam" Zagrebški kvartet, Čegar šef je menda violončelih g Fabbri, član zagrebškega opernega orkestra, profesor glasbene akademije, artistični vodja filbarmoničnega orkestra itd., dalje svira T. vijolino g. Miranov, II. g. Graf, violo pa g. AranJ. Kvar-tetoo udruženje obstoji že več let, ima obširen program, v cegar okviru se nahajajo tudi najboljša domača komorna etela. ter si je kvartet s svojimi koncerti doma, še bolj pa v inozemstvu pridobil že sloves odlične institucije. Zagrebški kvartet rrrm zlasti v svojih ogeLnih inštrumentih močno umetniško oporo, v splošnem pa je ambicija vsega udruženja občudovanja vredna, celotni ton kaže lepo zlrtost, visoko tehniko in uglajenost enodušne skupne igre ter zeh> kultivirano stimo m terpretaci jo.
Na programu je bil Beethovnov godalni kvartet št 11 op. 96 (Ouarteto seri oso) dalje Krešimira Baranovića Andante, zanimiva, na maJodane enem samem kratkem motivu sloneča, na rusko muzi ko spominja-joča, prozorno trodelno zgrajena skladba. Scbubertave   variacije na pesem >Smrt in
bodo odgovarjali za pregreske uslužbenci odslej pred disciplinskimi sodišči, ki se bo* do ustanovili pri sreskih oz. banovinskih oblast vin.
Ako bo taka ureditev prines.a blagoslov državi, dvomim, vsekakor pa bi bilo to želeti. Mis!im pa. da bi ob-Siine potreboval^ individualno umerjene obleke, po svojih potrebah, ne pa konfekcijskega odela, kajti razmere niti pri teritorijalno enako velikih občinah niso enake ;n bistveno d;ferirajo po kulturni, socialni itd. stopnji. Šabfonsfco se to ne da izvesti. Koliko manj je to mogoče pri različnih občinah. Zato zahtevajo raz-Ične razmere tuJ različno delo. Po delu pa bi se moralo ravnati plačilo.
2e sedaj občinski uslužbenci po dežt-ii obupavajo zaradi malih plač. Naredba finančnega ministra zauknzujp reduciranje za 10n o oziroma izenačenje z državnimi uradniki. Silno bodo nekateri prizadeti, ker
je ZJianO. da «) Kraji po deželi, kjer ima Občinski tajnik 508 Din. Kaj mu torej hočete reducirati? To mnenje oz. navodilo se bo pri nas. ki smo vedno bolj pa pešk i kot papež sam. najbrže uveljavilo tudi pri JOOtajr; banovinske uredbe. To gotovo ne bo v prid drŽavi. Le dobro plačan občinski uslužbenec bo dobro upravljal občino in le dobra občina je dober temelj države- Mimogrede omenjam, da so ž? dosedaj občinski uslužbenci prikrajšani, ker ne uživalo ugodnosti pri vožnjah n.i železnici in parobrodi!;, brezplačnega zdravljenja v bolnicah itd.
Naj se dotaknem posebej podrejenosti pod disciplinsko oblast pri sre^kih in banovinskih sodiščih. Pogreške občinskih uslužbencev naj sodijo disciplinama sodišča pri državnih oblastvih. ki ne bodo poznala razmer v občini in v podrobnostih duše naroda. Službovanje v občinah je težje kakor v državni službi in se interesi prebivalstva v občin:-li bolj in Intieiše križajo, kakor pa v državi Zalo je stališče občinskih uslužbencev napram občinarjem težavnejše. kakor državnih napram nadrejenim oblastvom. Že danes omaguje občinski uslužbenec pod težo te službe. Že tedaj se množe pritožbe, ovadbe, kverolanstvo cvete, kaj šele, Če bodo o pogreških sodili državni faktorji, kar ! bo služilo samo v potnho različnim nezado-voljnežem. Obžalujem, da se delegati, zbrani na seji Državne zveze občinskih uslužbencev, niso postavi] na Stališče absolutne samoodločbe občin in da so akceptirali v bistvu načrt novega občinskega zakona, ki jemlje občinam avtonomijo. V tem vprašanju bi morali iti skupno s svojimi dosedanjimi gospodarji.
Na vsak način bo treba načrt novega občinskega zakona temeljito obravnavati in nič prehitevati, ker se zakon ne dela za kratko dobo, zato tudi ni treba, da bi bil za kratko
sprejeti
ZainIeresirali smo za svoje težnje tudi poslance. Vendar slovenski poslanci niso pokazali  zanimanja,  kakor bi bilo treba.
StaHŠČe, katero je zavzel državni Savez službenika gradskih i seoskih općina, se mi zdi pogrešno, ker dopušča, da se dosedanjim občinskim gospodarjem jemljejo obstoječe pravice Zahtevati je. da se zakon o občinah odloži iz razprave, da bo dana možnost mirno in temeljito premisliti novo nastali položaj. Fran J—Fig »j.
deklica*. "Canzonetta« Mendeissohna in za konec M. Ravelov kvartet- Seveda je navdušena publika zahtevala in dosegla še dodatek. Kvartetu je > Sloga« podarila tudi lovorjev venec. —e.
Sokolski gledališki oder v Mengšu
Ljubljana. 26. novembra.
Jutri popoldne bo za Sokolsko družino v MJiii»šu in v«?p napredne *i zavedne okoličane pravi pra>zuik — otvorili bodo gledališki oder Sokolskega društva v Mengšu. O-tvoritev bo prav slavnostna — igrali bodo Vojnov-ičevo ^Sm^t majke Jugovičev« . ..
Xekako pred dobrimi 14 dnevi, ko sem se vozil v Kamn k. mi je prosvetar Sokola br. Lavrič Mirko ves navdušen pripovedoval o nameravani otvoritvi novega odra Ker tsem prija»telj vrseh na\-doi»«nih diletan-tov nama je ob živem razgovoru prav hitro potefcla urica vožnje, in. kar mi je br. Lavrič povedal, je vredno. d# zabeležim
Leta 1919. je pole Jenoič Milan v Mengšu ustanovil Sokola in mu bil rudi prvi starosta. Zbral je okrog sebe vrsto navdušen h rodoljubov, ki so zastavili vse sile v korist in procvit mladega in prepotrebnega d-ru-stva. Prvo streho je nudil mlademu društvu br. Gregorc Valentin, pri njem so tudi za silo telovadila, vse do tedaj, ko je br. Fum-tek, ki je že tu dri med pokojnimi, nudil Sokolu svoje prostore, ki eo brili že večji in primernejši.
In tu v Funmkovom salonu si je društvo zgradilo tudi majhen gledaHški oder, za katerega so se zavzemali br. Kosmač, pokojni Paternost im sedanji prosvetar Mirfco Lav-rič. Razvoj Sokolstva je zahte\ral obširnejših prostorov in ko je po smrti staroste Fumtke prevzeJ vodstvo v roke br. Fr. Ro-prot. |e društvo pričelo misliti na svoj lastni krov.
Brez sredstev se seveda ni da*lo graditi. Pred trerari leta je Sokol kupil staro kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in vel:« kim vrtom za Din 60.000, kateri znesek so posodili br. Ropret, Vaihtar, Žnidar in S. Ropret.
Umnemu gospodarstrvnj se je zanvaliti. da je Sokol po svojih delavcih v kratki dobi dveh let zbral toliko, da je vrnil dolg in mu je še nekaj ostalo.  Veliko zaskig ima bla-
gajn«čarka s. Ropretova kot tudi ostalo članstvo, kajti v tako kratki dob; zbrati nad 60.000 Din ni mak stvar.
Kupljen« hiša se je do tal podrla ki pričelo se je a prezidavo, v novi stavbi so dobili prostorno telovadnico z modernim odrom.
Dom je na znotraj dograjen, le na zunaj mu še manjka omet in nekaj priti ki in, kar pa dovrse spomladi
Sokolići igralci so si zbran" za otvoritev lftp komad — a tudi težak. »Smrt majke Jugovičov« zahteva res igralcev in tudi občinstva! Ako se bo to vse posrečilo — uspeh ne bo izostal. Z« igro je izdelil nove kulise gled. sdikar MagoHč. noše so si izposodili, mnogo so jfh pa napravili doma. Igro režira Lavrič. Majko Jngovicev bo igrala Zofi Tajč, sinaho An goli jo pa Lavrič Marija. Ostale vloge, ki jih je nebro pa so v dobrih rokah mladih diletantov. I.i naj bi s svojo težko igro uspeli! Igra prične v ne; del jo ob 4. popoldne.
KINO LJUBLJANSKI DVOR
_Telefon 2730._
Danes ob 4., 1-8 in 9. zvečer — jutri   (v nedeljo)   ob  3.,   *45, 6., \z8. in 9. uri zvečer
TOM MIX
v senzacij on aln i pustolovščini
človek brez
strahu
Najnižje cene 2.—, 4.— in 6.— Din
i za ustanovitev tega važnega narodno-obrambnega in pomorskointeresnega društva, Razširil pa se bo pokret po vsem srera in po vsej banovini, ker sramota bi bila, oe bi tozadevno zaostajali za Južno Srbijo.
— Avtotaksijev ima Novo mesto 14. ua trgu vsak čas pripravljenih za vožnjo stoil pet.
— Dijaška kuhinja je nabrala letos po mestu 23&4 Din, dočim jih je lani ob tem času 3574 Din. Tudi znamenje časa ali na nezan;manja za našo Študirajočo mladino.
_ V šolskem radiu bo predaval v petek 2. decembra učitelj Viktor Pirnat o temi »Morjec, posredovalec sreče in blagostanja.«
Iz Novega mesta
— Osebne vesti. Kot dnevničarja sta nastavljena pri davkariji v Brežicah tukajšnja visokošolca Stanko šproc -In AlozJj Praft. Na novomeško davkarijo pride kot dnevničar Alozij Bauer.
— U beg11 šolarček Ivan Kovačič, o katerem smo poročali včeraj, se je v potek zvečer skesano vrnil. Klatil se je po Kapiteljskem marofu in čim višja je bila ura, tem bolj se je bal iti domov. Lakota in strah pred nočjo pa sta ga spet vrnila zaskrbljenim staršem. Zasluženo plačilo mu n* odšlo.
_ Miklavžev semenj.    Če ostane tako
lepo vreme, kot ea imamo sedaj, se nam obeta za prihodnji torek bos:at in šumen semenj. Tedaj kupujejo kmetje vse zimske potreščine za svoje družine. Tudi živinska kupčija je tedaj silno živahna, saj koljejo skoro v vsaki hiši.
— Gorelo je v četrtek ponoči v gorenji Kandiji. Ob Zagrebški cesti stoj.! malo vstran od vike Elze dolga lesena šupa, nekdanja parna žaga, zdaj skladišče lastnika trgovca Hadla. Sredi noči je nenadno izbruhnil plamen rz nekega zidanega kota, kamor so radi zahajali berači Ln slični brezdom-c-i prenočevat. Streha je krita z eternitom, .In vsled ognja je nastalo pokanje kot v vojni. Novomeški gasilci so ogenj hitro udušili in vse je spet mirno poleglo. Proti jutru pa je ponovno bušil plamen visoko, močneje kot ponoči in gasilci so imeli dovolj dela, da so ga slednjič ukrotili. Ožgani so tramovi, pokvarjena je streha, poškodovano je v skladišču hranjeno blago. Kako je ogenj nastal, se ne ve, domneva pa se, da je po nesreči  zapalil  slučajni prenočevalec.
_ Otroška   predrznoet.    Veliko otrok
hodi v novomeške šole tudi uro .In več daleč izven mesta. Ko se vračajo domov, je vsa cesta in vse naokoli njihovo. Tega jim nihče oporeka, to je pravica mladine, potrebno pa jo je tudi poučiti in posvariti pred predrznimi početji. Včeraj so prišli šolarji v Bršljinu do železniških zapornic, ki so bile spuščene, ker je vlak ravno hitel v i-jubljano. Pa se je mali abecedar Ciril Kovačič iz bližnje Cegeinice zapodil vlaku tako rekoč pred nosom čez tračnice in le za las je manjkalo, da ga n zgrabila težka lokomotiva. Predrznež je napravil svoje nepremišljeno dejanje tako naglo, da tudi presenečeni strojevodja ni utegnil več potegnili zavore. Bilo bi pa itak prepozno.
— Umrla je hčerka kTojača in trgovca Pelka 12-letna Marija. Naj ji bo jazen spomin, ostalim naše sožalje!
_ Roditeljski sestanek je sklicala prošlo nedeljo popoldne tukajšnja meščanska šola. Najprostornejša učna soba je bila zdaleka premajhna, tolika *je bila udele*. ba staršev. Strokovni učitelj Tomo Žar-gaj je predaval o vzgoji mladostnika Starši so izrazili željo, naj bi se taki sestanki vršili vsako prvo nedeljo v mesecu, kar bo vodstvo zavoda rado storilo. To bi bil toraj začetek pri nas tako potrebne zajednice »šola in dom,-, ki jo imajo že vsa mesta s srednješolskimi zavodi. Tud. na deški osnovni šoli bo še pred božičem sklican  roditeljski sestanek.
_ Proslava    1.   decembra. Sokolsko
društvo pripravlja slavnostno akademijo, ki bo na predvečer velikega državnega praznika. Godba, petje, deklamacije in te lovadnl nastopa so na programu. Slavnostni govor bo imel župni starosta dr. Ivan Vasic. Naslednje dopoldne bo v veliki dvorani Sokol8kega doma zaprisega novo sprejetih članov.
_ Pomladek Jadranske straže se v našem mestu kad ugodno razvija in raste. Na gimnaziji j« nad 1S0 Članov. Prošlo soboto jim je govoril učitelj Viktor Fir-nat o valnosti Jadrana In končal s pozivom, da delajo vei v smislu društvenega gesla: >Cuvajmo nase morje!< Včeraj se je ustanovil Pomladek Jadranske straže na deški osnovni šoli. Zanimanje je prav razveseljivo. Novi odbou tvorijo učenci: Marjan Malovič, Ivan Kovačič, Ljubo Pe-tančK. Miran Vrančič, Feri Buk. Franc Zagore .tn Srečko Ceme. Delak> se bo na tem, da pojdejo vsi pomlad ar jI na majniškj izlet na naš divni Jadran. Tuđi na meščanski   šoli   se vrse priprave
Iz Tržiča
— Izpremerr.ba v vodstvu tovarne »Peko«. Po večletnem službovanju v Tržiču kot tehnični ravnatelj tovarne »Peko« je zapustil Tržič g. Weber Prane in se preselil v Zagreb, kjer je prevzel vodstvo ne ke zagrebške tovarne. Odhajajoči je bil prevzel vodstvo tovarne v najhujši čevljarski krizj in je s svojimi bogatimi izkušnjami kmalu postavil tovarno na najmodernejšo podlago in ji zagotovil širok trg odjemalcev. Napram delavcem je bil strog, toda pravičen predstojnik, ki zase ni poznal oddiha in ne počitka. S krajem ni bil v prijateijskjili stikih, zahajal ni v
nobeno družbo, ves svoj čas je posvečal 3 proč vi t u tovarne.
| — članski sestanek ob čaju, ki so ga • priredili tržlške Kolašk-e v nedeljo v hotelu GloboČn,fk, je v vsakem pogledu dobro uspel. Poset je bil velik in so Kolačiće priložile k svoji osnovi za božično obdarovanje prav lep znesek. Večer je bil prav animiran in ljudje so pokazali, da z.najo ceniti delo tržiške podružnice Kola jug. sester, ki jo od njene ustanovitve vodi z veščo roko ga. Anka Polako-va. nji pa stoj i ob strani lep krog uvidevnih In pridnih gospa iz vseh krogov tržiške družbe.
_ 25-letmca  poroke  sta  praznovala v
četrtek g. Miha Zibler, brivec in posestnik v Tržču, in njegova ga. Štefka iz znane rodbine Zitterer iz Kamnika. Slavljenca sta v Tržiču tako splošno znana po svojem veselem značaju j a javnem udejstvo-vanju. da je krog njunih prijateljev izredno širok. Vzgojila sta o hčera in sinov, od katenh se že trije udejstvuje prj so-kolskem delu bodisi kot godbenik ali pa kot igralec sokolskega odra. Mnogobrojnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in kličemo našemu Mihčetu in gospej Štefki: še na mnoga leta.
_ Utihnili   so   premilj   glasovi... Že
precej dolgo je tega, ko so zašle v časopise prve vesti, da se bo tudi železniški promet na tržlški progi zboljšal, da bo tudi naše mesto dobilo ugodnejše železniške *veze. Samo slabe železniške zveze »o krive, da so se iz Tržiča izselili v&I sej-marji s čevlji in se preselili v kraje ob periferiji Ljubljane, od koder imajo jutranje zveze na vse sejme in teh ni malo. Prosimo železniško ravnateljstvo v Ljubljani, da pospeš« ureditev železniških zvez v svojo korist in v korist potujočega občinstva.
_ Pevski zbor Bralnega društva pripravlja z vso vestnostjo svoj prvi koncert v tej sezoni, ki je določen na dan 18. de cembra. Na koncertu bo zopet nastopila ga. G. Schieckova, soproga tov. ravnatelja tovarne .Jara< v Tržiču, ki je s svojimi nastopi že ponovno dokazala svoje umetniške vrline. Moški zbor se bo na tem koncertu spominjal 40-letnice skladatelja g. Petra Jereba in bo izvajal 6 njegovih mošk "h zborov, štejemo si v dolžnost, da cenjeno občinstvo že danes opozorimo na ta koncert, ki bo znova utrdil sloves pevskega zbora Bralnega društva. Redne pevske vaje se vrše vsak torek in petek v pevski sobi drž. meščanske šole.
_ Izprememba  v  šolski   službi. Svoje
mesto na meščanski šoli je nastop-Ila gdč. Erjavec Virila, ki je doslej služila v Dobju pri Šmarju pri Jelšah. Na meščanski šoli manjkata še dve učni moči.
Narodn" Gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota.   26.   novembra:   Veseli vinograd. Izven.
Nedelja.  27. novembra: ob 15. uri Roksi.
Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Veseli
vinograd. Izven. Ponedeljek, 28. novembra: Lopez. Red D.
Torek, 29. novembra* Zaprto.
*
Veseloigra »Veseli vinograd« se vprizori drevi ob 20. uri in v nedeljo zvečer ob 20. uri v dramskem gledališču po običajnih dramskih cenah.
Nedeljska dramska popoldanska predstava, V nedeljo 27. t. m. popoldne ob 15. uri se igra v drami ljubka in veleza-bavna komedija »Roksi«. Njena snov se naslanja na staroznano pravljico o Pepel-ki. Režija prof. Sešteva. Veljajo znižane dramske cene. Zvečer ob 20. uri se ponovi ^Veseli vinograd«.
Abonenti reda D imajo v ponedeljek, dne 28. t. m. predstavo v drami. Vprizori se dr. Bartolova drama »lopez«.
Prihodnja premijera v ljubljanski dmmi bo Merežkovskega petdejanska zgodovinska tragedija »C&rjevič Aleksej« belo prikazuje v osmih slikan zadnje dneve mladega carjeviča Alekseja, ki je bil od lastnega očeta, carja Petra Velikega, obsojen na smrt. Snov spada poleg Borisa Godunova med najzanimivejša poglavja ruske zgodovine. Pri nas bo prišlo to delo prvič na slovenski oder. Naslovno vlogo igra g. Jan. Prevod je oskrbel naš najte-meljitejši poznavalec in prevajalec ruskega jezika dr. Iv. Prijatelj. Rezijo ima g. Ciril Debevec.
OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota,   26.   novembra:   Mala Fk>ramye. Gostuje   g.   Du-bajic.   Izven. Znižane cene.
Nedelja, 27. novembra: ob 15. uri Erika.
Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Ma.
non. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 2S. novembra: Zaprto.
Torek, 29. novembra: Zaprto. Generalka.
Sreda, 30. novembra: AdeJ in Mara, premijera. S'avnostna predstava v proslavo narodnega praznika.
Operet« Mala Fl«ramye z g. Duba-
jićena kot gostom se ponovi danes v soboto zvečer ob 20. uri po znižanih cenah v operi. Vsa ostala zasedba kakor običajno.
Nedelja v ljubljanski operi. Dne 27.
t. m. popoldne ob 15. uri se poje izvirna opereta >Erika<t v običaju: zasedb pod taktirko g. šušteršiča. Zvečer ob 20 uri pa je druga repriza opere Manonc: glavne vloge so v rokah gospe Gjungjenac ter gg. Gostiča in Betetta. Opero dirigira kapelnik Stritof. režija je Giril Debevčeva. Za obe nedeljski predstavi veljajo znižane operne cene.
Operna premijera. V sredo, dne 30. t. m. bo v naši operi krstna predstava opere *Adel in Mara«. Libretto je znan in sloni na narodni pripovedki. Porabil jo je najprvo slavni splitski pesnik Botić v svojem eposu »Bijedna Maro«. Istoimensko dramo pa je napisal Niko Bartulovič, Skladatelj najnovejše opere je Josip Ha-tze, po starših je rodom Slovenec iz vipavske doline. Režija je Delakova. Premijera bo v sredo, na predvečer narodnega praznika.
KOLEDAR
I>an«^: Sobota, 26- novembra, katoličani: Konrad, Zdedrag, pravoslavni 13. novembra.
Jutri: Nedelja 27. novembra, katoličani: Virgilij, Vedrana, pravoslavni 14. novembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica:  Želim se poroditi.
Kino Ideal: Artisti.
Kino dvor: Človek brez strahu.
ZKD: »Zapadna fronta 1918« ob 14. v kinu Matici.
PRIREDITVE V NEDELJO
Kino  Matica:   Princ   iz Arkadije.
Kino Ideal:   Želim  se poročiti.
Kino Dvor: Človek brez strahu.
ZKD: >Zapadna fronta 19l8< ob 11. dop. v kinu Matici.
Zveza kulturnih dru5tevf občni zbor ▼ predavalnici ZKD ob 9. dop. Kazino.
Lutkovno gledalište Sokola h na Tabom: ^Začarani gozd« ob 16.
Ilirija : Hermes: prijateljska tekma oh 14. na igrišču Hermesa.
Grafika : Slovan: prvenstvena tekma ob 14. na igrišču Primorja.
DEŽURNE LEKARNE
Dane* in jutri: Sušnik, Marijin trg 5 in Kuralt. Gosposveteka cesta 10.
— • Jutri nedelja. Pozor dame! Prt Kette, Aleksandrova ce^ta. C35-n
&2if»vd sita
in rešeta
Očanec je prisopihal v Ljubljano strašansko razburjen.
Kar ko j mi povejte, kje je gledališče. Vse bom razbil in premlatili L>a\*i mi je poginila koza.
— Zakaj se pa jezite zaradi tega na gledališče?
— Le j ga škrica! Saj si vendar iz Ljubljane in si menda čital v onga, nu, kako se že pravi? — bilo je črno na belem, da je vsega krivo gledališče Moje sosede punca se je spečala, kaj bi ti pravf/, gledališče jo je pokvarilo, čeprav je igrala le sv. Nežo na našem ljudskem odru. Saj pravim, zaradi te svinjarije, gledališča, je bila letos takšna suša. Pri nas že vsi vedo te stvari, suj so naročeni na ongave cajtenge. Ljudje pofr-pe, jaz pa ne bom7 kar ko j mi bodo morali kupiti drugo kozo
— Ne, očka, nikarte/ Le počakajte še vsaj do nedelje/ Kmalu bodo zaradi gledališča poginili marsikomu še konji, sploh bo vse vrag vzel.
— Tudi osle?
— Ne, očka, osli bodo pa še naprej rt-gali, da je zaradi gledališča sosedov petelin nekam skočil in da jim rastejo — seveda zaradi gledališča — čedalje daljša ušesa. Očka, ali bi ne bilo bolje, da bi lopnili z gorjačo raje po teh ušesih?
Neplačano kolo prodal
Ljubljana, 26. novembra. Pri malem senatu so tatvine koles že vsakdanje, v torek se je moral zagovarjati senatu že dobro znani Jože Skubic z Viča zaradi kolesa, za poneverbo in ponarejanje Listin.
Jože je lepo odkritosrčno priznal, da je julija meseca sam napravil sebi in svojemu prijatelju Ivanu potrdilo, da sta v službi pri obtoženčevemu bratu, potrdila je pa nato predložil Alojziju Praprotniku v Domžalan, kamor sta šla kupovat kolesa na obroke. Zaradi potrdil je imel Praprotnik zaupanje v fanta in jima dal kolesi na obroke. Jože tovo kolo je stalo 20*25 Din in Jože je takoj plačal prvi obrok 200 Din. že drugi dan je pa kolo prodajal pri Figovcu za 1200 Din, njegov prijatelj je pa svoje kolo zastavil.
Obtoženec se je izvijal Češ, da je kolo spravil doma, vendar pa kolesa niti policija ni mogla nikjer najti, sam pa tudi noče povedati, kje je, zato mu je pa mali senat dal 5 mesecev zapora in 240 Din sjlobe. ki bo zanjo tudi moral sedeti 4 dni, če je ne plača-Kot izkušen praktik pri sodišču, je Jože vložil priziv zaradi preradodarno odmerjene nagrade
ČEMU VOZNI REDI.
— Povejte mi no, čemu so nam ti vozni redi, ko pa vlaki ne vozijo po niih?
— Kako bi pa ugotovili zamudo vlakov, če bi ne bilo voznih redov?
Glavna stvar.
»Zenica, nekam slabe volje si, odkar si se vrnila z rivijere.«
»Saj ni čuda, pozabila sem poslati razglednico sosedi, ki zdaj ne bo verjela, da sem bdla na počitnicah.«
Metlika,
jene lepote in zanimivosti
Metliško tujskoprometno društvo Je pričelo z najživah
nejšim delom
Metlika. 26. novembra. V letošnjem letu organizirana propaganda za Belo Krajino in zlasti za Metliko je pokazala nadvse zadovoljive uspehe. Propaganda se je prav za prav vršila na popolnoma zasebno Inicijativo brez vsakega sodelovanja Bele Krajine, vendar pa je doseg-la zaželeni uspeh, da so se Belokranjci sam: zdramili In uvideli veliko vafciost tujskega prometa, ki prinaša naši državi nad eno milijardo dinarjev Iet-
trdijo, da imajo Metlicani krokarje v grbu, ker so sami znani kot vztrajni krokarji, vendar pa tega ne smemo verjeti ln končno, de bi to tudi bik) res, bi ne bilo tudi čudno poleg tako izvrstne metliške kapljice.
Novo društvo mL je naprtilo veliko na. log, med drugimi olepševalna dela, ureditev Metlika, zgradbo kopališča, forsiranje zgraditve vodovoda, čuvanje kultura.h in ^godovinrfrih spomenikov, ureditev pe-
no. Spomnili so se, da bd mogli budi oni zaslužiti del te ogromne vsote, pa so tako v Metliki v nedeljo 20. t. m ustanovili Tujsko prometno društvo pod okriljem ljubljanske Zveze za tujski promet in takoj pričeli z zelo živahnim delom
Ustanovni občni zbor je bil res dobro obiskan. Med drugimi je bil navzoč celo prost g. Cerer, dalje predstojnik sodišča g. dr. Sirko, banovinski tajnik g. Bajuk, mestni župan g. /Golia itd. Zveza za tujski promet iz Ljubljane je zborovalce brzojavno pozdravila. Zbor je z vso toplino in simpatijo vodil namestu obolelega srestke-ga načelnika g. Karlavarisa Šolski nadzornik in prosvetni referent g. Barle, ki je nad tri decenije učiteljeva! v Metliki. Soglasno je bil izvoljen odbor, ki so v njem kot predsednik sreski načelnik g. Eraest Karlavaris, odborniki pa gg. gostilničar Kopinič, sreski tajnik ćesnik, veterinar Fux Ludvik, poslanec Makar, zdravnik dr. Koder, postajenačelnik Vi-ž^ntin, trgovec Maieftč, dalje gg. Koren, Kamfbič, Ktctocbcc, Fux Robert in T crnči č, v nadzornem odboru pa g. notar Rant in posojilnični tajnik g. štupar.
Velike zasluge za društvo ima sreski načelnik, ki se je, dasi ravno m domačin in je komaj leto dni v Metliki, z veliko ljubeznijo zavzel za napredek kraja, pa ga je ljudstvo zaradi njegove kulantnosti zelo vzljubilo.
Kolikor smo morali prej biti skeptični in neverjetni Tomaži, toliko moramo danes resni volji Metličanov verjeti. Zatrjujejo, da bodo živahno delali po simbolu starodavnega metliškega grba v katerem na stolpu stojita dva krokarja — znak bud-ne pozornosti na Turke, ki so pred stoletji bili tako pogosto naši nezaželeni gostje in pred katerimi je kranjsko deželo MetJka prva branila z orožjem in krvavimi  žrtvami.  Nekateri  hudomušneži sicer
rečni prometnih vprašanj, pa končno tuđi prireditev zabav in kulturnih proslav. Res žeto agilni, četudi že skoro sivolasi član g. Robert Fux, znani ljubitelj narave in turist, je dbljubil, da bo markiral pot iz Metlike na vrh Gorjancev, kar je sicer dolžnost SPD, toda Metrika nima podružnice. Taka požrtvovalnost in delavnost res zasluži vsako pohvalo.
Z metliškim tujsko prometnim društvom bodo sodelovale tudi vse okoliške občine metliškega sreza, ki enako kažejo veliko zanimanje za ta pokret. Rezultati vsega tega dela se bodo pokazali šele pomladi, vendar pa nas bodo nedvomno vse presenetili, ker imena odbornikov jamčijo za resno delo m uspeh, pa bi zato bilo sedaj preuranjeno o tem še več govoriti.
Sicer je Bela Krajina tudi sedaj še vedno lepa. Precej ugodna jesen nudi razkošne slike v naravi. Belokranjci radi love, divjačine je tam obilo. Imajo pa večkrat smolo ki se zgodi, da dosti lovcev ne ustreli niti enega zajca, škoda, da m tu ljubljanskega S tacu 1 a, da bi jim v takem neprijetnem položaju pomagal.
Gornja slika, delo marljivega ljubljanskega fotografa g. Vekoslava Kramariča, ki je napravil mnogo izredno posrečenih motivov iz vse Bele Krajine, nam kaže Metliko, o kateri je bilo v letošnjem letu po pravici tako mnogo pisano in ki nam je s svojo okolico dala tako mnogo znamenitih mož.
Morda je letos bilo Črnomlju posvečeno manj pozornosti, nego Metliki, vendar pa je Bela Krajina tako majhna, da besede o enem kraju veljajo skoro za vso, pa je budi delo za povzdigo Bele Krajine bilo enako razdeljeno na vse kraje brez razlike.
Prihodnje leto pa bo to delo rodilo prve vidnejše plodove. R—y.
Moralna zgodba o gosaka
Kaj je doživel Gorenjec, ki ga je zaneslo med brhke Prlečanke
Ljubljana. 26. navembra. Za to zgodbo ni treba prevzvišenega dovoljenja, saj m prinesena na pasjem repu in jo vendar odlikujejo visoke moralične kvalitete.
Menda veste, kaj je gosak, čeprav se pečate z gosnv le o Martinu, ko niste preveč hladnokrvni ter pač človek ne more Tazsojati ali je gos ali gosaka. Da ne bo torej nesporazuma: gosak je moški spol gosi. Bolj zamotana zadeva pa je, da lahko postane gosak moški.
V Prlekiji se je naselil Gorenjec ali Dolenjec. Toda nikar ne mislite, da so ga zaradi tega klicali za gosaka. Niti ni on smatral Prlečank za gosi. Nasprotno, lahko bi celo govorili o ljubavnih idilah, če bi zgodba ne imela moralne tendence. Zal ne •morem torej povedati, kako in kaj je bilo. Prav tako obžalujem, da Prlečanke niso računale z moralno tendenco zgodbe. Kot olajševalno okolnost pa upoštevajte, da je bila morala prizadeta le z eno Prlečanko. Druse se niso pritožile.
Da je prijadral priseljenec iz dežele, kjer vejejo ostrejši moralični vetrovi, se je poznalo takoj, čim so začele celo srake klepetati, da je satan nasejal pri tistih idilah ljuliko med pšenico. Možak je bil nedolžen kot jagnje. Niti sanjalo se mu ni nič o idilah, ljuliki in podobnih zadevah, zaradi kateriii človek že zardi do podplatov, samo. če pomisli na nje. Ljudje so ga gledali pomenljivo, če se je kje prikazal in vedno bolj pogosto so letele nanj opazke, da bo gosak. Človek bi končno še vse prenesel, toda tega p«a ni mogoče. Ne! Kdove, kaj pomeni taksno namigavanje?! Prlekija je sploh nekoliko mistična, da se Gorenjcu zdi tam vse tako čudno, kot da je prišel v Indijo Da. tu dobi zgodba ton tragičnosti ali najmanj dramatičnosti. Kdo bi se nc ustrašil tako strašne napovedi, da postaneš gosak! In čakaš v strašni negotovosti, kaj se bo zgodilo in kdaj se začneš prerajati v gosaka. Človek bi prej mislil, da se je začelo prerajati dekle, ki je žal, zašlo v našo zgodbo na škodo moraličnih kvalitet. Kako se prerajajo dekleta, menda veste, čeprav vsa čast vašemu zardevanj-u.
Strahote so dosegle višek, ko se v Go-Tenjčevi hiši ni hotelo zdaniti, čeprav je minilo že poldne. Tako grozno dolge noči ne pozna niti nobena visoka ginljiva pesem o počenih srcih. Gorenjca so bolele vse kosti in v nepopisni grozi je trepetal, češ. morda je to simptom preobrazbe. Gosak postanem, strahota!
Ni mogel več vzdržati. Vstal je in prižgal luč. Začelo ga je duši ti. Zraka, zraka! Toda okna ni mogel odpreti. Opotekel se je proti vratom in odrinil zapah. Vezna vrata so se odpirala k sreči noter, sicer bi jih ne mogel odriniti, bila so zasuta s plevami. Zunaj je bil seveda najlepši dan, noč se je takoj razblinila, čim je »gosak« odprl vrata. Preden je očistil za masen a okna, je omagal. Kajti hiša je bila zasuta s .plevami kot sibirske kolibe s snegom
Toda zgodba postaja še bolj dramatična, čeprav prezremo »gosakove« bolečine, ki so mu tako razgrele glavo, ker ni mogel dolgo potuhtati. kaj pomeni plaz plev. Končno je začel slediti raztresenim plevam. Menda niso raztresene tako na debelo po poti le po naključju, je pomislil. Bil je tako zaverovan v ta detektivski posel, da ni niti opazil, da so se mu pri vseh hišah režali skozi okna škodoželjni obrazi. — Gosak gre na pašo, — so govorili ljudje. Toda »gosak« je bil gluh in slep za vse, samo pleve je videl. Sele pri hiši dekleta, ki Je očitovalo -prej simptone prerojenja, se je zavedel. Zdramilo ga je vekanje, ki je bi*o nekoliko podobno gosjemu gaganju. V tem trenutku se je fant v resnici prerodil. toda ne v »gosaka«, kajti ubral jo je s taksnim zaletom proti domu, kot da namerava zbe-žati na Gorenjsko.
Vendar ni prisopihal daleč. Mračilo se je že. zato se fant ni mogel zavesti, kaj se je zgodilo prav za prav z njim. Preobrazba v gosaka je bila bliskovita. Krepke roke Prlekov so zagrabile fanta in — gosak Je začel gagati v mlaki. Nekajkrat si je privoščil krepak požirek rjave vode, nakar se Je pa vseeno sprijaznil z nepričakovano usodo ter je začel divje mahati ter ploskati po vodi.
— Le okopijd se, nesnaga pregrešna! Du-
ša m telo sta umazana! so ga vzpodbujali fantje. — Tako se godi gosakom!
To je torej vHoko moraličen povdarek dramatične zgodbe. In s tem je zgodba dostojno zaključena če še pripomnim, da bi bila takšna metoda tudi priporočljiva v našem visoko moralnem svetu, kjer tako pogrešajo pravih metod ter seje jo prazne pleve na svoje glave.
Ne da 9e odgnati.
— Gospod, kupite srečko, avtomobil lahko zadenete.
— Pustite me pri miru, o avtomobilih nočem ničesar slišati.
— Pa vendar kupite srečko. 20.000 jih prodamo in kje je rečeno, da boste baS vi imeli tako smolo, da boste zadeli avtomobil?
Jo- jo-jo-jo-jo-jooo j!
Novinarji nam pripravljajo letos na svojem koncertu posebno
atrakcijo
LJubljana, 26. novembra.
Omenili smo že, kaj pripravlja iznajdljivi Beno Gregorič za letošnji novinarski koncert Privlačnost novinarskega koncerta je že itak vsako leto tako velika, da zmanjka vstopnac m da se morajo zvečer mnogi vrniti, ker v Un:omi ni več prostora. Letos bo pa še večja, ker bomo imeli po koncertu teflamo v jo-^jo, v tej po vsem svetu zopet tako priijubijeni iggi. Vsak dobi brezplačno svoj kolešček na nitki in sukal ga bo lahko po mili vofti, dokler nru roka ne bo- omagala ali dokler se mu kolesce ne ustavi. Ce ga bo znal spretno sukati, utegne dobiti še diipComo in postane prvak igre jo-jo.
Mnoge bo seveda zanimalo, kaj in kod re ta nova igra. Baje se je z njo zabaval že Geothe, drugi pa trdijo, da jo je imel zelo rad Napoleon, oglašajo se pa tudi itjoidlje, ki pravdo«, da je jo-jo ameriška igra. l^ra je stara menda nad 1000 let, kajti sledovi pričajo, da so jo poznali že stari Grki, ki so se z ndo kratkočasili. Kot igrača ie bi? a znana v Evropi od konca 16. sboeetia.
Poznejši francoski kralj Ludvik XVH. Je bil kot otrok navdušen za Jo-jo
V jaiponskem mestu Osaki je izš'a 1. 1720
knjiga s prvo sliko o prodajalcu koleščkov
jo-jo. Prodajalec se je sam izdajal za rz-
umiiteltja te igre in na kraju, kjer je umrl, so
mu hvaležni  ljudje postavili spomenik z
zanimivim napisom, da se ie njegovo kolesce življenja za vedno ustavilo ob tem
spominskem kamnu. V Evropi se je imenovala igra prvotno jou-jou, Japonci so je pa nazivali ho-ho in iz tega je nastalo pozneje jo-jo.
Društvo narodov dela
( »Nebelspalter« )
Igra je zelo zabavna. Kakor da ga žene tajna sila, se spušča kolesce po vrvici doli tu pleza po ngd zopet nazaj igraču v roke brez vsake vzmeti aH gumija. Jo-jo je sestavljen iz vretenca, obešenega na vrvici, m je v principu nihalo, samo s to razliko, da se giblje gmota kolesca navzgor in navzdol, pri navadnem nihahi pa niha utež desno in levo od mime lege. V obeh primerih prehaja energija iz ene obdike v drugo, dokler se zaradi trenja samih delov in le-teh ob zrak gibanje ne ustavi. Zaradi znamo večjega trenja, kakor pri tako zvanem Maxwellovem kolesu, se nihanje že po eni fazi ustavi, če igrač s svojo spretnostjo primerno ne podpre strogo fizikalnega pojava. In v tem je baš problem igre. Nitko ima igrač ovito okrog prsta in s primernimi kretnjami lahko vedno o pravem času sproti nadomesti izgmb-tteno energijo tako, da se kolesce neprestano spušča in dviga, kolikor daleč seže igralčeva spretnost Jo-jo ima namreč še druge muhe Ln v njih tiči vsa zabavnost te ljubke, na videz tako preproste igre.
No in teh muh se bomo morali otepati v četrtek na novinarskem koncertu, ko nam brhka dekleta razdele vsakemu po koleščku in ko se postavimo lepo v krog ali četverokotnik. v sredo med nas pa stopi tisti, ki bo imel komando (to bo naš Čoro). Vse. kar leze ino gre, bo moralo pokazati svojo spretnost, kajti mejdan ne bo samo junaški, temveč tudi težak. Roka
ne bo smela drhteti in tudi dihati ne boš smel pregloboko, da se ti vretence na nitki prezgodaj ne ustavi. Zmaga bo težko priborjena,   naslov   prvaka v >Jo-jo< igri
pošteno zaslužen.
Ti preklicani novinarji in z rajimi naš Beno Gregorič, kaj vse si izmislijo!
Proračunska seja kranjskega občinskega
odbora
Redni dohodki znašajo 321.926.50 Din, izdatki 1,078.316.07 Din,
primanjkljaj 756.389.57 Din
Kranj, 25. novembra.
V sredo zvečer se je vršila v mestni hiši seja občinskega odbora, ki se je je udeležil tudi sreski načelnik gosp dr. Franc Ogrin. Glavna točka dnevn-ga reda je bil proračun za prihodnje leto Občinski svetovalec g Makso Foek je preči tal posamezne točke proračuna. Redni dohodki znašajo Din 321.926.50. redni izdatk: pa 1.078316.07 Primanjkljaj znaša torej 756 389.57 Din. Težka fmaučna kriza se deloma občuti rudi pri naš* občini. Čeprav je sicer nezadolžena. Razne postavfce so se morale znižati v skupni vsoti 125.000 Din. Tako je morala od-pasti postavka za najetje posojila za novo kopališče v znesku 45.000 Din, ker je vež kot tjotovo da občina te^a posojila ne bn nikjer dobila. Crtan je bil minimalni znesek 5000 D n za javno razsvetljavo, ker je mesto dovolj razsvetljeno Odpadal je tudi znesek 10.000 Din za centralno pri žaganje. Upanje je, da se bo mo^lo z zneskom, ki je sedaj na razpolago izvršiti centralno prižiganje javnih svetilk, kar bi bilo v veliko korist občine. Pri postavki za javno ce-stno razsvetljavo, ki predvideva 48.000 Din izdatkov, se je razvila živahna debata. Stavljen je bil predlog, naj skuša občina doseči znr-žaavje cen za ekfetri črvi tok, ki se dobavlja za ceertio razsviflijavo. Poudarjalo se je tudi. da imajo druge centrale za 25 par cenejši tok. Zlasti pa bi se morala občini znižati cena teka za javno razsvet* ^javo. ker je to odvisni tok.
Pni podporah moramo omeniti, da se je dovolilo Sokotekonu dffuštvu 10.000 Din podpore, Glasbeni šoli pa se je zvišala podpora od 10.000 Din na 14.500 Din, ker je šola v težkih razmerah in precej zadolžena. Nepredvideni stroška so se črtali za polovico in znašajo sedaj 20.000 Din. Kar se tiče uprave, je predvidenih za občinsko pisarno 84.000 Din. za redarstvo pa 58.400 Din. Ze vzdrževanje cest je namenjenih 142.890 Din, za kanalizacijo 20.000 Din; prispevek k ubožnemu skladu znaša 54.295 Din,
Prispevek za ustanovitev gorenjske bolnice skladu pa 10.000 Din. Akciji za nezaposJe* ne domaČe delavce se je dalo 10.000 D;n. Prispevek za ustanovitev gorenji bolnice znaša 3 odstotke davčne osnove, to je 27.937 Din. Podpora za gimnazijo znaša 16.017 Din, za sudsko šolo 'stanarina za učitelje in prispevek za stvarne šolske potrebščine) 702.500 Dm za tekstilno šolo 59.000 Din, za obrtno-nadaljevalno šolo 20.000 Din, z« trgovsko-gromi jalno šolo pa 10.000 Din
Važno je kritje primanjkljaja, ki znaša Din 756389.57. Pobirala se bo 35 odstotna do-klada na direktne davke, kar bo zneslo Din 325.937 40 Doklada na vino in vinski mošt znaša 210.000 EMi. doklada na pivo 42.000 Din, doklada na žganje, špirit in likerje Din 90.000, užftnina na meso 50.000 Din. Z vsem tem bi se krilo 717.937.40 Din. Primana* loLjaj 38.452.17 Dm bi se kril s še neplačani« mi prispevki na osebno delo (kuluk). Vsi
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9. zvečer nepreklicno zadnjikrat
ARTISTI
Krasno filmsko delo iz cirkuškega življenja
Jutri (v nedeljo) ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer sijajna šaloigra
ŽELIM SE POROČITI
Renate Mtiller — Hermanu Thi-mig — Fritz Grilnbanm in Szoke Sankali
redni dohodki, redni izdatki in predlagano kritje je bik) soglasno sprejeto Občine se bo morala začeti baviti z rešitvijo vprašanja novoga pokopališča. V ta namen je bil izvoljen poseben odbor, ki ga tvorijo gg. Holonaker, Kumer, Peterlln in dr. Sabo-6hy.
Med izrednimi dohodki moramo omeniti davščino na blagovni promet 80.000 Din in izredno dokiado na pivo 25.000 Dui Vsi tozadevni prispevki in doklade se nalože v fond za novo Ljudskošolsko poslopje.
Film o našem kralju
Ljubljana, 2t>. novembra. V proslavo narodnega praznika 1. decembra bo predvajala ZKD kupilo z Jug. prosvetnim filmom, že prve dni prihodnjega tedna najnovejši film »Kraljevo bivanje na Bledu«. Film je izredno krasno uspel, tako v tonskem kakor tudi v fotograficnem oziru. Kot izredna zanimivost filma je razgovor Nj. Vel. kralja £ čoškoslovaškim poslanikom dr. Fkederjcm Govor našega vladarja je razumljiv do zadnje besedice. Film je tako izvnstino uspel, da so o tem filmskem traku pisali celo v inozemstvu, kjer se je kot posebnost naglasalo dejstvo, da je naš vladar med prvimi, ki so govorili v zvočno kamero.
O nadaljnji vsebini Borna samega bomo poročali še več, za danes samo toliko, da je prosvetni oddelek banske uprave z ozirom na naoijonalno patriotski značaj filma priporočil poset teh proslav vsem ljudskim in srednjim šolam in to tudi ob času. ko se sicer vrši reden pouk Organizacijo posebnih šoVfdh prostorov vodi ZKD (kazina II. nadstir. levo) od ponedeljka 28. t m. dal(je.
Konservatorist Uroš Prevoršek, ki nastopJ na novinarskem koncertu.
MIKLAVŽEV VEČER
SOKOLA II. V KAZINI
4. decembra popoldne za mladino, zvečer za odrasle. — Ronny Jazz.
Iz Kranja
— Šoferske legitimacije. S resi-: o ua-čelstvo poziva lastnike šoferskih, legitimacij zadnjikrat, naj plačajo zapadlo banovinsko davščino na vozila za letošnje leto, da se izognejo občutnim kaznim. Sicer bodo županstva primorana odvzeti onim, ki ne bodo davščine plačali, legitimacijo in jih naznaniti.
— Občinski kuluk. Nekateri davkoplačevalci v naši občini še sedaj niso kljub večkratnim opominom plačali odgovarjajočega kuluka. Lastniki se v lastnem interesu opozarjajo, naj store čim prej svojo dolžnost. Kazen za one, ki ne bi plačali kruJoka. znaša 7 dni zapora, razen tega pa ga morajo še plačati.
— NOve trgovine. Jadransiko-posavska Čevljarna je otvorila v lastni režiji na Glavnem trgu v hiši ge. Pavilerjeve moderno opremljeno trgovino s čevlji. Cene čevljem so znatno znižane. Kvaliteta čevljev je prvovrstna in se lahko meri z inozemskim blagom.
— Nogomet. Zadnjo nedeljo se je vršila nogometna tekma SK Tržiča in SK Ko. rotana, kjer so Tržičani propadli z rezultatom 12:2 (5:1). Domačini so se za nedavni poraz svoje rezerve v Tržiču temeljito revanzirali. Nastopili so s štirimi igralci prvega moštva in v povsem neobičajni postavi, ki se je pa proti vsakemu pričakovanju sijajno obnesla. Kljub zelo slabemu terenu je bila igra do konca živahna in napeta, toda preostra, a se je k sreči končala brez nezgod.
— Krožek prijateljev Francije v Kranju. V nedeljo 4. decembra se bo vršila proslava desetletnice krožkovega obstoja. Dopoldne je na sporedu matineja, ki bo obsegala slavnostni govor predsednika krožka g. prof. Nflcota Kureta, deklamacije dijakov, koncertne točke sokolskega orkestra, samospeve operne pevke gdč. Vere Majdičeve in koncertnega pevca g. Mlinca Puglja ter nastop gimnazijskega pevrttega zbora, ki bo zapel nekaj francoskih narodnih pesmi. Matineja se bo vršila v gledališki dvorani Narodnega doma. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. Proslave se udeleže francoski pooblaščeni minister in beograjski poslanik Naggiar. francoski konzul v Ljubljani, lektor Lacroix in številni delavci v krožku (prof. Marinko, ga. Znidercičeva, prof. Prežel j in drugi). Prosimo društva, naj na ta dan ne prirejajo svojih, prireditev.
— Tankhio v Navadnem domu predvaja drevi ob pot 9. vri ter jutri ob 5., 7. in 9. uri zelo zabavno opereto >Noč v raju«. V glavni vlogi nastMM češka filmska
PREMIERA p. .TMpM
jutri v C L* i HiCn
KINU MATICI
Pred prodaj a vstopnic v nedeljo ob 11. dopoldne
Ti:?
.ev:
— Izpremombe v naši vojski in morna-^ci. Dosedanji komandant dravske dlv:-sije general Bosroljnb Ilič je imenovan za komandanta Boke Kotorske; za pomočnika komandanta V. armijske oblast, je Imenovan divjzijski general Milan Ples-siftar; za vnsil-ca dolžnosti komandanta dravske divizijske oblasti pa genvr::'.-štabni general Vladimir Cukavac. Za inšpektorske posle pri dTavskem tandar-merijskem poiku sta imenovana ženlar-merijska podpolkovnika Vasilije Vas:<? in Stevan živković: za inšpektorske posle pri drinskom orožn;š»;ern polku je pa imenovan orožiilek.; podpolkovnik Franj-o Dekval; dosedanjih dolžnosti je razrešen m dodeljen na raspoloženje vojnemu ministrstvu sanitetni polkovnik dr. Matej Justin.
— Iz. notarske službe. Notarji na razpoloženju v Brežicah Kramer Rudolf, v Radovljici Pegan Aiojzij, v Ljubljani Plei-weiss Karol, v Gornji Radgoni P ožim Hm-ko in v Ložu Viktor Poznič prestanejo poslovati 30. novembra in pr čnejo poslovati 1. decembra kot novopostavljeni notarji istotam.
— Albanci pridejo k nam. 34) predstavnikov albanskih ?ospolarsk:h krogov hoče posetitj Jugoslavijo in proučiti naše gospodarske razmere. »Putnike je že stopil z njimi v zvezo.
— Iz »Službenega Usta*. -^Službeni list kr. banske uprave dravske banovinec št. S>4, z dne 26 novembra .objavlja uredbo o predpisu varščine za pisarne za posredovanje kupoprodaje nepremičnin, pravilnik o proizrvajanju in prometu z izdelki iz zlata, srebra in p'atine, pripravljenimi za izvoz, predpise za poizknšnje s kockami m z Empergerjevimi gredami pri izvrševanju zgradb iz betona in ojačenega (armiranega » betona in razne objave iz Službenih No v in*.
— Za mrtvega pro^iafen. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postrpanje, da se proglasi za mrtvega posesti:iic v Murski Soboti Anton Dervarič. ki se je baje v Ameriki že 1. 1914 ponesreč.I.
— Naieajjhre bolezni v dravski banovini. Od 22. do 31. oktobra je bilo v dravski banovini 66 primerov tafuznih bolezn: (smrtni 4), 96 gr.že (smrtni 4). 97 škrla-tirske. 40 ošpic. 278 davice (smrtnih 13 i. 30 šena (pmrtni 1), 212 dušljivega kaslia. 27 otrpnjenja tilnika. 3 otroeni&ke vročice. 2 krčevite odrevenelosti, 1 vraničnega prisada in 1 nalezljivega vnetja možganov.
— Razpisana Mužba občinske babice, županstvo občine Kr^cn razpisuje službo onemske babice s sedežem v Krhkem. I*rošTpe fe trebil vložiti do 10 decembra
— Slovenc? v Ameriki V Cafaaiettt, država M:ch:aan. se je 14-letn' Josip Pn^kvan vadil v srr<*'ianni z revolverjem in je po nesreči ustreh! svojega 44-letnega očeta, ki ie bnl takoj mrtev. — Dne 7. novembra je v Milhvai.fe.ee umrla 7lKletna Frančiška Ko lene. Pokojna je bi:a doma iz Petrovi v Sa-
vinjski dolin:, v Ameriki jo bivale 11 let. Zapustila je dva ojna m dve hčerki. — Tistega dbe je preminul v Mir.wa.ukee Josip Vertin, eden najstarejših tamo-šnjuh nase-Ljencev. V Ameriko je prišel že pred 50 leti, doma je bil iz vasi Dubliče pri Črnomlju. V Calumdu y živel 36 let. nato *e jo pa prese&i] v M lwau>kee. Zapustil je dva sina. od katerih je eden zdravnik v Phoenj-xu v Arizoni — V Jolietu, država Illinois, je v novembru umr! Marko Znidaršič. Po» kojni je bi! doma iz vasi Curile pri Metliki. 9t&r ic bil 62 let V Ameriki je bival sko-4o Z .i p ust 1 j,- ženo. *rna in hčerko. — V San l;r.?noiscu. Kalifornija je 22. oktobra umrla Ana Cesar. Pokojna je bik rojena 1. 1872 v Kadči pri Semiču, v Ameriki je živela okrog 40 let. Zapustila je moža, sina in štim hčerke — V Pueb!u; država Color-auo, je 23. oktobra prem:nila Marija M<*-so.,edec ki jo je nadela srčna kap. Pokojna je biia doma ;z Kompolj, tara Do* brepoije. ZaputstiUi ie tri hčerke in s:na. — V is-tem kraju je umrl 49-letni Jernej Jeric, ki je tudi podlegel srčni kapi. Doma je bii iz vasi Kopanj. Zapustil je mlado vdovo. — 19. oktobra je v Alleganu. država Mi-chi^nn. umrl eden najstarejš:h naseljencev Matija šprajcer. Pokojm je biti doma iz vasi Semič na D<^.enj^kem in je že v rani mladosti odšel v tuj.no.
— v renie. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, sicer pa stanovitno vreme. Včeraj je bilo deževno v Beogradu in Skopiju, drugod pa vedro. Najvišja temperatura je znašala v Skopiju 15, v Spi tu 14. v Sarajevu 13, v Zagrebu in Beogiadu 11, v Ljubljani in Mariboru 10 stop.nj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4, temperatura je znašala 4 stopinje.
— Predpisi o <idrih in verigah za sidra.
[zšla je knjiga ^Predpisi o sidrih in verigah za sidra kraljevske mornarice*. Predpisi, ki j'h vsebuje knjiga, bodo veljali na mesto rvogojev^ za izdelovanje in dobavi sider :n verig za jjotrebe kraljevske mornaric-. Knjigo Se kupi pri Komandi mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu po 69.97 Din za komad.
_ Za nesrečno Jeričevo družino v Stu-
deneih pri Trebnjem so darovali še neime novani iz mestne hiše v Jeglieevi ulici 91 Din, neimenovani ">() Din. neimonovana 40, neimenovana 20 in    neimenovani  10 Din. Iskrena hvala!
— Loterija Poštnega doma. Dne 8. decembra se nepreklicno vrši žrebanje loten-je Poštnega doma. Kdor želi zadeti lep in praktičen dobitek, naj 'si takoj pri poštah aH pismonoših kupi našo srečko. Posegajte po njih, dokler je čas
— Dražba s» 5'irila i u Metoda prosi svoje podružnice, ta odpošljejo svoje prispevke za leto 1932 vo-lstveni blagajni po položnici. — Božične in novoletne razglednice ae razpošiljajo sedaj onim odjemalcem, ki jih vedno razpečavajo. Kdor jih želi. naj jih blagovoli naročiti pri C. M. družbi v Ljubljani   Komad stane 1 Din. 634-n
— Zaradi prostitutke je hotel umreti.
V Sarajevu je popdl v četrtek večjo količino koncentrirane sode 18-letni Ah med Pekmezović, ki si je hotel končat: življenje zaradi lepe Botene j z javne hode. Hotel se je z njo poročiti, pa je postal na njo zelo ljubosumen in končno mu je začelo življenje presedati. Da ga niso pravočasno odpeljali v bolnico in mu izprali želodca bi bil umrl.
— Strela ubila dva pastirja. v vasi Povije na otoku Braču je ubila strela v četrtek zjutraj pastirja Nikolo Čukov i ca in Marjana Ivanoviča. Našli so ju mrtva v kočici, kamor sta se bila zatekla pred neurjem.
— Mormoni, verska sekta, ki se je začela širiti tudi po naši državi, pravijo, da bi zgradili v Zagrebu krasen hram, če bi imeli zaenkrat vsaj 10.000 pristašev. Najbrž jh pa toliko ne bodo dobili, čeprav se ljudje še vedno radi love za raznimi fantomi.
— Ljubavna tragedija na Svatbi. V četrtek se je odigrala v vasi Stenjak blizu Tesanja čudna ljubavna tragedija. V vasi je bila svatba in med svati je bil tuđi Alija Karanodža, ki je hotel videti lopo Fa-timo, v katero je bil zaljubljen. Fatirna ga pa ni hotela niti pogledati in se je vso noč zabavala z drugim fantom. Alija je poklical svojega tekmeca na dvorišče, kjer mu je s kolom razbil glavo, tako da je obležal mrtev. Prihiteli so svat je, ki so se stepli in je obležalo na bojiSču več ranjenih.
— V zaporu se je obesil. Orožniki v Kuli so aretirali 191etnega Rado Kujun-džića, ki je bil osumljen vloma. Ko je prišel včeraj zjutraj orožnik ponj, da bi ga odvedel na zaslišanje, je fant visel v zaporu že mrtev.
— Srajce bete in modne, kravate, naramnice in žepne robce ima najceneje tvrdka Miloš Kamičnik, Stari trg 8.
Iz Lfubijane
—lj Zanimanje za novinarski koncert
je od dne do dne večje, vse mesto govori o tej največji koncertno družabni prireditvi v letu. Kakcr druga leta bo gotovo tudi letos zmnajkalo na dan koncerta vstopnic, tako da bodo mnogi ostali brez njih. K bogatemu sporedu omenjamo, da nastopita združena orkestra državnega konservatorija m Orkestralnega društva Glasbene Matice, okrog 80 godbenikov, kar je pri nas pač zelo redek pojav. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
_lj Slovanski večer. Nj. VeL kralj Aleksander I. je blagovolil tudi letos prezveti pokroviteljstvo nad tradicijonalnim Slovanskim večerom, ki ga priredi JNAD Jadran 21. januarja na Taboru.
— lj Redna *eja občinske oprave ljubljanske. V sredo 30. t m. ob 17. bo v mestni dvorani redna javna seja občinske uprave ljubljanske. V razpravi bodo med drugim vprašanja kredita za pomožno akcijo v prid breaposelnrm, subvencije Narodnemu gledališču .vojaških grobov, ureditve Galihisovega nabrežja pri J. Olupu itd.
—lj Vsi za enega — eden «a vse! Vsi na plan, v boj proti sedanji gospodarski krizi! Podprimo naše delavstvo, ki bo v dneh 3. in 4. decembra t. L nabiralo prostovoljne prispevke za pomanjkanje trpeči h tovarišev, ki so brez lastne krivde brez posla in zaslužka Vsak naj si pritrga malenkostni znesek in ga naj podari za brezposelne! Tekmujte v navedenim dneh med seboj v dobrih delih, vsak naj pokaže za se, da ima srčno kulturo in usmiljenje do svojega bližnjega, ki je zašel le vsled sile izrednih gospodarskih razmer v obupno stanje!
—lj Sokolsko društvo Ljubljana IV. proslavi praznik Uedinjenja v sredo 30. novembra ob pol 20.   t telovadnici šole na
prulah. _        Za  članstvo, naraščaj in deco
je udeležba strogo obvezna. — V ponedeljek ob 17. pride Miklavž k deci in naraščaju v telovadnico šole na Prulah. Darila naj se oddajo v ponedeljek od 14. dalj© v pisarni na voj. strolišfu. Starši vabljeni.
—lj Ljubljanski Sokol proslavi praznik uedinjenja 1. decembra v društveni telovadnici, glede na obširne priprave za proslavo društvene 70letnice, samo s slavnostno sejo upravnega odbora, svečano zaobljubo članstva in s prevedbo dece v naraščaj in naraščaja v članske vrste. Društvene akademije ne bo. Pričetek proslave bo ob pol 11. K temu slovesnemu društvenemu dogodku, ko bo članstvo s svečano zaobljubo manifestiralo za lepoto in veličino sokolske ideje, ko bo deca doživela svoj veliki dan in bodo naraščajniki prevedeni za člane, je vabljeno tudi ostalo članstvo,    naraščaj    in    deca,   da s svojo
A. Birah*»a.u
Lepa ujetnica
Ulica je imela prikupijivo ime: imenovala se je Ulica pomladi. In bila je podobna skoraj vsem ulicam sosednega gornjega mesta: nekoliko ozka, nekoliko temna. Nihče ni povedal Jeanu točno: »To je ti£ta hiša«, toda otrokova duša se nikoli ne pokvari naenkrat. Jean bi ne bil mogel povedati, kdaj in od koga je zvedel, da je tista hiša v Ulici pomladi.
Neštetokrat je hodil po tej ulici in mimo tiste hiše, dolgo je zrl na tiste zaprte oknice in na priprta vrata, najprej brezbrižno .pozneje hrepeneče, ko je zvedel, da je za temi stenami tajna, ne da bi slutil, kaj je ta tajna; pozneje, nekega dne, ko je šel mimo, se mu je skrčilo srce, spreletel ga je mraz in strah, da ne bo mogel dovolj hitro pobegniti ...
Bilo mu je šestnajst let. Se spominjate ?... >Niti v sanjah bi si ne drznil ljubito jo...« ... Obenem se pa čutimo pogumne m moško domišljave.
To je naključje, da more biti kdo s šestnajstimi leti zaljubljen recimo v malo sestrično ali v lepo materino prijateljico ... Jean je imel sicer *ialo prijateljico, toda bila je zelo grda, a prijateljice njegove matere so bile dame z dolgimi zobmi in z upadlimi nedriji, ki jim je bila opravijivost glavna skrfo.
Zato je Jean mnogo razmišljal, mislil je še preveč na Ulico pomladi, kjer so bila v slepem pročel"Ki vrata vedno samo priprta.
Na povratku iz liceja, zlasti pa zvečer, ko mrak tako izpremeni človeka, da bi ga ne spoznal, je često zavil v stran tako, da je lahko šel po Ulici pomladi. Upal si je hoditi samo po hodniku na nasprotni strani, hišo je ogledoval samo od strani im močno je pospešil korake, če se mu je kdo bližal. Ob takih prilikah mu je postalo vedno tee-no pri srcu. obenem je pa začutil v sebi neko čudno hrepenenje.
Mislil si je za tistim skrivnostnim pročeljem ujete ženske. Bile so tiste, Id so ponujale ljubezen. Mislil si je — *    Nekega   zimskega večera je opazil moškega, ki je smuknil v tisto hišo.
Najprej je šel mimo nje, ustavil se je in ozrl na vse strani, potem se je pa vrnil in vstopil. Kako enostavno je bdlo to. Jeanu je bilo lahko napraviti to kretnjo, ki je že dolgo sanjal o nji in ki navzlic vsemu hrepenenju ne bo imel nikoli moči napraviti jo; tako je vsaj slutil. Naenkrat je bil pa prepričan, da jo napravi in sicer kmalu. Ko bo imel prihranjenega dovolj denarja. Vedel je namreč dobro, da v tako hišo človek ne sme brez beliča v žepu. No dobro. Pojde, o tem ni dvoma, ko bo imel... koliko? Dvesto frankov. Dvesto frankov bo gotovo treba.
In od tistega trenutka je vsak dan sanjal o ženskah, ki so ga čakale in ki naj bi mu dale ljubezen ...
Lepe ujete ženske... Kakšne so bile? Mislil si jih je, ne da bi jih mogel v mislih točno videti. Sanjal je o ljubicah, ki so jih opevali rimski pesnrki, o vilah, ki so se kopale pod vrbami. Rad bi jm bfi vsaj videl, predno stori ta veliki čin, predno prestopi prag teh vrat, predno bo sredi njih; rad bi jih bil videl, da bi premagal strah, ki mu je stiskal grlo, ko je miriffl na nje. Vsaj, ka-
navzoenostjo povehČa pomembnost tega slavja.
—lj Vsi verificirani kolesarji se naprošajo, da se sigurno udeleže sestanka, ki se vrši 27. t m. ob 15- v gostilni Kacič na Dunajski cesti. Prosi se vse klube, da pridejo točno-
DR. CUZELJ VLADIMIR
SPECIJALIST ZA KIRURGIJO ordinira od 2.—4. ure popoldne.
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 6 1
Telefon 2479
—lj OgIeJte *i krasno filmsko delo »Zapadna fronta 1918«. Samo še danes ob 14. in jutri ob 11. bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice film »Zapadna fronta 19l8<, ki nam predočuje vojno furijo v v.sej besnosti in krutosti. Film nas popelje na francosko bojišče, v strelske jarke, kjer doživimo strašno ofenzivo z vsemi grozotami. Z vso vehemenco in golo realnostjo nam kažo film usodo trpečih vojakov, ki so lačni, raztrgani in izmučeni. Pretresljivi so prizori na pre vezova liscu, v bolnici, v zaledju, kjer vllada pomanjkanje, beda in lakota. Film >Zapadna fronta 191&c je eno največjih filmskih del te vrste in napravi na gledalce globok, neizbrisen vtis.
Sokolska župa, Ljubljana. V nedeljo 27. t. m. ob 9. dopoldne bo v sejni dvorani Sokoiskega doma na Taboru župna odibo-rova seja. Vabimo ponovno vse župne edi-ice, da se udeleže seje po svojem delegatu. Na dnevnem redu so važne zadeve in je udeležba vseh župnih edinic nujno po-
—lj Bojevnike trnovskega in šentjakobskega okraja vabimo k važnemu sestanku to nedeljo 27. t. m. ob 10. uri dop. v gostilni Soklič, Pred konjušnico, v Trnovem. Vojaki iz svetovne vojne, tovariši, pridite vsi! Osrednja odbor Zveze bojevnikov.
_lj V dno duše bi se moral sramovati
vsak, ki je zmožen dati podporo pa bi nabiralca podpor za brezposelne delavce zavrnil, ter ne pomislil, da so uboge delavske družine brez obleke in hrane prepuščene mrazu, in ki upravičeno pričakujejo rešitve od drugih, dobrosrčnih ljudi!
—lj Umetno in trgovsko vrtnarstvo Ivan Ceh, Ljubljana VII.. Gasilska 14 se priporoča za nadrobne in jubilejne vence po najnižjih cenah. 592-n
—lj »Svoboda« in »Zarja« priredita v ponedeljek 29. novembra t L ob 20. v dvorani Delavske zbornice pester in lep II. (XIII.) delavski prosvetni večer. Sodelujejo: godba »Zarja«, oktet »Ljubljanskega Zvona«, so-pranistka Vida Rudolfova, baritonist Drago %agar, konservat. Hedv Bajde, Reinhold Gallatia, A. Adamič, na klarinet in pozavno solo pa Raubar in Korošec. Ne zaunudi-te. Vzemite vstopnice že v predprodaji. Dobe se v Delavski zbornici I. vhod, I. nadstropje- 630-n
—lj Za gradbena dela je že nekaj dni izredno ugodno vreme. Na stavbiščih ob Gajevi ulici je zelo živahno. Izredno hitro se dviga zgradba ob zaključku Beethovnove ulice, ki je že zbetonirana do 5. nadstropja, rasla bo še za tri etaže. Nekateri mislijo, da je od Gajeve pa do Puharjeve ulice le ena zgradba, a so trije objekti. Srednji bo 5 nadstropij visok, oni ob Puharjevi ulici pa 5. Tudi na velikem 6tavbišču ob Gledališki ulici grade skupaj dva objekta, kar se zdaj ne opazi, ker grade obe zgradbi ob enem, ki bosta stali tik druga ob drugi-Visoki bosta 6 nadstropij. _ Pri delavskem azilu betoni rajo prvo nadzemeljsko etažo. Tu delo ni moglo tako naglo napredovati, ker so se zamudili z betoniranjem masivnih zidov dveh podpritlačnih etaž
—lj Plesni zavod »Jenko< Kasina — drevi plesna peiba — nedeljski popoldanski tečaj ob pol 4.-7. — »Nadaljevalni tečaj« v torek ob 20. _ >Začetniški« v petek. Informacije in posebne plesne ure celodnevno.
633-n
_lj  Podporna zadruga    drl. policijskih
nameščencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani priredi 7- januarja 1933 ob 20.30 v veliki dvorani hotela Union običajno letno zabavo pod pokroviteljstvom bana dravske banovine, gosp. dr- Marušiča. Del čistega dobička se bo oddal odboru »Pomožne akcije za brezposelne v Ljubljani« del pa se bo porabil za podpore vdov m sirot drž. policijskih nameščencev in upokojencev. Toliko v blagohotno vednost s prošnjo za naklonjenost cen j. občinstva in drugih društev. 631-n
—lj Sokol Ljubljana-šiška javlja tužno vest da ;e preminul brat Janko Božič. Članstvo v civilu z znakom ga sprejme na zadnji poti v nedeljo ob 4. uri popoldne iz veže mrtvašnice splošne bolnice. Odbor- 632-n —lj Sokol 1., Ljuhljana-Tabor priredi na sokolski in državni praznik 1. decembra ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani sokoiskega doma na Taboru svečano sejo uprave, katere naj se udeleže vsi društveni pripadniki. Na dnevnem redu so nagovori, prevedba naraščaja v članstvo in dece v naraščaj ter zaobljuba    novih    definitivnih Članov.
članic in naraščaja. Sodeluje društvena godba. Poleg vseb društvenih pripadnikov ge tem potom vabijo tudi predstavniki obla-stev, uradov, korporacij in društev. Zdravo! Uprava Sokola 1.
—lj Dunajsko pranje, sv'tloiikanje £imt*nr. Kolodvorska u lic« 8.
—lj 20.0b0 bolnikov sprejetih v bolnico. Do včeraj je uprava ljubljanske holmce sprejela 20.060 bolnikov torej za 500 več, kakor lani vse leto.
—lj Umrti so v Ljubljani od 18. do 24. novembra 1932. Tome Elizabeta, ro;. Pa-cher, 69 let, vdova lesnega trgovcu, Trdinova ulica 8/1. Dolenc Marija, 15 let, dijakinja, Cesta v Mestnf log 33. Osterman Ivan, 23 let, brivec, Vidovdanska cesta 9 Friško-vec Ana. roj. Boh, o2 let vdova delavca tob. tov. Antona, Gerbičcva ulica 2b. Pečar Jožef, 67 let. uslužbenec drž. železnic v p. Verovškova ulica 13, Hočevar Jernej, tesar, Zg. Hrušica 6. Klokalj L'ršula Manja. roj. Celer, vdova po car. uradniku. Gradišče 11. Ogulin s. Marija, usmiljenka. 61 let, Vidov-danska cesta 9. Pavšek Avgust, 53 let. knjigovez. Celovška cesta 32 — V ljubljanski bolnici so umrli: Košak Alojz, 32 let. pečar, Zeljarska ulica 4. Ker/mane Franc, 43 let, soboslikar, Florijanska ulica 36. Kump Srečko, 58 let, knjigovodja Dolenjska cesta 16. Žura Mihaela, 7 dni, hči natakarice, Tavčarjeva ulica 5. Volk Sonja, 1 K- meseca, hči delavca, Moste, Val. Vodnikova ulica 25. Judnič Janez, 22 let. srn bajtarja, Podzemlje pri Metliki. Zeleznik Ivana, 3 mesece, hči Ivan, 82 let, užitkar, Livold pri Kočevju, oblikovalca, Vič, Tržaška cesta 105. Brajdič Gris Jožefa, 74 let, hišarica, Pijava gorica 1. Christof Josipina, roj. Versec, 75 let, žena šol. ravnatelja. Domobranska, cesta 15. Mo-rela Andrej, 2 meseca, sin voznika, Področje 10. Trobec Ivanka, 9 let, hči delavca, Dravlje 147. Sojer Jernej, 46 let, sprevodnik, Podbrežje-Muribor. Tihelj Vilibaldina, roj. Stopar, 63 let. zasebnica. Dolenjska cesta 38. Brozovič Zinka. 4 leta, hči banov, tajnijka Ivana, Moste, Predovičeva ulica 2S. Grabnar Ivan, 34 let, tesar. Kamniška ulica št. 20. Koblar Franc, 72 let. zasebnik, Dunajska cesta -3.
—lj Bojevita Amaeonka. V noči od četrtka na petek je stražnik aretiral v mestu 221etno izgubljeno Nežo G. Neža se je pa aretaciji uprla in je imel stražnik precej posla, predno jo je ukrotil. Tudi na stražnici se bojevi tost Amaconke ni polegla, divjala je še naprej, pograbila vse, kar ji je prišlo pod roke in treščila v stražnike. Divjala je tako dolgo, da so jo morali ukloniti v verige. V policijskih zaporih je pa Neža iz same trme pogoltnila tri igle, baje tudi ve6 kosov železa in so jo morali prepeljati v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Ko jo bodo izlečili, bo znova romala v zapor.
—lj Zastrnpljenje 8 plinom. Včeraj zjutraj je monter Ivan B., zaposlen pri tvrdki Ecker v Ljubljani, popravljal plinovod. Iz cevi je uhajal plin, ki ga je omamil in se je B. onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer si je kmalu opomogel.
—lj Nenavadna nesreča. Davi so prepeljali v bolnico posestnikovo io gosti In ičar-jevo hčerko Milko Rovanovo, staro 18 let Nabirala je drva in pobrala tudi med njimi poleno, ki je bilo napolnjeno s smodnikom ali pa je bila vanj vdelana patrona. Ko je doma drva naložila na ogenj, je nenadoma nastala eksplozija. Dekle je bilo težko ranjeno v trebuh. Njeno stanje je precej resno.
Iz Kamnika
— Športni večer. Preteklo soboto so priredili člani teniške sekcije SK Kamnik nekak: kabaretni večer, na katerem sta uspešno nastopila Mme. Reich Olga z vijolin-skimi solo točkami in štirimi uspelimi plesnimi točkami in Valter Stuzzi z arijo iz Tosce. Večer so zaključile razne družabne igre in ples. Poudariti pa moramo, da je zasluga na uspelem večeru v glavnem na glavni akterki ge, Olgi Reichovi, ki je izvajala osem točk sporeda in prav tako tudi načelnika sekcije g. Stuzzi ja. dentista iz Kamnika, ki sta posvetila ves svoj trud in vse zmožnosti, da je večer kar najboljše u^vpel. Pri plesnih točkah, ki so bile za Kamnik nekaj posebnega, smo videli, da razpolaga ga. Reich s krasnimi plesnimi kostumi, videli smo pa tudi. da je vse plese izvajala z velikim občutkom in skrajno fineso. Ugajal je španski ples kakor tudi zadnja kompozicija s pajčolanom. Živahno je bila ga. Reich aplavdirana pri svojih violinskih točkah, spremljevala jo je abs. konserv. Micka Novakova, Stuzzija pa gdč. Ela VremŠak. Vsi sodelujoči so prejeli poleg spontanega aplavza še cvetje in darila.
Po sporedu pa se je dobilo v »baru«- najnovejše pijače »Fiftin-serti« — »Serti-forti« itd Skratka: bil je lep večer in teniška sekcija zasluži vse priznanje za svoje delo, ki ga vrši i v družabnem pogledu.        R. K.
kar v španski romanci . .. orno oko za žaliizijo. .. svetlo glavico za zaveso, kakor v nemški pesmi... To bi bila nekakšna priprava na nje; prvo srečanje ... vzpodbuda.
Toda to so ženske, ki jih ni mogoče videti, to je hiša, ki ne izda svojih skrivnosti.
Hodil je okrog nje. Njene zaprte oknice so bile kakor zatisnjene očke mačke, ki se je rx>tuhnila, da bi človek rnMil, da spi. Vendar je pa nekega jutra opazil roko, ki je stepala cunjo, nežno, lepo okroglo roko. Kolena so se mu začela šibfti in slina v grlu se mu je posušila. Ta roka, ta košček nagega telesa. Njegova nestrpnost se je s tem še povečala, njegov sklep utrdil. No dobro! Da! Bomo videli! Kakor pravi mož! ... Kmalu.
Imel je že stoosemdeset frankov v žepu.
Nekega dne proti poldnevu, ko se je vračal iz liceja, je zavil še v Ulico pomladi. Toda kaj je bilo to? Ljudje so se gnetli tu in zrli v hišo. Jean se je približal. Vrata niso bila več samo priprta, temveč na steza j odprta in pred njimi
je stal s črnim suknom prevlečeni mrtvaški voz.
— Umrl je menda patron te hiše, — je dejal nekdo.
Jean se je približal množici. Mislil si je:
— Torej jih bom videl.
Da, smrt, ki trka na vsa vrata, je izpremenila danes skrivnostno hišo v čisto navadno hišo: lepim ujetnicam je pripravila prost dan. šle so kakor vse druge ženske, ki jih zadene žalost, da prekoračijo ta prag in nastopijo žalostno pot.
— Videl jih bom! ... — je sanjal Jean.
Tiste, ki jih še ni poznal. Tiste, ki ga je njih nevidna in vendar slutena prisotnost za tem mračnim pročeljem že tako dolgo vznemirjala.
Pogrebni voz se je približal. Množica se je zganila. Jean je prišel med dva vojaka. Štirje pogrebci so dvignili krsto in jo potisnili v voz. Tedaj so se pa prikazale ženske. Bilo jih je sedem.
— Ta tu je Lea... Tista tamle je Carmen... — je dejal vojak svojemu tovarišu.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 28. novembra 1931
Strun *
Po filmskem svetu
želim se poročiti
3runbaum in Szoke Szakđl sta tako naravna komika, da tudi tedaj, Če samo ta ali oni sani nastopa v filmu, polnita dvorane, v tem fikrm pa igrata skupaj! Grun-bautm je lastnik posredovalnice za ženitve, Szoke Szakail pa igra žene želfJTiega podeželskega bogataša, id je lastnik 1000 svinj in za ženske Čare skrajno dovzetnega m otročje naivnega srca. Tudi največji Čemer-než se ne more ubraniti smeha, kadar ta dva slavna komika igrata skupaj, eaj ee kosate v komičnosti, da se Slovak emege tudi še ure in ure po predstavi, ker tega tako .^mešn^a para ne more pregnati iz »lave. Tudi Renata Muller, ta vosek* m korajžna Ijutbrinaka, ter priljubljeni njen pa.rrner Hermann Thimig sta v LcubLjani tako znana, da ju ni več treba priporočati. Pa še eno dobro lastnost ima ta izvrRtivi film. Humor namreč ne leži tolrlko v besedah ki dovtjipih, ker sta vendar že oba glavna komika ž^v in najsrugestivnejlši fru-mor tudi, če niti ne i-zpregovorita. Tfcpd frH-nua« galerije Grimbaumovih. zakoaskth kandidatov s svojimi govori so seveda tudi komični, sleractlca, ves filrn je sam humor, ki ga nagajivo ovija ljubimkina prefriganost.
Brez dvoma bo dvorana kina Matice pri vseh predstavah razprodana, saj proti «kr-bem težkih časov poč ni boljših zdravnikov od Grunbauma in Szoke Szakalla v okviirjn veselih ljubezenskih spletk. No, in se okrogle peamice po vrbu! Vsega ^coraj preveč za smeh!
PiIaoi iz novega L finega filma. i>Qulck<r
Nočni prizor
Osauiljoue so ponoči ceste malega mesta na toplem jugu. Množice letoviščarjev, ki so drveli po njih v svojih avtomobilih, so že daleč, daleč- Le Časih še zahupa na križišču nekam piano osamel avto, bolj iz navade kakor iz potrebe. Vse je že prazno.
Nenadoma pa se pripelje po cesti eleganten avto. Njegovo lahkotno, merjeno ter skoraj neslišno brnenje priča, da mora biti nekaj boljšega — Packard! Potem nenadoma obstane pred vilo. Nekam slabe volje je videti človek, ki stopi iz njega. Hupa se mu je pokvarila. Išče, išče, kje je napaka, potem jo odkrije v kontaktu. Trikrat poizkusi, ali hupa spet brezhibno deluje. Ze hoče vstopiti in se odpeljati, tedaj pa se odpre okno. na njem 6e pokažejo za zastori obrisi lepe ženske, ki vrže na uliico šop ključev, mlademu možu pod noge.
Takoj je spoznal, kaj naj to pomen:. Ključi morajo biti namenjeni nekomu drugemu, ki se je domenil z lepo neznanko, da naznani svoj prihod s tremi znaki s hupo. Mladi mož se zasmeje, odpre s ključi hišna vrata in igra se prične. Iz slučajnega snidenja nastane pustolovščina, čudovita pustolovščina, ki se konča sele drugo jutro Vse drugo, kar se je zgodilo pozneje, pa je vsebina novega Forstovega filma >Princ iz Arkadije«. ki ga bomo že jutri vide1! v >Elitnem kinu Matici«.
razpoloženje v tem filmu Se Gertrad Wol-le, Herbert Meyerlnck. K ur t Vespermann In Hi Me HiMefcrandt.
_ Nov   film   Renate   Miiller. Režiser
Pranz Wenzler s svo-jlm štabom in igralci novega U finega filma Renate Miiller »Sinji safir !n opičje krzno« so se napotili v Pariz, kjer bo izdelan film tudi na zunaj. Zeckendorf in Mauring sta napisala zabavni libreto o nepričakovani ded-£člni, ki jo je dobila mala prodajalka iz konfekcijske trgovine v obliki opičjih kož. Werner Brandes fotografira ljubke prizore. LudTvig Ruhe pa stoji pri zvočni kameri. Poleg Renate Miiller, Georga Alesandra. Ottona Wallburga in lise Korseck v grlavnih vlogah skrbe za veselo
Tudi prizor iz filma. »Quick<£
ZIMSKE SUKNJE in vsa druga
OBLAČILA v največji izbiri
Je Maček, Ljubljana
Aleksandrova 12
— Naslednji    film    z   Rozi Barsony.
Henz H-Ule se mudi še na Madžarskem, da dzdela kot režiser zadnje prizore za nemško-madžarski zvočni film<... in leskeče se puszta (pustinja). Rosj Bar-eony, znana operetna pevka in plesalka, igra žensko glavno vlogo v tem filmu, ki mu je napisal libreto Em meric h Press-burger. Kari Puth stoji pri kameri ln lovi slikovite prizore, k: jdh je polna krasna madžarska krajina. Za glasbo je poskrbel Emest Erich Buder, ki ima v rokah tudi glasbeno vodstvo. Poleg Rosi Barsonv nastopajo še Tibor Halmav, Magda Kun, Wolf Albach - Retty, Hansi Arn-stadt, Olga Limburg, Heinz Saifner in Heinz Zesehs Balott.
— Novj film Lilian Harvey. Priprave za novi Ufiin zvočni film ^Cesarica in jaz* »Oporoka Markiza S.« so končane. FIlm so že začeli Izdelovati v Urinih ateljejih pri BerLlnu. Izdelan bo v treh jezilkih in vseh treh varijaeljah bo igrala glavno žensko vlogo Lilian Harvey. Režlral bo prvič v zvočnem filmu znani skladatelj kabaretnih in gleda Kških poskočnic in režiser Friedrieh Hollander. Z Lillian Harvev nastopijo v nemški verziji Con-rad Veidt, Heinz Riihmann in Madv Chri-stians, v francoski Charles Bovers in Da-niela Bregis, v angleški pa Charles Boyer in Mady Christians.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., &8 in 14io.
Bomba smeha, izvrstna šaloigra
Z
RENATE MCLLER HERMANN THIMIG FRITZ GRtvNBAU?. SZOKE SZAKALjL
JUTRI (V NEDELJO) ob 3., 5.,
V4S in % 10. zvečer premiera ROBERT STOLZOVE operete
«9f*£eac2f£<>
NOV UFA ZVOČNI TEDNIK
Oblekle so se bile za pogreb: temne obleke, črne plašče.
— Ona tam je Marvse, — je nadaljeval vojak, — a tista tamle je Pepe ..
Tri so bide stare in mlade so bile stare.
Niso bile niti grde. Bile so
nic
niso bile. Sedem ubogih, uvelih žensk, kakršne je srečaval Jean vsak dan, v vseh ulicah. Marvse je imela zlomljen zob in bradavice na obrazu kakor mamica Lafonova, ki je hodila k njim na dom prat, a Pepe je bila podobna trgovki z ribami Mathieuovi. Sedem uvelih delavk, sedem žensk — — nikakršnih ... Niso bile morda niti odvratne, seveda dokler si jih nisi mislil v zvezi z ljubeznijo.
Vedle so se lepo. Imele so sklenjene roke. Zrle niso na nikogar v množici, kjer so gotovo mnoge poznale. Mrtvaški sprevod se je začel pomikati. Ko je prišel mimo Jeana, se je fant obrnil na petah in pobegnil. Bežal je, kar so 2a nesle noge.
Naslednjega dne, pozno zvečer, je smuknili nekdo na pokopališče in se ustavil pred svežim grobom. Bil je Jean pred »patronovim« grobom. Njegove ustnice se niso premikale, vendar je pa šepetal:
— Hvala vam, gospod. Če bi ne bili umrli, bi jih ne bil videl prej ... Prišel bi bil nekega večera k vam, pa bi se kljub presenečenju ne bil upal pobegniti, ko bi bil že pri vas. Hvala, gospod; rešili ste me... Rešili ste moje srce, je-li?... Ljubezen je namreč nekaj lepega, gospod, prepričan sem, da je to nekaj zelo lepega in mislim, da bo treba zdaj mnogo časa in mnogo truda, da bcm znova veroval v njene lepoto, ko mi je prvič, ko sem se ji pri/bližal s čisto, nevedno in hrepenečo dušo, . pokazala mračno obličje in mi dihnila v obraz strupeno sapo. Hvala vam za to iz vsega srca, gospod...
In Jean je vzel izpod plašča velik zavoj, ki ga je položil na »patronov« grob. Bil je šopek, krasen šopek za sto-osemdeset frankov.
Predavanje
o sobnih rastlinah
Upravitelj mestnih nasadov g. Lap }e predaval v sredo
9 zimskem cvetju
Ljubljana, 26. novembra.
Upravitelj mestnih nasadov g. Lap je načel pravo tvari no, ko je v sredo zvečer v okrilju podružnice SVD pričel preda/vatri o sobnih rastlinah, saj je prišlo tožilko prijateljic in prijateljev sobnih rastlin z veeh strani Ljubljane, da je bila prostorna predavalnica mineraloškega instituta na uni* verzi nabrito poina. Obiskovalci 90 pri3U tudi na svoj račun, ker je predavatelj s skioptrhkom pokaizal pouno barvastih slik in prinesel s seboj dolgo vrsto najlepših rastlin, kakršne v Ljubljani le redka ponzajo, a se dajo z lahkoto gojiti, da v sobah prav dobro uspevajo. Pravilno je predavatelj poudaril, da b" naši vrtnarji talce rastline pwrv radi v^pelja?*!, če bd jih kdo zahteval, zato so si pa poslušalca tudi prav pridno bedezrli tatinska imena restldn, da j-nh bodo pri vrtnanjih lahko naročMi in izibraJi. Naši vrtnarji naj upoštevajo Žeflje oMfinotva po večji izbiri jn vpeljavi dosJej v Ljubljeni le redko gojenih najlepših sobnih rastlin, ker je preda vam je vendar hotelo v prvi vrsti pomagati njim.
Ko je ravnateftj g. L*p opisal in pokazal natflejpse cvetje, ztlasto pa grmioje, ovijale in drevče, ki se z žareče rdečimi in ztetimi barvami llstrja postavi ja od jeseni in naznanja   zimo. je pokazal tudi  sladko d<*h*te©i
t'oiiix-«. iut pitu 11 i-artlinalK ali »božična zvezda«
zim-ki jasmin — Jasminum nudiflorum. Id že meseca februarja, ko je še vse pod snegom pr^preže stene hiš z nežnim belim cvetjem. Pod milim nebom v mrazu, ovete ta čudoviti je*»min, kmalu za njim pa sibirski perunike — Iris in razni žafrani aH pomladni podieski — Crocus. za njimi pa drugp čebulnice, zlasti pa hiacinte, tuliš« in narcise, ki jih v sobah la.hko pripravimo v cvet že okrog božiča.
Najp!*meniteiše. naJTaznovretneijše, a tudi najdražje zimcfce cvetlice so čudovito oblikovane, barvane m dehteče orhideje, ki nekatere uspevajo tudi v sobah, a imamo med temi čudeži tropskih gozdov tudi že nekaj tak h. ki so dosegljive po ceni tudi manj premožnim slojem, vsakdo si pa V sobi lahko vzgoji o božiču vso z nežno rožnim, kekor iz voska ali prosojnega stekla narejenim cvetjem posuto kaktejo Epi* phvllum truncatum, ki jo dobimo rudi v Ljubljani, navadno cepljeno kot m«lo dre-vesce ali pa na pri nas zelo razširjeno kro-£;a«*o kaktejo. Žlahtno resjt z veMcim aveti cm razne barve sicer težko sami vzgo-j-lmo, žeto nam pa teh krasnih in doLgo cvetočih grmrokov vsako leto preskrbe naši vrtnarji; tud1, bohotnim li'.ijam podobne oranžne in rdeče klivije — Celivia miniata že poznamo prav tako, kakor tudi orjaške belo in rdeče ter tud> pisano cvetoče acna-rilise. Klivij ne smerno deliti, ker bi jih oslabeli, da b: le malo cvetele Tudi hiksij noznamo polno vrst skoraj pozabljen« je pa že v prejsnyh časih zelo razširjena ter tud: pozimi pridno cvetoča Fuchsia fulgan* 8 šopki koralno rdečih zvončkov, vsa s koralno rdečimi jaeoda-im. ki bi jih Sovefc a-menial z brusnicami, je pa na ^osro posuta malfl in skorai nopolnoma okrogla rastlini* ca Nertera desressa. ki se poda tudi v zbirk malih kaktej, a zanimivo koralno ovetfe ima rudi Bilbergia corallina. ki je tudi zaradi listja prav dekorativna. Krasne zelene RŠte z belimi ptavflnioti žilami ima Aphelandra Leopoldi, njen interesantna cvet je pa kakor o^lat greb^na^t etokrie. ki je z»anj napravil načrt moderen arhitekt. Ogromne kosmate liste ima hortenzija Hy-drangea Sargsntiana, ki je sicer trdna vrtna ras^nna z lep^m cvetjem, uspeva pa prav dobro tudi v sobi. Prav tako sočno zeleno in kosmata ter siino bujno listje ima tudi povsod rezen pri nas silno razširjena sobna lipovka — Sparmania africana. ki ji Nemci pravijo kar »ZimmerMnde« in je v resnici na>prakt:onejse sobno drevesce, ki se prav tako lahko in enako razmnožuje fcakor pe-largonja ter silno na^lo in bujno raste. Se neobčut'tjivejša in skoro edina rastlina, ki izvrstno uspeva v centralno kurjenih sobah, je pa Diefenbachia Bansei z velikimi, širokimi in gladkimi ovalno kOTičastinti listi, ki so belo nađcropljeni in podobni »škm:clj*em«*oalla s tskimi listi, a tudi razmnoževanje 6 potaiknjenci je kaj lahko. Zeko hrvaleina in neobčurlJJBva je tudi palma Dracaena congssta z doft^mi ostnmi listi, ki jo pa razmnožujemo s popki, ki ph rastline po ženo na dnu lončka. Povsod znana je aralia z velikimi, gladkimi ter figovim listom podobnimi listi, §aj jo imamo poleti polno v senci tivolskega parka pod gradom čudovito elegantna in dekorativna je pa Aralia efeganttssrma. bojno in pravilno rastoče drevesce, ki na prvi pogled malo spominja na konopljo, ima pa tanjse in
bleščeče gladke temno rdečkasto zelene liste, a še elegantnejsa in še bolj stilizirana je redkoiičaa in tudi skoraj kovinsko temno barvana Aralia crassifolia. Obe silno dekorativni drevesca se težko razmnožujeta. Med rastline, ki jih gojimo predvsem zaradi lepih listov so gotovo najbolj znane in najbolj različne razne vrste Begonia rex, ki jih vidimo polno tudi po cerkvah, škoda je pa, da smo pozabili na druge begonitfe, ki tudi lepo cveto, a imajo pegasto listje ali pa prav veliko, kakor n. pr. Beg onda pla-tanrifolia s kosmatimi listi, ki so po obliki podobni Ustju platane.
NajbuinejSi m najfoolj žareča rdeči ».cvet* ima pa zanimiv« »božična zrve/da«, ki jo poznamo tudi v Lffubljflini po imenu Poin-settia pulcherrima. Zanimivo je. da bele ali rdeče vrhove te rastline smatramo za cvetove, ker so tem popolnoma podobni, vendar so pa te zrvezde le živo barvani li* sti z neznatnimi, malimi rumenimi cvetki na sredi. Se elegantnejša je njena sorodnica — te rastfirine so namreč mlečki — Eupbor-
bia splendens z drobnimi rožnatimi cvetovi in malim visečim listjem. Obe rastlini razmnožimo na prav enostaven način Z «n rto navadno zamenjujemo ljubko rumeno cvetočo resthno Libonia floribunda, k: naj bi se tudi pri nas udomačil la.
Najbolj razširjene t»o pa pri nas pridne pri mule in zlasti poznamo trobenti 00 Primula obeonica, ki jo gojimo v silnih množinah Tud^ drobno cvetoča lilasta Primala malacoides je že zn^ma. lani je pa vpefcjala mestna vrtnarija hvaležno našemu planinskemu avnklu podobno rumeno Pfi mulo Kewensis, torej same rastline, ki hvaležno cveto vso zimo m ne rabijo «koro nobene postrežbe razen enakomeriu*ge znh*» vanja in ne preveč toplote Zaradi prevelike vročine nam v sobah ne uspevajo tud? ciklame, zato jih pa po zim; pojavimo med okno, ponoči pa okno nekoliko odpnmo. da ne pozebejo. Predvsem pri ciklamah moramo paziti, da jim redno zalivamo nikdar pa malo pogrete vode ne smemo vlivati na sredo gomolja
Predavatelj je seveda podrobno opisal tudi postrežiHo vsem tem rastlinam, omeniti pa moremo, da niso prav nič izb'rčne.
Predavatelju, ki nam bo še pokazal in nas naučil marsika.j 'epega so se poslušalci zahvalili z najtoplejšim aplavzom, a mnogo je bilo tudi tako zadovoljnih da je blagajnik lahko sprejel nad 10 novih članov, ki naj jtm slede tudi drugi ljubitelji cvetlic in vrtov.
Selan obsojen na 14 mesecev
Takih podobic ni smatrati za falzitikate — so zatrjevali zagovorniki
Dva obtoženca oproščena
LJubljana, 26. novembra. Razprava proti ponarejevalcem je bila ob 14. prekinjena rn se je nadaljevala ob 16.30, ko so bile zaslišane razne priče Naj-zanimiv-Jlša med njimi je bila Selano-va dekla Man i ca Dobni kar jeva. ki je povedala, da je Selan pripovedoval o naročilu srečk, ki so jo"h ljudje hodili k njemu tudi gledat. V soboto pred nedeljo, za katero je Selan smatral, da bo gasilska veselica v L#itiji, je prešel nekdo k Se-lanu po srečke, ki pa še niso bile narejene. Zato je Selan vso noč tiskal bankovce.
Druga Selanova dekla Angela Podje-dova je izpovedala, kako so k Selanu prihajali zlasti ljudje z Dolenjskega in ga proalli, naj se jih usmili ter jih reši propada s ponarejenimi bankovci. Reveža so mu nosili celo darove, a Selan je V6e odgnal.
Popoldne je bila dvorana nabito polna in med poslušaloi je bilo tudi mnogo 'svojcev in znancev obtoženih. Z napetostjo je pričakovala sodbe tudi Selanova žena, ki je tiho zaplakala, ko jo Je čula.
Ob 17. je pričel govorit; državni tožilec g. dr. Lučovnlk, češ, da je nerodno zastopati obtožbo, ker zakon za tako velik delikt zahteva le tako nizko kazen. Se-lana je govornik Imenoval veleuma in ga naslavljal z gospodom, njegovo knivdo je pa dokazoval predvsem s tem, da je Selan moral vedeti, da gasilci ne morejo žrtvovati oelih 8000 Din za srečke. Razen tega pa Selan tudj kot župan nI ovadil šporer^a in Grudna, ko je vedel, da Gruden dela bankovce. Za Šotenška je drž. tožilec priznal, da je res malo kriv in še to le prestopka Končal je pa drž. tožilec, da bi bilo naše gospodarstvo prav občutno prizadeto, če b;  se bil zamah Selana in
Dolinarjev posrečil, saj so imeli pripravljenih za pol milijona bankovcev.
Skoraj celo uro je govoril dr. Janže Novak, za njim pa vsi ostali zagovorniki, ki so predvsem dokazovali, da takih podobic ni mogoče smatrati za falzitikate. V promet jih je prišlo le za 1100 Din in še ta škoda je poravnana. Največ uspeha je imel dr. Žužek z ugotovitvijo, da je So-tenšek dal les in 50 Din, zato je pa dobil dva falzifikata In obtožnico ter deset dni preiskovalnega zapora.
Ob pol 20. so odšli sodniki v posvetovalnico, po enournem posvetovanju je bila pa razglašena sodba:
Ivan Selan na 14 mesecev robije in 600 Din denarne kazni;
Andrej Gruden na 1 leto strogega zapora in 240 Din denarne kazni; Olga Grudnova na 4 mesece strogega zapora in 60 Din pogojno na 3 leta; Franc Sporer na 10 mesecev strogega zapora in 60 Din, Avgust Dolinar na 2 leti robije In 480 Din, Ivan Dolinar na 2 leti in 3 mesece roblje ter 420 Din, Edvard Vidergar na 18 mesecev robije in 120 Din, Jakob Urbanija na 5 mesecev strogega zapora in 120 Din, Fran Zupančič zaradi tatvine oblica in metra na 8 dni za-Pcra pogojno za 2 leti; Angela Dolinarjeva na 4 mesece strogega zapora in 60 Din pogojno na 3 leta. Vsi so bili obsojeni tudi na plačilo sodnih stroškov, ki so razen pri Selanu pri vseh neiztirljivl. Oproščena sta bila popolnoma Matevž Dragar in Jakob Sotenšek, posamezni obsojenci pa tudi za nekatere točke obtožnice.
Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni Selana ter Avgusta ln »Ivana Dollnarja, Ivan Selan je pa prijavil priaiv in revizijo, drugi so si pa pnldTžall tridnevni rok.
Na trgu ]e treba varčevati
Na živilskem trgu se še ne pozna, da se bližamo zimi
Ljubljana. 36. novembra. Danes se na živilskem trgu še ni poznalo, da jadramo zimi naproti, trg je bil založen dobro kot prvi jesenski mesec, Da pa ni tako živahno cvetela kupčija, je pripisovati temu, da ljudje ob koncu meseca varčujejo nekoliko bolj in se jim še vedno avtomatično krčijo želodci po luninih spremembah.
Tudi pri mesarjih je vladala tišina, zato si lahko mislimo, kakšne žrtve so morale doprinašati gospodinje Gneča je pa bila pri mesarjih, kjer je vedno, zlasti pri tistem, ki prodaja govedino po 5 Din kg. Upajmo pa, da tudi drugim mesarjem zdaj še ne bo treba obupati. Zanimivo je, da lahko vidiš pri mesarjih tudi oapi^, da je volovsko meso po 8 do 10 Din kg. Ljudje namreč mislijo, da je cenejše goveje meso kravje, zato je treba naglasiti, da je volovsko. Opažata se še vedno dve struji med mesarji, eni prodajajo meso po starih cenah, drugi se pa drže novih cen, določenih po uradni ceni živine, vendar so pa ljudje v splošnem prepričani, da je dražje meso boljše. Seveda je med cenejšim mesom tudi kravje meso, ki ga ni med dražjim.
Sadni trg je bil danes bolj založen kot prejšnje tržne dni. Danes so pripeljali toliko sadja, ker je lepo vreme. Kmetje vozijo sadje na trg na slepo srečo, če ga prodajo, dobro, če ne, ga pa peljejo nazaj. Seveda »i pa vožnje ne zaračunavajo, sicer bi bila jabolka zdaj že tako draga kot žafran, so Še pa vedno poceni kot so bila prejšnje mesece, kg od 1.50 do 4 Din. Razumljivo pa je tudi, da se zdi sadje meščanom vseeno drago kot vse, kar je na živilskem trgu. Gospodinje gledajo vedno na kmete kot na največje sovražnike, povzročitelje draginje in oderuhe. Kmetje si mislijo, da morajo potrpeti, saj je, potem takem res strašno hudo na svetu, če gospoda tako baranta pri šopku peteršiljčka ter se krči za 25 par. Danes so morali kmetje peljati zopet mnogo jabolk nazaj Prodali so jih le tisti, ki so imeli posebno srečo. Dovolj je bilo tudi kostanja, ki ga zdaj ljudje ne kupujejo več mnogo, vendar se je neko liko podražil, liter je po 2 Din. Med sadjar ji je bilo še nekaj gofearic, ki so ponujale sivke po 130 Drn liter
Zelen jadni trg je bil skoraj ves zaseden, mnogo bolj kot prejšnje tržne dni. Zele-
njave je bilo na izbiro, ki v splošnem nI dražja od zadnjih dni, le radič je po 2 Din merica in tu m tam so ponujali motovileč po 1.50 Din, dočim jc bil doslej po dinarju. Zlasti mnogo je bilo tudi zeljnatih glav, več kot na Sv. Petra nasipu. Zelje je bilo tu tudi le«pše in cenejše kot na debelo. Najlepše zeljnate glave so prodajali po 2 Din, dočim so bile na Sv. Petra nasipu zelo drobne na debelo po 1.50 Din. NekoHko čudno se ti zdi tudi, da je krompir na debelo tudi po dinarju kot na drobno. Seveda je bil trg dobro založen tudi s salato in z drugo zelenjavo, celo cvetače je bilo precej, ki so jo prodajali po 2 do 3 Din komad.
Perutninski trg je bil manj založen kot navadno ob sobotah, toda gospodinje so se za čudo, zanimale tudi danes za putke, čeprav so celo pri zelenjavi varčevale. Precej težke jarčice so prodajali po 25 Din Jajca so po 1-50 Din komad, par pa po 2.75 Din, torej vse po starem, le gospodinje se pritožujejo, da so nekajkrat že kupile klopotce prav tako drago in da jih seveda niso mogle porabiti. Menda bi bilo potrebno uvesti zopet tržno preizkuševalnico za jajca v neposredni bližini trga.
Zvočni kino „Sokolski dom4
V SISKI (za mitnico). Telefon 33-87
Danes ob 18. in 20. uri, jutri ob 15 Vz, 18. in 20*4 — v ponedeljek ob 20. uri
LILIAN HARWEY — WILLY FRITSCH v nepozabni opereti
„KONGRES PLEŠE"
Pride! »ANČKA ZNA VSE« Pride! z Any On dro.
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izprinejo često po večkratni uporabi naravne »Frnnz Jo-sefove jrrenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, preden ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grren-člea se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
S kakšnimi občutki
človek umira
V splošnem učenjaki sodijo, da zadnji trenutki pri
večini umirajočih niso težki
Ali je smrt združena s težkim telesnim trpljenjem in duševnimi mukami? Kdo bi nam mogel to povedati? V starodavnih časih se ljudje niso bali smrti. Leonidas je dejal svojim voj-ščakom: »Junaško na preti, še danes bomo večerjali v podzemlju!« Sokra-tes je pričakoval, da se sestane onstran groba z učenjaki starega veka in da bo z njimi kramlja.1. Tudi Plato je nrpal, da bo videl po smrti vsa čudesa prirode, Seneka je napisal: »Duša gre tja, od koder je bila poslana. Pričakuje večni mir, kjer zagleda po valovih sveta jasno luč«.
»Samo dva čkvveka sta. ki gledata Cesto smrti v obraz — duhovnik in zdravnik.* pravi Francois de Curel.
V starih časih so poznali ljudje trojna vrata smrti: pbuča. srce in možgane. Kodank&i kirurg Oskar Bloch deli smrt v možgansko, pljučno, srčno, ledvično in krvno. Kar se tiče možganov, si oglejmo umiranje Pri možganskih čirih. Po dolgem trpljenju, ki ga pripravi človeku neodstranjivi čir. se bolnik navadno onesvesti in umre, ne da bi se se zavedel. Včasih izgubi še poprej inteligenco tako. da je sicer pri zavesti, ne zaveda se pa svojega nevarnega stanja. Pri smrti, ki na-stopi. če si človek zlomi hrbtenico in stlači hrbtenični mozeg.
ni opažati nobenih bolečin.
Če se človek pobije na glavi ali če je je ustreljen v glavo, se hipoma po-grezne v temo. Lahko se zdrami iz nje. pa ne ve nič o bolečinah, ki so spremljale udarec ali rano. Nekateri Tjuđie se spomnijo na dogodke pred nesrečo, trenutka nesreče same pa ne. Tako so izpraševali ranjence po nelr stavbni katastrofi, kao so čutili v trenutku, ko so bili ranjeni. Eden je slišal ropot, drugi je videl, kako se na-g?ba>o tla, o občutkih v trenutku, ko je bil ranjen, pa ni vedel nihče povedati. Mirno lahko rečemo, da ranjenci pri takih nesrečah umirajo brez rmik.
O strelih v možgane so prvotno domnevah", da čuti ranienec bolečino, uredno prenehajo funkcije možganov. Przk>1o^ka raz!?skavania so pa pokazala, da gre bolečina s hitrostjo 30 m v sekundi, dočim gre krogla, izstreljena te moderne vojaške puške. 10 fcrat hitreje. Če torej zadene krogla vojaka v glavo,
ne sliši niti strela, kaj še da bi čutil bolečino.
Mnogo gradiva za presojanje zadnjih trenutkov tiudi. ranjenih v možgane ali v hrbtenična mozeg, nam daje opazovanje zločincev, usmrćenih z mečem aH obglavljenih pod giljotino. V starem veku so ljudje verjeii. da odsekana glava Se čuti in da lahko celo se govori. Med francosko revolucijo, ko so usmrčali ljudi kar v množicah, so celo trdili, da
odsekana glava se čuti in misli.
Seveda je to izključeno. Kirurg Mon-geot se je domenil z zločincem Lace-nairom, ki je čakal usmrtitve. Zločinec mu je obljubil, da bo po usmrtitvi pogledal z desnim očesom. Odsekali so mu glavo in oči so ostale seveda zapne. Življenje se konča v trenutiku, ko se loči glava od trupa, čeprav tero samo se nekaj časa živi. Aschoff je ugotovil pri usmrćeni ženi utripanje srca še 24 ur po usmrtitvi.
Človek lahko umre zaradi nenadnega velikega razburjenja, ob nepričakovani veliki radosti, globoki žalosti, od jeze ali od strahu. Pri vsem tem trpi največ žilni sistem in srce. Iz Crielejevih poskusov je razvidno, kako vplka tu izčrpanost nadledvic. Mnogo primerov smrti ob začetku narkoze gre na ta račun. V neki bolnici so hoteli operirati 2^-letnega mladeniča, ki se je pa tako bal operacije, da je prispel v mesto ves izčrpan, preplašen in bled. Med neprestanimi vprašanji je legel na mizo, nekajkrat je vdihnil etilklorid, potem je pa umrl. V takih primerih človek ne čuti nobenih posebnih bolečin.
Pri zožitvi sapnika kakršnegakoli izvora lahko začne človeka naenkrat dušiti in če ni pri rokah hitre pomoči,
nastopi v nekaj minutah smrt Prvi trenutki dušečih se ljudi so strašni. Občutek davljenja je namreč združen z občutkom akutne smrtne nevarnosti. Bolnik izgubi v dveh ali treh mi-rrutah zavest in s tem so njegove muke končane. Človek, ki mu ovira v dihanju narašča, kakor pri čirih med-prsda. čuti pred smrtjo silne bolečine. Enako gredo v smrt tudi ljudje s te— tanom.
Pri smrtnih obKkah vnetja pljuč nastopijo mučni napadi davljenja, toda proti koncu prinese nezadostno oksidiranje krvi onesveščenje tako. da bolnik zadnje trenutke pred smrtjo ne čuti nobenih bolečin. Pri tuberkulozi pljuč je znano dobro optimistično razpoloženje mnogih bolnikov, ki zakrije to, kar bi bilo bolestno pri rjopotaern vnetju pljuč.
Nekateri bolnik! umro kakor v spanju
onim, ki imajo vročico, se navadno blede, drugi so pa pri zavesti in umirajo mimo, Poteg tega m pa primesi,
da bolnik naenkrat umre, ne da bi sam ah' pa zdravmk to shrtil.
Strel skozi srce se ne konča takoj s smrtjo. Srce se napolni s krvjo, ki deloma zamaši rano. Ranjencu, ki je bil operiran štiri ure in pol po strelu skozi srce, se je mirno bledlo. Primer smrti kot poslenice sunka v srce nam kaže cesarica Elizabeta, ki je imela sicer srce popolnoma prebodeno, pa vendar ni čutila nobenih bolečin. Tuda smrt, ki nastopi, če poči človeku srce, je lahka.
Vnetje trebušne mrene izpremenn bolnika tako, da umira ob skaljeni zavesti. Polagoma napredujoče vnetje trebušne mrene pusti bolmika umirati ob polnem občutku bolečin. Bolnik, ki >e imel trebušno mreno predrto tako, da so mu izstopila čreva, je bi'1 še dve uri pred smrtjo zelo dobre volje
in niti slutil, da se mu bTiža konec. Pritoževal se je samo, da slabo vodi. Mnogi taki bolniki se vesele skorajšnjega povratka domov in ukvarjajo se z načrti glede bodočnosti. Bolnik z akutnim vnetjem trebušne mrene, ki
Trocki v Italiji
V neapoljskem pristanišču Pisacani je bilo predzanji torek zjutraj izredno živahno. Mornarji, redarji, novinarji, fotografi in kinooperaterji so nestrpno pričakovali prihoda belega parnika i Praga«, last tržaškega Llovda. Pričakovali so bivšega sovjetskega diktatorja, ki je bil odpotoval s svojo soprogo Natašo in tremi otroki iz Turčije. Vedelo se je, da so mu italijanske oblasti dovolile ustaviti se v Italiji za 14 ur. Zato so reporterji in fotografi narav-
nost navalili na pamik. Hiteli so k dvema razkošnima kabinama, št 1 in 2, kjer je bil Lev Sedov effendi, zadnji izmed neštetih psevdonimov bivšega Leninovega s otrudnika. Toda pred za-klenjenimi vrati in spuščenimi zastori so stali nepremično trije možje, zadnji ostanek nekoč velike moči Trockega, češkoslovaški sluga Jan Franki je v ruščini in francoščini kratko rx>jasnii napadalcem na diktatorjevo parniško trdnjavo, da gospod Sedov še ni stopil iz kabine, odkar so se ustavili v Korin-tu. kjer so demonstrirali proti njemu grški študentje, da v kabini tudi obeduje in da ne daje nobenih izjav.
Radovedni novinarji so lahko govorili samo z zaupnikom g. Sedova, novinarjem Gooldom, prevajalcem in izdajateljem spisov Trockega. Goold jim je pravil, da pripravlja Trocki novo delo o ruski revoluciji, da v kabini ni nič posebnega, razen tucata ostro nabitih revolverjev za primer obrambe proti agentom GPU. Več ur so stali italijanski novinarji pred kabino, končno so pa le zagledali Trockega v spremstvu žene Nataše. Trocki je stopal za njo bled, preplašen, nervozen, siv, pogled mu je blodil skozi zlata očala, sledila mu je pa tričlanska armada. Odpeljali so se v treh avtomobilih, eden je bil oklopen. V Pompe jih med razvalinami je hotel Trocki za dve uri pozabiti na sedanjost in preteklost. Težko je baje odhajal iz antične metropole nazaj v svojo parniško trdnjavo.
Papiga, ki je poznala Napoleona
V neki pariški trgovini s ptiči imajo zelo staro papigo. Ta papiga je videla dobre in slabe čase, preživlja pa tudi sedanjo krizo, ki ni za njo nič novega. Zivela je pa baje že v Napoleonovih časih in je osebno govorila z velikim Kor-zičanom. Tako namreč trdi trgovec, vi pa dokažite, da ni res, če morete. V dokaz svoje trditve navaja psovke, ki jih je rabil Napoleon, če je bil v bitki poražen, papiga si jih je pa zapomnila in jih rabi še zdaj. Psovke so res krepke, da se ljudem kar lasje jezijo na glavah, če jih slišijo, toda papiga jih ie lahko pobrala tudi od mornarjev v Mar-seillesu, Iti so v takih rečeh zelo dobro podkovani.
Kljub pomislekom in dvomom pa Parižani in Parižanke dan za dnem oblegajo izložbo, kjer dostojanstveno sedi stara papiga, ki je osebno poznala Napoleona. Ljudje se je kar ne morejo nagledati. Papiga je na prodaj in stane
ga ni bilo mogoče operirati, je izrazil žeUo, da bi mu vendarle pogledali v trebuh. Zdravnikom se je smilil in na videz so se začeli pripravljati k operaciji,
med pripravami je pa bolnik umrl.
Enak optimizem spremio a včasih tudi septične bolnike.
UTaemia, ki spremlja bolnike s ki-rurgičnimi boleznimi uropoetičnega trakta, lahko usmrti naenkrat ali za-ziblje bomika v onesveščenje da se mu blede in tako umre, ne da bi se zavedel. Samo v primerih, ko se bolezen zavleče in ko čuti bo>lnik nepremagljiv odpor do jedi, mu pride na misel, da bi u^gnil kmalu umreti. Bolniki, ki si poškoduieio hrbtenični mozeg ali ki imajo na njem čire, umirajo težko. Najstrašnejše je gledati vojake s prestreljenim hrbteničnim mozgom in otrpnjenim trupom.
Duševno stanje umirajočih je različno. Značaj bolezni, odpornost, krepka volja in inteligenca pomagajo enemu bolniku,, da se bliža smrti ob popolni zavesti, da konec ni več daleč, pri drugih pa bolezen izčrpa bo.mnika, mu odvzame razsodnost in zastre njegovo osebnost tako. da se bliža koncu brez bolečin. Odprto ostane vprašanje, kaj čuti človek tik pred onesve-ščenjem. V splošnem učenjaki sodijo, da zadnfi trenutki pri večini umirajo-jočih niso težki. Tu kaže omeniti No^hnagelo^'o nrenrčaue. da je vir trpljenja stokanje, ne pa smrt.
malenkost 24.000 frankov. Če se bo trgovcu kupčija posrečila, se morda kmalu pojavi v izložbi nova papiga, ki je osebno poznala Marata in Dantona.
Tragedija zvestega psa
O redkem primeru tragedije zvestega psa poročajo angleški listi. V vasici Treocchv v Glamorganu je nenadoma izbruhnil požar, ki ga je pa zavohal pes nekega kmeta. Zvesti čuvaj je začel na vso moč lajati in tako se je lahko pet družin rešilo iz goreče vasi. Psa so pa pozneje našli vsega obžganega v kleti ene izmed pogorelih hiš. Požar je uničil strehe štirih hiš tako, da je ostalo pet rodbin brez strehe Neki kmet pripoveduje, kako je sedel v kuhinji, ko je naenkrat zaslišal močno pasje lajanje.
— V začetku se za lajanje nisem zmenil, je pripovedoval mož, — ko je pa pes vedno močneje lajal in tulil, sem odšel v klet in odprl vrata, od koder mi je puhnil v obraz gost oblak dima. Takoj sem poklical družino, ki se je v zadnjem hipu rešila iz goreče hiše. Ker sem šel budit sosede, nisem mogel več rešiti svojega imetja in veseli smo bili, da smo rerili golo življenje. Da ni bilo psa, ki je nas z lajanjem opozoril na pretečo nevarnost, bi bil požar gotovo zahteval tudi več človeških žrtev.
Najmanjša podmornica sveta
*2 -  - -
Podmornica, ki Jo vidimo na sliki m Id jo je pokazal v New Yorku Men o tU Nunnl, je najmanjša na sveto. Prvi poskus potapljanja je prestala dobro.
Račun volilnega agitatorja
Predsedstvo ameriške demokratske stranke je dobilo od nekega volilnega agitatorja iz države Arkansas zanimiv račun. Agitator se je seveda na vse načine trudil, da bi pripomogel Roosevel-tu do zmage, ker pa ni idealist, kakor v Ameriki ljudje sploh niso, da bi delal brezplačno, je predložil stranki masten račun in zahteval, naj ga takoj poravna. Mož piše predsedstvu stranke:
> Prosim, da mi povrnete vso škodo, ki sem jo imel pri zadnjih volitvah. Za volilno agitacijo sem žrtvoval štiri mesece in 23 dni; 1769 ur sem porabil samo za volilne govore. Dalje sem izgubil 8 ha žita, 2 in pol ha bombaževine, dve kravi, 9 koz in enega prašiča. Med prepiri z nasprotniki sem izgubil dva zoba in mnogo las. Roko sem moral stisniti 30.000 ljudem in poljubiti 472 deklet. Pridigoval sem dvakrat. Neki otrok mi je razbil uro in popravno je stalo 5 dolarjev. Ljudem sem moral posoditi 40 dolarjev, 7 slovarjev, 4 te-
Poldragi mesec ▼ rokah banditov
Charles Corkar in ga. Pawley po prihodu v Tokio, desno mož Pawleye-ve, Corkran in Pawleye-va sta bila poldrugi mesec v rokah mandžurskih banditov in če bi se ne bili zavzeli za njo japonsko poslaništvo In visoki japonski vojaški dostojanstveniki, bi bila najbrž brez sledu izginila. To priča kako velik vpliv imajo Japonci v Mandžuriji.
vode sv. pisma, 21 svmčnikov in 4 pare čevljev. Upanja j^a nimam nobenega, da bi mi to vrnili. Zastaviti sem moral svojo hišico in voz. S svojo drago boljšo polovico sva se zaradi volitev 11-krat sprla. Končno naj še omenim, da me je ta stari lopov Ben Grawens premlatil.«
Radio nebotičnik dograjen
ša. Tujcem se zdaj noče nositi doma težko zasluženega denarja v Italijo in zato si morajo Italijani izmisliti kaj novega, da bi jih privabili.
Ogromno poslopje v Rockefellerjevem mestu v New Yorku ,ki ima 31 nadstropij, je bilo te dni dograjeno. To je samo n*>znatt»n del velikega Kockefellerjevo načrta, v. Glej tudi članek v »Slovenskem Narodu« št. 25S z dne 12. t- m,, stran 6.)
Zakonca umorila dvojčke
V Olomucu živita zakonca Arnost in Ljudmila Satora. Mož je mizar in že drugič oženjen. Od prve žene se je ločil in ji mora plačevati za vzdrževanje dveh otrok 200 Kč mesečno. Z drugo ženo ima tri otroke. V torek zvečer je policija moža in ženo aretirala. V septembru se je rodilo zakoncema dete, ki sta o njem že prej govorila, da ga hočeta umoriti. Mož je otročička res takoj po porodu utopil v škafu vode. Takoj nato je pa rodila žena še drugega otroka, ki ga je mož tudi umoril. Po umoru je zavil trupelci in ju odnesel v mizarsko delavnico, kjer ju je v peči sežgal.
Po daljšem oklevanju sta zakonca ziočim priznala. Poleg tega sta pa osumljena še umora tretjega otroka 10-mesečnega Zdenka, ki so ga našli usodnega dne nezavestnega. V bolnici so ugotovili, da je zavžil močan strup. Mati ie takrat trdila, da se je deček po neprevidnosti napil hipermangana. Policija je aretirala tudi lastnika avto-taiksija Rajhela, ki je baje zakoncema Satora povedal, kako nai se odkrižata otrok in jima preskrbel tudi strup.
Tam, kjer je vzdihovala Julija
Verona se mora zahvaliti za svojo privlačnost Shakespearovemu »Romeu in Juliji«. Čeprav sovraštvo med rodbinama Monteechov in Capoletov ne obstoji pred zgodovinsko resničnostjo, vendar vodijo vodniki mlade zakonce v bivši dom Capu letov in jim kažejo kraje, kjer je nesrečna Julija koprnela po Romeu. Malo manjka, da ti še ne povedo, kako je pri tem navijala gramofon ali igrala »jo-jo«, da bi ji ne uilo dolgčas. Da bi se privlačnost tega kraja za tujce še povečala, je prefektura že davno predlagala, naj bi se preuredil dom Capuletov v Shakespearov muzej. Tu naj bi kazali obleke, nakit iti listine iz 13. stoletja, ko se je tragedija odigrala, in zaupljivi tujci bi se gotovo zanimali za čevlje, ki je v njih Romeo hodil za Julijo.
To misel so hoteli uresničiti že pred 20 leti, pa je prišla vojna in dom, ki je na njegovih stenah in vratih grb rodbine Capuletov, je služil ob sejmskih dneh kot staja za konje. Zdaj, po 20 letih, pa hočejo napraviti iz te hiše muzej, da bi privabili v Verono čim več tujcev. Na čelu pripravljalnega odbora stoji vojvoda Niutti in tako bo morda čez leto dni Italija za en muzej bogatej-
Lasje izdajalo starost ?
Z zanimivim odkritjem, zaenkrat samo še ameriškega kova, je presenetil Človeštvo neki profesor čikaške univerze, ki je po skrbnem proučevanju las baje ugotovil, da se da po laseh določiti starost človeka, ki jih je nosil. Profesor zatrjuje, da kažejo lasje gotove kroge — leta, ki se ujemajo z njihovo starostjo. Tako kaže las 21 letnega človeka v enem milimetru 6 let, pri 40 letnem človeku je pa število krogov podvojeno.
Če se izkaže, da ima ameriški učenjak prav, dobi policija v roke novo orožje, kajti po laseh bo lahko zanesljivo sklepala o zločinčevi starosti. Damski svet pa ne bo posebno navdušen za to odkritje. Saj si lahko mislimo, kako mučna bo ženskam misel, da lahko samo en las izda njihovo tako skrbno čuvano tajno. Morda bodo morale nositi lasulje, da skrijejo nediskretne lase.
Ponarejanje metuljev
Ljudje zbirajo vse mogoče od znamk in kuvert do gumbov in zaponk. Vse se da seveda tudi ponarediti. Težko pa človek verjame, da se ponarejajo tudi metulji in da je bila na tem ustanovljena cela industrija v Parizu. Falzifikat mora biti pa tako dobro izdelan, da ga ne spozna niti najprevidnejši zbiralec, da ga kupi za pristnega metulja. V ta namen je treba kupiti nekaj pravih metuljev, seveda redke vrste, ki so zelo dragi in jih že zato hranijo v dobro zaprtih tresorih, kolikor jfh umetnik ne rabi pri svojem delu.
Navadnim metuljem se vzamejo krila in se prikroje tako, da so podobna krilom redkih metuljev. Včasih rabijo cela krila, včasih je pa ponarejeno krilo sestavljeno iz manjših kril, toda pri tem je treba paziti, da se drobne žilice falzifjkata točno ujemajo z žilicami vzorca. V to svrho se rabi prozorno lepilo. Z metuljevih kril se odstrani prah, da lahko umetnik dela z barvami, odnosno z leskečim praškom, potem se pritrdijo krila k telescu navadnega metulja, ki pride v škatlico z vlažnim peskom, da se krila ne zlomijo.
Nedelja, 27. novembra.
9: Smučarska gimnastika (M. Dobov-šek); 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: Versko predavanje o izšeljenstvu (P. K- Zakrajsek); 10.30: šahovska ura (dr. Vidmar); 11: Salonski kvintet; 12: čas, poročila, plošče; 15: Harmo-nika-solo (g. Pilih); 15.30 Recitaciji: Pesem izseljenca (Fajdiga); 16: Za srečo v nesrečo, izseljenska igra; 16.45: Slovenska glasba, izvaja salonski kvintet; 19: Prenos govorov ministrov Majanovića in Puc-lja in pozdrav izseljenskega komisarja Ara-rdckega; 20: Zabavni ribniški večer; 21.15: Salonski kvintet; 22: čas, poročila; 22.15: Jazz orkester »Odeon«; 23: Napoved pro-grama za naslednji dan.
Ponedeljek, 28. novembra.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30 Salonski kvintet; 18.30: Esperanto (g. Kozlevčar); 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.30: Zdravstvena ura: Strežba bolnikom; 20: Pevski koncert ge. Zlate Gjungjenac - Gavella, primadone ljubljanske opere; 20.30: Prenos prosvetnega večera iz Delavske zbornice; 21.45: Plošče; 22.15: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Torek, 29. novembra,
11.15: šolska ura: Topola in Oplenac (Mlekuš); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13 čas, plošče, borza; 17.30 Salonski kvintet; 18.30: Nemščina (dr. Grafenauerx; 19: Gospodarska socialna vzgoja (dr. Go-gala); 19.30: Kratek pregled zgodovine zve-zdoslovja fPeterlin); 20: Prenos iz Zagreba); 22: čas, poročila, plošče; 22.30: Na poved programa za naslednji d*m,
Sreda, 30. novembra, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13* čas. plošče, borz* : V7 ?i M. Komanova); 18: Salonski kvintet; 19: Ruščina; fdr. Preobraženskij>, 19 c0. Literarna ura: Ob 25 letnici VVvspiaDskega smrti: 20: Devo v v^er preros iz Uniona: uvodno besedo govori prof. Emil Adamič, pevske točke izvaja Vera Maidičeva in oktet »Ljubljanskega Zvona«; 21.15: Ronny-jazz s sodelovanjem pevskega kvarteta: 22.15: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
t
žena — vampir pred poroto
Pred praško ooroto se zagovarja Ana Valek, ki i* "morila dva moža
Pred praško poroto se je pričela v četrtek senzacijonalna obravnava proti 351etni Ani Valkovi, ki se zagovarja zaradi umora svojega mola. Bila je že v preiskavi zaradi enakega zločina po smrti svojega prvega moža in med njenimi ljubčki. ki je živela z njimi med prvim in drugim zakonom tudi v času, ko je bila omožena, so se je nekateri jako bali in eo prišli tudi pred poroto pričat proti nji. Obtožnica je zelo obširna in se čita kakor
napet pustolovski roman.
Pred poroto so prišli kot priče bivši obto-ženkini ljubčki, pa tudi prva Žena mnorje-nega moža, ki je živel z njo 15 let in je imel z njo dva otroka, pa se je pozneje zopet zatekel k nji iz pekla svojega drugega nesrečnega zakona.
Obtoženki je bilo 34 let, ko se je omožila » lb" let starejšim Antoninom Valkoin poštnim poduradnikom- Ona je bila že vdova, on pa ločen. Očividno mu je bila všeč strastna, temperamentna žena, ona je pa najbrž računala samo na pokojnino. On je brl tih, dober, nekoliko duševno zaostal, ona pa hudobna in nasilna. Bila je znatno močnejša od nfe<ra in ga je cesto neusmiljeno pretepla. Nekoč je
zlomila nad njim metlo, drucič ca je pretepla do krvi in se še baha-la s tem. Ves denar, kar ga je zaslužil, mu je vzela in na večinoma sama zapravila. Večkrat se niti do sitega najedel ni. Ko se je še vozil s postnim vagonom, mu je dajala na pot pol hlebčka kruha in košček slanine, sama je pa doma dobro živela. Bal se je ni samo on. temveč vsa soseščina. Sama je trdila o sebi, da se ne boji niti petih možakov.
Kmalu po poroki je začel Valek hoditi k <*voii prvi ženi. Tožil ji je. kako druga grdo z njim ravna, da se vlači z drugimi, da
je vajena
služiti denar  na ulici.
Nekoč ga ni pustila tri ure v stanovanie, ko se je vračal iz službe, ker je imela pri sebi drugeea. Valek je prinesel svoji prvi ženi shranit tudi dve postni obleki, ker je bal. da bi ju žena ne posodila moškim, ki ie hodila z njimi plesat. In kot višek svojega ponižanja in trpljenja je zaupal prvi ženi tudi to. da je legla sestra njegove žene. ki je stanovala po odhodu svojega ljubčka pri njih. nekoč k njemu v posteljo, in ker se ni dal zapeljati, sta na skupno pretepli. Bil je prepričan, da sta mu nastavili past.
Zndnji mesec je prihajal k svoji prvi ženi zelo pogosto 'n H pravil, da se boji. da ir>u bo <rm*j« ?ena kaj storila. Vede! je Ž€\ da je bila že v preiskavi zaradi umora svojega prvega m<^ta. Tudi svoji sestri Emiliji ie večkrat pt^ooei'l, da se boji za življenje proseč jo. naj takoj obvesti policijo. Če bi se mu kaj zgodilo, da je storila to njegova žena s svojimi prodniki. V torek po veliki noči so našli Valeka doma
mrtvega s prerezanim grlom. Nož je ležal pri njegovi desnici, toda komisija je takoj ugotovila, da je samomor izključen. Rane so pričale, da ga je morilec najprej to'kel po glavi najbrž s pestjo, potem pa davil in mu slednjič prerezal grlo. Morilec si je takoj umil roke in zabrisal tudi dnine sledove zločina, vendar so pa našli na pohištvu sledove krvi, dasi so bih' razredčeni z vodo.
Takoj je bilo jasno, da prihaja kot morilec v poštev v prvi vrsti uraorjenčeva žena. Aretirali so jo in sumljivo je bilo, da je takoj ob aretaciji vpraša detektive, kaj se je zgodilo in kje je njen mož, čeprav se o njem sploh še ni govorilo. Pozneje je pa vse odločno tajila, češ. da moža usodne noči sploh ni bilo domov. Priče so ga pa videle, kako je prišel pozno ponoči domov. Sosedje so slišali iz Valkovega stanovanja miren pogovor. Obtožnica pravi, da je žena napadla moža spečega. Nekatere okolnosti celo pričajo.
da se mu je tik pred umorom udala.
Usodne noči je torej dobil nesrečnež še Ju-dežev poljub. Pri zaslišanju je obtoženka pripovedovala, kako se je pred odhodom oblačila in od kod je kaj vzela. Ni pa slutila, da pripoveduje vse tako, kakor je j domnevala policija po najdenih sledovih kr- « vi. Ko jo je komisar opozoril na sledove krvi, ni mogla pojasniti, od kod so. drugi dan je pa pravila, da je tekla nji in možu
P. Deoourceile:
1
rtub
Roman.
— Prav gotovo... Kam si pa spravil pisma?
— O. sai jih nisem izgubil... Evo
jih'
In vzel je iz žepa sveženj ter ga položil na Claudinetovo okroglo mizico ob divanu. kjer sta imela zakusko.
— Pokaži jih, — je deja! Claudinet. — Pogiejva. kaj je tako važnega v teh pismih, da jih je smatra! Slimak za svoje premoženje in da se je tako razsrdil, ko iih ni mogel nafti___
_ Ne! — je odgovori! Milček. zadržujoč prijateljevo roko. — Niso najina, nimava pravice vedeti, kaj je v njih... To bi bilo grdo.
— Da. to bi bilo grdo! — je pritrdil Claudinet. — Ti rmaš vedno prav. In od ožil ie pisma, ki tih ie že držal v rokah Potem je pa nadaljeval globoko gin i en:
— Ah. kako te imam rad. Milček! Ti si res moj angel varuh. Ti si bil tisti. Ici mi ie pokazal pot k dobremu, ti si me rešil iz močvirja, kjer sem bi! od rojstva in kjer bi bil moral ostati. Ti si
kri iz nosa. Zapletala se je vedno bolj v protislovje-
Obtoženki je bilo šele 18 let, ko se je v prvem letu vojne omožila z mesarskim pomočnikom. Marešem. Tudi v tem zakonu, ki sta se rodila iz njega dva otroka, so bili prepiri oa dnevnem redu v prvi vrsti zato, ker se je žena vlačila z drugimi. Nekoč se je napila ruma in navalila na moža s sekirico. Ko se je mož nekega dne napil čaja in nenadoma umrl, je žena pisala svojemu ljubčku, da se je mož razburil in da je ležal zjutraj mrtev v postelji. Saj veš, je pisala, da
sem mu pomagala na oni svet.
in sicer samo zato, ker te imam rada. Zdaj nimava nobene ovire več. — Toda ljubček je takoj prekinil z njo vse stike. Sum, da je zastrupila svojega moža, je bil takrat izražen prepozno. Baje mu je potožila v Čaj sedem tablet veronala. Truplo so odkopali šele čez 9 mesecev, dočim se veronal v drobovju razkroji že v enem mosecu in tako zločina  niso mogli dokazati.
Obtoženka je bila vdova štiri leta. toda ljubčke  je  m«*n;avala  zelo pogosto.
Z enim je iivela dva meseca, pa jo je zapustil, ker se je vlačila i drugimi in ker je bila v preiskavi zaradi umora. Drugi je vzdržal pri nji nad leto dni, čeprav ga je večkrat kresnila z loncem po glavi. Spal je v kuhinji in nekoč je bil nemalo presenečen, ko je stopil iz sobe, kjer je spala ona. neznan moški samo v srajci in spodnjih hlačah, pa se je kmalu vrnil v njeno spalnico Ta ljubček se je bal zapustiti jo in je v strahu pred njo Često prenočil v kremi. Bil je prepričan, da je zmožna vsega. Tretji je živel z njo sedem mesecev, zapustila ga ie pa ona, češ, da se misli omožiti. Drugič poročena je nada^evala svoje ljubavne pustolovščine. Zvečer, ko je bil mož v službi, je hodila po kavarnah in vodila s seboj celo 12letno hčerko iz prvega zakona.
Pred poroto se zagovarja, da se je s prvim možem poročila na željo svojih staršev in da je mnogo pU. O enem ljubčku pravi, da z njim sploh ni zavela, a drugim da se je razšla, ker je dobil na velesejmu spolno bolezen, s tretjhn pa da je že hodila v šolo in da tudi ni bil nič prida. Valek \o je baje pretepal in je bil dedno obremenjen, česar pa ni vedela, ko ga je vzela. Usodne noči ga baje sploh ni bilo domov in vsi sledovi krvi izvirajo od krvavitve iz nosu-
Obravnava bo končana najbrž danes proti večeru. Za izid vlada v češkoslovaški javnosti napeto zanimanje.
K poglavju o brezposelnosti
Brezposelnosti. ki je vsak dan večja, sta v veliki meri kriva delamržnost in pa tudi dobrota ljudi, ki podpirajo beračenie. Naj navedem v dokaz le nekaj primerov: Pred dnevi sta prišla k meni dva moška, stara 20 do 25 let, m prosila miloščine. Rekel sem jima. da imam delo- in sicer sekanje drv. Najprej sta hotela videti drva, po tem sla pa vprašala, koliko bi plačal od kubičnega metra Ko sem jima obljubil 8 Din od metra, sta se molče obrnila tn odšla. Še en primer: Brezj»oselni je prišel sekat drvu, delal je pa samo pol ure in že se je oglasil v pisarni, češ. da že dva dni ni ničesar zavžil in prosil je 10 Din predujma Ko je dobil denar, je izginil brez sledu. Tretji primer: Brezposelni je sekal drva, pa mu delo ni šlo preveč od rok. Mojim uslužbencem je pripovedoval, da itak ne bo doi go srkal in da bo samo toliko časa delal, da mu bo stari« dal jrotrdiio, M katerim bo policiji oči brisah Saj je pač najbolje, če se izgovarja, da bi rad delal, pa ne dobi dela. Ljubše mu je beračiti, ka;ti to več nes« Odkrije se, moleduje in tarna- da že tri dni ni nič jedel in na ta način hitro pride do 10 Din. Zato je pač neumno, da bi delal.
Takih primerov je gotovo mnogo in mnenja sem. da je treba vsakega mladega berača in prosilca najprej vprašati, če je pripravljen prevzeti kako delo. Če ga sprejme, je gotovo usmiljenja vreden, če pa ne. je navaden potepuh in delomržnež.
Glose k duševni krizi
Nietsche: V svetu je več idolov  kot realnosti.
Mislim, da je odveč govoriti o važnosti vsakdanjega tiska v političnem, kakor tudi kulturnem pogledu. Dnevni tisk je najmoč nejši in najučinkovitejši faktor propagande. To spoznanje ni novo. Nepotrebno je naglasiti, kako more propaganda škodovati in kako daleč seže včasih amoralnost te propagande. Sicer tudi drugače ni bolje, kakor nam je pokazal neumorni borec za resnico in praktičnost Upton Sinclair v svoji knjigi o ameriškem tisku. Toda tudi o našem tisku bi se dala napisati lepa in zanimiva knjiga.
Tisk je navadno v rokah poedincev (Hearst), ali pa je eksponent gotove skupine, ali politične ali verske. Poglejmo naš verski tisk! Vsaka religija ali konfesija ima svoje etične nauke, ki jih lahko svobodno propagira Čudno je le, da često njih tisk, kot eksponent dotične verske skupina ali sekte* propagira ideale, ki ne le. da nimaio z njih etičnimi nauki nič skupnega, temveč so jim celo nasprotni. Teorija je teorija, a praksa-praksa, to dvoje se pri njih nikdar ne ujema.
Refren je vedno isti: mi edini imamo patent in etiko, kulturo, resnico, nesebičnost; vas blagor na tem in onem svetu nam je bolj pri srcu kot dobiček: vse zgolj iz ljubezni do vas. Zato: »Sirite Slovenca«. >Kupujte Slovenca«, >Darujte za sv. misijon«. Tu je naglas, kljub navidez visoko etičnemu refrenu. Morala in etika je v resnici postranska stvar: farizejska, polovična, zaostala, a v te liste prihaja le zato. ker >cilj posvečuje sredstva^, a cilj je >dobrobit čitateljev« seveda.
Dokazi so nepotrebni. Vzemite v roke katerokoli številko »Slovenca«, »Domoljuba« itd itd., našli boste vedno nove in nove rafinirane metode. Kadar se dopolni mera strpljivosti in resnosti se od časa do časa razburja javnost in reagira s protesti. Zal ti protesti ne menjajo ničesar na situaciji. Gospod urednik se ne ozira na te »zlobne« in »neokusne« in »neresne« kritike, ker so preveč profani in na prenizkem »etičnem nivo ju< ... Rotacijski stroj se obrača dalje in bljuje nekaj tisoč številk »Slovenca«. »Vsi krogi čita jo »Slovenca«! »V vsako hišo »Slovenca!?«. In tako gre že celih 60 let, ker se ljudje še niso vsi spreobrnili, je treba še nadalje injicirati ideje o »dobroti«, »ljubezni do bližnjega«, »morali« in ostale lepe, prazne fraze- Zakaj se niso še vsi spreobrnili? Ker se ne more doseči imuniteta proti neumnosti; j zato je treba vedno večjih in večjih doz in zato ima tk> njih mnenju pravico do izhajanja.
Vprašamo Vas. ali obstoja možnost, da se prepreci ta igrarija vsaj v prihodnjih 60 letih izhajanja? Kritikus.
Kričeča krivica
Glede na Članek v »Siov. Narodu« pod naslovom »Dajte nam dela in kruha«, z dne 11. t. m., v katerem pisec navaja, da imamo v državnih uradih zaposlenih mnogo poročenih žensk, katerih možje dovolj zaslužijo, dalje da sede po uradih državni upokojenci z visokimi pokoninami ter odjedajo kruh drugim, pripominjam, da je to vse res. Na drugi strani je pa tudi res, da je na tisoče takih, ki so brez službe, so družinski očetje, morajo skrbeti za hrano in obleko otrok, pa nimajo včasih niti toliko, da bi se do sitega najedli. Na stotine je takih revežev, radi bi delali, pa ne morejo, ker jim drugi kruh odjedajo Ne samo v državnih uradih, tudi pri mestni občini so v službi ljudje, katerim po pravici rečeno, ne bi bilo treba odjedati skorjice kruha drugim. Znan nam | je konkreten primer moža, ki je državni j upokojenec z lepo pokojnino, pa je v službi \ mestne občine, ima tam tudi dobro plačo, ; na razpolago lepo stanovanje, kurjavo, luč in še druge ugodnosti.
Finančno ministrstvo je nedavno objavilo odredbo, ki se glasi: Oni. ki prejemajo
pokojnino iz državnega proračuna, ne smejo in ne morejo biti v občinski službi, če se v tej službi niso odpovedali državni pokojnini. Ali v tem primeru ne velja odredba finančnega ministra? Gospodje, napravite red. kajti samo na ta način boste preprečili in lajšali neznosno socijalno bedo in pomagali neštetim siromakom, ki danes taman trkajo na razna vrata in prosijo za dek> in zaslužek. I. G.
O našem baletu
• V nedeljo 20. t. m. smo zopet gledali nepozabno opereto »Viktorija In njen hu-zar«, prvikrat v letošnji sezoni. Moramo reči, da je bila dobro igrana, samo nekaj pe. lahko pripomnimo o našem skromiem baletu, saj ga imamo tako malo, kakor menda nikjer. Če pogledamo v druga gledaišSa, ali pa Če se spomnimo prejšnjih časov, ko je še živel o Ljubljani nepozab n oaletni mojster g. Pohan, kaj smo vse videl: \ našem gledališču! Res so bi4i pre>krasn. baletni večeri množina plesalk, umetno-sti itd., tako. da je bil človek skoraj očaran, ko sc je vračal po predstavi domov Da_ies se pa smejemo n se vprašujemo, če amo orav videli, in če bi videl samo en gledalec, bi mislili, da je napačno videl, ali pa da se mu je samo dozdevalo. Ker smo p«a skupaj ugotoviti, da je naš balet tako skrahiran, da nas je lahko sram, če pose ti nase gledališče kak tujec, ki sigurno ne bo stal na galeriji, če pa vzaone že v sredini parterja, bo pa vse že opazil, da naše plesalke plešejo brez podplatov, da kažejo palce publiki. To je prišlo do izraza pri »Viktoriji in njenem huzarju« kjer morajo plesalke sesti na tla. Mislimo da je za nabavo potrebnih stvari za plesalke odgovorna gledališka rekvizita, ali garderoba; zato bi opozorili upravo, naj nabavi take potrebne stvari, da se mučni prizori ne bodo ponavljali.
Ne zamerimo naši gledališki upravi, ki je gotovo prezaposlena in da ne more videti takih podrobnosti, mislimo pa, da je to dolžnost g. baletnega mojstra, da pregleda svoje plesalke, predno jih posije na oder. Naš balet je v zelo skrčenem obsegu, moramo biti pa nanj ponosni, ker je res vztrajen, ker če ni drugače, pa pleše tudi bos, zato pa lahko cenimo plesalke bolj, kakor pa kaj drugega.
Ce se spomnimo za 10 let nazaj, ko smo ■videli kar 30 do 30 plesalk in sicer opremljenih tako, da smo bili kar očarani, ne vemo, kje so tisti baletni večeri na primer »Labudje jezero« od bajke do bajke m mnogo drugih prekrasnih baletnih predstav. Vemo. da je kriza, toda nekaj se da z dobro voljo kljub temu napraviti. Poskusite, morda pa poj de Očividci.
Iz Celja
_c Sokolska proslava praznika uedinje-
nja. Sokolsko društvo v Celju priredi v sredo 30. t m- ob 20.15 slavnostno telovadno akademijo v mestnem gledališču in jo bo ponovilo v četrtek 1 decembra ob 16. za zunanje goste in mladino Spored akademi je je zelo pester in bogat. Med odmori bo igrala železničarska godba. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigami K. Goričarja nasl. na Kralja Petra cesti. Na praznik 1 decembra ob 10. dopoldne bo v sokolski telovadnici v mestni narodni šoli svečana od-borova seja, čitanje poslanice, zaobljuba novega članstva, deklamacije in petje zbora deške meščanske šole pod vodstvom br. 3e-gule. Za sokolske pripadnike je udeležba obvezna, K akademiji v gledališču in proslavi v telovadnici so vabljeni tudi zastop niki oblasti, korporacij in društev.
—c Na slavnostnem koncertu, ki se bo vršil na praznik 1. decembra ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma, bo orkester Celjskega godbenega društva pod vodstvom kapelnika g. Alojza Kališnika izvajal Grie-govo »Poklonitveno koračnico« in prvi stavek Schubertove simfonije v h-molu- Mešani zbor Celjskega prosvetnega društva pod vodstvom pevovodje g. Pera Šegule (okrog 80 pevk in pevcev) bo pel Sattnerjevo kan-tato »Soči«. Kot solisti bodo sodelovali so-pranistka ga. Golobovičeva, altiska ga. Raj-hova, tenorist g. Avgust Živko iz Maribora in basist g. Tone Radej. Orkestralni part bo igral orkester Celjskega godbenega društva, pomnožen z učiteljstvom celjske Glasbene Matice, na harfo pa bo igral g. Lukež iz Maribora. Vstopnice za koncert, ki bo gotovo nudil lep glasben užitek, se dobe v predprodaji  v knjigarni  K.  Goričarja nasl
—c O nalogah obrtništva za povzdigo splošnega gospodarskega stanja v naši drža-
bil prvi, ki si mi govoril o poštenosti, o časti, o dobrem in o zlu. Ah, kako te imam rad!
— Saj nisem bil jaz tisti, dragi Claudinet. ki ti je vse to pokazal, to je storilo tvoje srce.
—A. če bi mogel živeti. — je nadaljeval ubogi deček. — kako bi bil srečen, da bi mogel živeti pri tebi in za te!... Ostati tu za vedno!... plakati, če si žalosten, in smejati se. če si srečen!... Toda zdravnik iz bolnice, ki sem ga sam slišal... san se gotovo spominjaš, kaj sem ti pravil o tem — tisti zdravnik, ki se nikoli ne zmoti, kakor pravijo šuidentie. je trdil, da bom najpozneje v enem letu umrl. In tega ne bom nikoli pozabil.
— Molči no. tepček neumni! — je vzkliknil Milček solznih oči. — Sai ti pravim, da te bomo izlečili... To so samo napadi... poslednea navadnega katarja.
— Ne. ne! Ne bom več dolgo živel, — ie nadaljeval Claudinet povešene glave. — To dobro čutim, boš videl, da se ne motim ... In vendar nočem verjeti, da je to res... Tako rad bi živel! Živeti s teboj. zdaj. ko bi lahko bila 'rako srečna! .. Če pa že moram umreti.., ah da. da! bi hotel vsai nekaj storiti za tvojo srečo, predno odidem v večnost.
— Tzbij si te grde misli iz glave, dragi prijatelj... Boš videl, zdravnike dobiš, najboljše, kar jih je v Parizu, ta-
ke, ki znajo človeka izlečiti. Moj dobrotnik mi je to obljubil. In rešijo te. Odslej se pa veseliva življenja in upaj-va...
Vrgel je poleno v ogenj in pripomnil:
— Pogrej se!... Ti je že odleglo? Pojej še košček torte ... Je dobra? ... Takih v komediiaetskem v ozn nismo imeli.
— Se spominjaš tistih časov, Milček?
Uboga otroka!... Dočim imajo drugi, srečnejši otroci samo spomine na igre ali pa na poljube m laskanje, sta obujala ta dva samo strašne spomine fta svojo mračno zgodnjo mladost.
In vendar sta okušala pri spominu na   tiste čase nekakšno trptko radost.
Naj bo že odrasel človek ali otrok, vsak rad obuja spomine na vse. kaT je doživel prijetnega in strašnega.
Claudinet je sedel udobno zleknjen v naslanjaču, v sobi je bilo prijetno toplo, poleg tega ga je pa še Milček tako lepo tolažil in bodril, da ni čuda, da se je z novo silo oklenil življenja in da je začel verovali v srečno, jasno bodočnost: podoben je bil okrevajočemu bolniku, ki so mu zdravniki obljubili skorajšnje okrevanje.
Dolgo sta tako kramljala. Čas je hitel, ne da bi opazila, kako. Polagoma se ju je polaščala vedno ve$a utruje-
nost. Spanec je lezel obema na oči.
— Polnoč je že! — je vzkliknil Milček, zroČ na uto. — Cuj, Claudinet, če se je moj dobrotnik vrnil — kar bi se mi zdelo čudno, ker sem prepričan, da bi bil prišel k meni — je že prepozno, da bi z noim še nocoj govorila. Videla ga bova šele jutri zjutraj. Zdaj pa poi-diva spat, če hočeš. Cas je že.
— Hočem, kar hočeš ti, — je odgovoril Claudinet. — Zasipan sem, to je res.
— Ležeš tu na mojo posteljo, v so-sed&vi sobi. Jaz pa ležem kar tu na divan.
— O ne! — Raje bi ostal tu na toplem. Še vedno me namreč zebe. Će mi daš odejo, mi bo tu na divanu zelo prijetno.
In ko je Milček vztrajal na tem. da mu odstopi svojo posteljo, je dejal:
— Prosim te, pusti me tu. Napraviš mi veselje.
In smeje je pripomnil:
— Stori mi to uslugo. Daj mi odejo in zavij me v njo. kakor si storil v ko-medijantskem vozu. če je bilo slabo vreme; tam si me pokrival s svojo raztrgano obleko, da si me segrel in mi malo olajšal bolezen.
Milček se je udal in uslišal prijate« ldevo prošnjo. Vzel ie odejo m crve blazinici ter postlal Claudinetu na divanu.
Oba sta se smejala, tako prijetno je bik) postizati posteljo. Potem sta se pa
vi bo predaval v nedeljo 27. t m. ob 10-dopoldne v spodnjih prostorih Narodnega doma g. Božo Tripalo iz Zagreba Predavanje bo priredilo Društvo jugoeiovenskih obrtnikov v Celju.
—c li državne službe. Upokojitev višjega zdravstvenega svetnika g. dr Antona Schvvaba, sreskega zdravstvenega refer^n ta v Celju je preklicana. OožniŠki poveljnik v Celju. kapetan l. razreda g. Ivan Mehle, je premeščen k orožniškemu poveljstvu v Beograd. Za poveljnika žandarmenj-ske Čete v Celju je imenovan žandarmerij-ski kapetan 1 razreda g. Ilija Pajkić. poveljnik žandarmerijskega konjiškega eska-drona v Beogradu Postni uradnik g. Franjo Bechberger je premeščen s kolodvorske pošte v Mariboru v Celje, učiteljica gdč Vlaota Masiečeva pa iz Celja v Maribor
—c Umrl je v petek 25. t m. dopoldne v ljubljanski bolnici v 43. letu starosti bivši trgovec g. Janko Božič, brat odvetnika g. dr. Antona Božiča in ge. Franje Krajčeve v Celju; zapušča ženo in dva nedoletna otroka. V celjski bolnici je umrl v petek 25 t. m. 351etni brezposelni zidarski pomočnik Ignac MariniČ od Sv. Jurija pod Kumom. Bodi jjma ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
—c Nočno lekarniško službo ima od vštetega petka 2 decembra lekarna >Pri križu< na Kralja Petra cesti.
Iz Trbovelj
— Cenjen'm naročnikom |n prijateljem »Slovenskega Naroda« Iz Trbovelj II naznanjamo, da smo sporazumno s poštno upravo uredili dostavljanje našega lista tako. da se bo list dostavljal takoj po prihodu popoldanske poete na dom in ne kakor doslej šele drugi dan.
— Položaj v rudarskih revirjih. Kakor vsako leto. odkar traja v rudarskih revirjih težka kriza, Je tudrf letos prebivalstvo naše doline, zlast; pa delavstvo pričakovalo, da se bo pložaj z nastopom hladnejšega vremena zboljšal. Skoraj vsako leto se je na jesen jn zimo zvišalo število delovnih dal, tako da se Je s zvišanjem zaslužka delavstvu težko življenje vsaj nekoliko olajšalo. Toda letos je položaj še mnogo hujši. Dočim so se lansko leto pričeli delovni dnevj zviševati že t avgustu, Je delavstvo J eto« doseglo neznatno izboljšanje v številu delovnih dni šele v novembru. Tako so lan^ v avgustu delavci delald 18 dni, letos samo 16 dni. v septembru lani 20 dni, letos samo 16 dni, v oktobru lanJ 21 dni, letos 18 dni, v novembru lanskega leta 20 dni, dočim letos samo 19 dni. »Iz tega je razvidno, da se  položaj   v  rudarskih   revirjih   letos v
ničemer ni zboljšal.  pač pa poslabšal. _
izračunamo izpad mezd zaradi povečanega prazno vsaja, dobimo zneske, fcl gredo v stotisoče. Da so prj tem prizadeti tudi pridobitni krogi, t. J. trgovci, obrtnik: In drugi v rudarskih revirjih, nd treba posebej naglašat*. zlasti če se pomisli, da je večina naših trgovcev in obrtnikov kreditirala delavstvu ogromne svote v veri, da se bo rudarska kriza v doglednem času vsaj omilila, Če že ne bo prenehala. Namestu z'boljšanja se pa položaj od leta do leta poslabšuje In nihče ne ve, kakšen bo konec. V teh težkih časih bo pač treba, da se strnejo vsi sloji v pomoč onim, ki so pomoči nad bolj potrebni, da na trnje vi poti življenja ne omagajo.
— , Deseti brat« na Sokolskom odru. V poročilu o vprdzoritvi Govekarjevega >Desetega brata<, na tukajšnjem Sokolskem odru smo nehote pozabili omeniti vlogo br. Kuharja, ki je bil kot gostilničar Obrščak nanadkriljlv. Pri petju dolenjske zdravice je doživel tak aplavz navdušenega občinstva, da Je moral pesem ponoviti. Br. Kuhar je star, rutinilran Igralec in je to narodno igro igral že pred L5 leti z enako odJučnJm uspehom, želimo, da bi se še večkrat pojavil na našem odru. Enako nismo omenili vloge br. Lundra v vlogi Matevža, br. Razpotnika v vk>gl sodnika Mežona in njegove hčerke Maričke, ki jo Je igrala s. Paradiževa. Tudi ti igralci so pokazali svoje najboljše diletantske sposobnosti, za kar so želi navdušeno priznanje občin stvta.
Moški in ženske.
»Verjemi mi, Elza, da moški ljubijo pri ženskah malo naivnosti.«
»Kaj še, ne bodi tako neumna. Zdaj tudi moški niso več tako naivni, da bi verjeli, da smo me naivne.
objela m si voščida lahko noč.
— Ugasni svečo, — je dejal Claudinet. — Predno zaspim, bi rad v temi sanjal v najini sreči.
MUček je ugasnil svečo in odšel v sosedno sobo, da bi tudi sam legel k počitku.
Tu je gorela samo nočna luč, ki je slabo razsvetljevala sobo. Claudinet je videl hiČ skozi vrzel v žametasti zavesi med obema sobama.
V tistem trenutku nejasnih sanj, ki dele bedenje od spanja, je deček plaho opazoval to bledo luč.
Zdela se mu je kot otipljiv dokaz resničnosti njegovega položaja.
Da, zares je tu, pri svojem prijatelju, rešen za vedno strašnega življenja, na pragu novega, lepšega, srečnejšega življenja, ki sta po njem z MiKSkom že davno hrepenela.
Drugo jutro — o tem ni prav nič dvomil — se gospod de Montlaur zavzame zanj. kakor se ie zavzel za njegovega prijatelja, reši ga sramote, bolesti in smrti.
Mirček mu je obljubil, da ga izlečijo.
Spomin na gospoda de Montlaurja ga je opozoril na pisma, ki so se zdela Milčku tako dragocena za njegovega dobrotnika.
Pustil tih je bil na mizici. Claudinet je Iztegnil roko, otipal sveženj in ga skril pod zglavje.
4fo
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokoleaa, šivalni stroji in motorji Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franku.
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroš«i i vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska c 4.
Dalmatinska vina
Prispelo so nove pošiljke izborne kvalitete: črni koc Ia Dta &—, belo Din 8.—, rožica Din 8.-, belo viško Ia Din 10.-, opoio viško Ia Din 10.-, prošek stari Ia Dht 28.-, — in vse vrate zganja po Din 35.- liter. — Priporoča se na novo preurejena gostilna »JADRAN«, FLORIJANSKA ULICA št. 93 (prej pri Daksn), — vinotoč na Poljanski cesti 17 in vinotoč pri Janežien, Medvedova ulica st. 25.
Vladimir MUoš
HALO JOŽE!
Kam greš? — Ali ne veš, kam grem? — Grem k Vinko t u ▼ gostilno »Trnovski zvon«. Danes zakolje prašiča, pojdem na prvovrstne domače krvave in jetrne klobase ter pečenice. Zadnjič sem se zelo poceni najedel in napil.
»TRNOVSKI ZVON44 Podružnica: Trnovska ulica štev. 19
za 100—125 KS, rabljeno, s posebnim odvodom za paro, v brezhibnem stanju, sposobno za takojšnji obrat, KUPIMO.
Ponudbe z natančnim popisom njenega ustroja in učinka pod navedbo cene na
L.AŠLO LUDVIK
Xovisa<l. Bana I>un j icn nI.
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo dražba z o. z.
J. HLEBS
pleskarstvo io so bos lika rs tv o F JLBLJANA, Mestni trg 19
ali Cankarjevo nabrežje 21.
Telefon "070.
MODROCE
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške   Izdelke   vam nudi najceneje
IGNACU NAKOBK, Ljubljana, Gos posvet« ka cesta št. 16 (prt Levu) 25/T
afrik modroci
spalne  fotelje, fino
Din 1800.— prodaja
Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tudi r snamkaii ta odgovor znamko t — Na vprašanja Dres mnamkm mm ****** orf^otioHnma       Najmanjši otf!a» IM»
RAZINO
INTELEKTUALNE DAME
obrnite se na Astrosofa, Split, poštni predal 16. Priložite tri znamke po Din 1.50. 118/T
RUD SEVER,
LJUBLJANA Marijin trg 2
Telefon 2622
DAME POZOR! Trajna ondulacija Din 80.—, vodna Din 20.—, železna Din 8.—. Postrežba prvovrstna. — Frizerski salon Sebal, Kolodvorska ulica 35. 4456
GOSTILNA REININGHAU S priredi jutri zabavo s plesom brez vstopnine. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. 4455
Najmodernejši BRIVSKI in DAMSKI SALON v palači GRAFIKE. — Se priporoča
MATKO SIJAKOVIČ
DELO
more v teh težkih časih vsak dobiti še najlaže z ureditvijo pletenja na domu. Dajemo sproti delo vsakemu, ker prevzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejico (volno) in Izplačujemo mezdo za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnih pisem. Ako hočete delati in zaslužiti, se obrnite zaupno za brezplačne prospekte na firmo:
OOMACA PLETARSRA
INDUSTRIJA IOSD? KALIŠ, Maribor, Trubarjeva 2, odd. 27.
Couch zofc
Otomane, spalne fotelje, divane, zložljive postelje, mreže, peresnice (federmodroce) zimnice (modroce) ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najceneje
F. Sajovic
Ljubljana. Stari tnr št. 6.
PLAŠČE
dobite po najnižjih cenah. — Moderna izdelava prvovrstnih šivilj in krojače v. — Izdelujemo tudi po meri.
I. TOMŠIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra c 38
Zahvala.
Za nebrojne izraze sočustvovanja in za poklonjeno cvetje povodom težke izgube moje nad vse ljubljene in nepozabne soproge, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje, gospe
Lepa JABOLKA
na zalogi
pri
Gospodarski zvezi
V LJUBLJANI
izrekam vsem toplo zahvalo.
Posebno se zahvaljujem č. duhovščini, gg. zdravnikoma dr. Merčunu in dr. Spornu za trud in pomoč, vodstvu sanatorija j žlajmerjev dom« uciteljstvu, gojencem in gojenkam mojega zavoda, obitelji in osobju L vi vike Mag-dič, ravnateljstvu Narodne tiskarne, novinarstvu in uradni-štvu ljubljanskih dnevnikov, ravnateljstvu in uradništvu Pokojninskega zavoda ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so mojo blago pokojnice v tako častnem števUu spremili na njeni zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi Sv. Petra,
V Ljubljani, dne 26. novembra 1932.
Globoko žalujoči soprog z rodbino.
NADSOBARICO
srednjih let, marljivo, z dobrimi spričevali in 2000 Din kavcije išče hotel >Central« v Osijeku. 4448
DVE GOSPODIČNI
izobraženi, ki se želita naučiti plesati, iščeta dva gospoda, — — Dopisi pod »Honorar 4445« na upravo >Slov. Naroda«.
KUPIM
AVTOBUS
dobro ohranjen, s ca, 14 do 16 sedeži, kupi avto-podjetje Vitanje. 4430
LOKOMOBILO
35—60 HP, v uporabljivem stanju, za kurjavo z žagovino. kupi Josip Cadež, Ravna gora. Gorski kotar. 4428
P&KNI KOTEL ~
od 66—75 m3 kurilne ploskve, 10—12 Amp., pritisk z 250 do 300° C, s pregrevalcem, po mogočnosti Babcoc Vilko, kakor tudi motor na sesalni plin 99 do 100 HP, kupimo. Ponudbe s točnim opisom na naslov: >Slavlja«, paromlin, Vukovar. 4423
Bukova drva oglje
kupuje s*"'no
UR * FRANC
LJUBLJANA Sv. Petra eeeta 24
KLAVIRJI, PLANINI
prvovrstnih možem s ki h znamk od Din 11.000 naprej. — >MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T
IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radio-aparate. »ŠLAGER«, Aleksandrova c. 4. (prehod »Viktoria« palače)
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Stelnway, Forster, Petrof, Bolzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta Št. 7
(vogal Beethovnove ulice)
13
RODAM
PERJE PUHASTO
Din 15.—, čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter VOLNO in ŽIMO za mođroce izredno poceni prodaja: šega, VVolfova ulica 12 (dvorišče). 106/T
PEKARNO
nahajajoče se ob glavni cesti, pod ugodnimi pogoji prodam. — Samo ustmena pojasnila daje Stevan L Gjurgjević, Gornji Gabernik, pošta Podplat. 4422
GOJZERJI
na obroke. »TEMPO«, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4
113/T
PEKARNO nahajajočo se ob glavni cesti, pod ugodnimi pogoji prodam. — Samo ustmena pojasnila daje Stevan L Gjurgjević, Gornji Gabernik, pošta Podplat. 4429
DAMSKI KLOBUKI
že od Din 60.— naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu — »La Femme Chic«, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/L 107/T
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE K, Ljubljana, Sv.  Petro cesta 14.
POHIŠTVO
Spalnice Din 2200.—
omare >    450.—
postelje >    250.—
kuhinjske oprave > 1000.— kuhinjske kredence  > 500.-
Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Kdor ima nranilno knjižico, se ta vzame v račun. Sprejmejo se tudi vsa popravila po konku renčnib cenah. — Mizarstvo >SAVA«, Kolodvorska ulica IS. Dunajska cesta 36. — Telefon št. 27-80. 111/T
KAVARNO v centru Zagreba prodam ali oddam v najem. Dopise z navedbo razpoložljive rotovtoe na naslov: Kokot - Iveković. Zagreb, Perkovčeva ulica 1/TV.
4451
MEDA
vrcanog primislima šaljem ob stanica Borovo netto 100 kila pouzećem 1200.— Din franko, Bačva Pranja, Koller, čebelarstvo, Borovo-Vukovar. 4450
V ZAKUP
ali naprodaj hotel, restavracija in kavarna, — Ponudbe na: Hotel »Velebit«, Senj. 4443
HIŠA. LEDENICA
in gospodarsko poslopje, pripravno za gostilno, naprodaj v Ljubljani pod Golovcem — Informacije pri Saksida in drug, Poljanska cesta 91. — Telefon št. 3330. 4403
Celuloidne ščitnike za vrata
dobavlja v vseh barvah in fazonah
FRANJO ZRNEC
steklarstvo LJUBLJANA,
Cankarjevo nabrežje štev. 5
Vogal Polakove hiše je dobil novo higijensko urejeno
brezalkoholno restavracijo
ter izborno kuhinjo
in se priporočata za obilni obisk
Ivan in Marija Kajne
Sv. Petra nasip St« 71
Zavese, posteljna pregrinjala
namizne prte, p rti če itd., krasno vezene in po nizkih cenah
dobite pri
MATEK & MIKE S, LJUBLJANA
(poleg hotela Štrukelj)
Vezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnice, entla-nje, ažuriranje in predtiskanje. Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo čevljarsko delavnico na ALEsOVČEVO CESTO ŠTEV. 22.
HUMAR FRANC
splošno čevljarstvo LJUBLJANA, Aleševčeva ulica št. 22
(pri mitnici Spodnja Šiška)
Najfineša izdelava vseh vrst čevljev za dame in gospode. Sprejemam v popravilo galoše in snežne čevlje ter vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršujem strokovno barvanje Čevljev.     POSTREŽBA TOČNA!     CENE ZMERNE!
Zahvala
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in izkazanega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše
▼II TI I DOLENC
dijakinje IV. razreda Mestne ženske realne gimnazije
se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti se ČC. duhovščini, gospodu inšpektorju dr. Kotniku in gosp. direktorju A. Jugu, profesorskemu zboru, dalje rodbinama Lancoš in Zupančič, ki so jo tolažili v njeni težki bolezni, darovateljem prekrasnega cvetja, končno vsem prijateljem In znancem, ki so nepozabno pokojnico spremljali na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej Bog povrni.
Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 29. t. m. ob uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Janeza v Trnovem,
Žalujoči ostali.
Dobri Miklavž
ne pozabi na naše najljubše! Prinest nam „Jutrovih" mladinskih knjig!
L Prigode porednega 2. Sinko Debelinko S. Prigode gospoda K
Bobi*
4. Janko in Stanko
5. Skok, Cmok m Jokiea
6. Bratec Branko in se«tricn Mica
7. Samo in Joko
8. Osel gospoda Kozam u*.
9. Vrtismreek in Mto»'»Oi. 10. Popkins
Vsaka knjiga stane Ufn 12.—, poštnina Din Z
Pri odjema vseh 10 knjig Pri odjema 6 knjg . . Pri odjema 4
Din 90.— poštnina Din 7.— Din 60.— r>o£tnina Din 5.— Din 44.— poštnina Din 3.—
jUft ▼ ims podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja oprava- »Jutra« t Ljubljani, KnafIjeva ulica.
uuu cunnat, — Hm i igangnm.
/
44