GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OGRAJA TRBOVLJE Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka din z.-» Leto m. TRBOVLJE, 3. marca 1950 Štev. S Prctivolhina aktivnost v trboveljskem okraja Volitve v Ljudsko skupščino, ki bodo v mesecu marcu, so zelo razgibale prebivalstvo trboveljskih revirjev, ki se volitve pripravlja s pospešenim tekmovanjem v podjetjih, rudnikih in V vseh množičnih organizacijah. Takoj po razpisu volitev se je pri-»topiio k podrobni obdelavi terena z ustno agitacijo in manjšimi sestanki po vaseh. Določila so se volišča, ki jih bo 135, tako da bo voiilcem delo na dan volitev olajšano. Dosedaj še ni bilo večjih množičnih zborovanj, z izjemo v Zagorju pretekli teden, kjer je govoril tudi kandidat revirjev tov. Zagorišek Anton. Uvod v pospešeno volilno agitacijo je bilo veliko okrajno zborovanje v sredo L marca v Trbovljah. Dosedaj je teren najbolj razgiban v Hrastniku, kjer so se pretekli tederv vršila zborovanja Volilcev, na katerih je bil sprejet proračun KLO Hrastnik in se je razprav-. ijalo tudi o volitvah. Teren Log je na-1 povedal tekmovanje za boljšo izvedbo volitev vsem terenom KLO Hrastnik. V soboto zvečer dne 25. februarja se je vršilo masovno predvolilno zborovanje fizkultumega in planinskega društva v Hrastniku, na katerem je fizkulturno društvo Hrastnik napovedalo tekmovanje vsem fizkultumim društvom v Sloveniji. Na sestanku so sklenili, da bo priredilo društvo na predvečer volitev slavnostno telovadno akademijo. Tako hraistniški fizkul-turniki ne zaostajajo za ostalimi in hočejo tudi na področju telesne vzgoje doprinesti svoj delež v počastitev volitev. V Prapretnem, ki spada pod Hrastnik, so imeli v nedeljo predvolilno zborovanje, kjer so volile! sklenili, da bodo v tem tednu jpoeastili razpis volitev s prostovoljnim delom in to pri ureditvi cest, čiščenju jarkov, posipanju cest, nadalje bodo pripeljali vso opeko, ki je še potrebna za dograditev zadružnega doma. Tudi v Krnicah je sestanek v nedeljo prav dobro uspel; največ se je razpravljalo o kmečkih vprašanjih, zlasti pa so se zanimali za stališče naše države proti Ameriki in Angliji. — V Podkumu, kjer so pri prejšnjih volitvah slabo volili, pravijo, da hočejo biti sedaj med najboljšimi. Imeli so širši sestanek vseh odbornikov KLO in množičnih organizacij, na katerem so sprejeli sklep o razširitvi KOZ v času pred volitvami. V izobraževalni tečaj se bodo vključili poleg 45 tečajnikov, ki tečaj že obiskujejo še vsi zadružniki KOZ, dobri Hani OF in AF2, tako da bo vseh skupaj 60 tečajnikov. V času pred volitvami bodo realizirali vse zaostanke odkupov In po množičnih organizacijah pomagali pri izvršitvi spomladanske setve. V Podkumu so Imeli že 13 manjših predvolilnih sestankov po vaseh, kjer so se volllci temeljito seznanili s svojimi nalogami, seznanili pa tudi s kandidatom v Ljudsko skupščino. Živahne priprave za volitve v Zvezne skupščino v trboveljskem okraju Takoj po razpisu volitev v ljudsko skupščino se je. trboveljski okraj »nočno razgibal. Posamezni delovni kolektivi so prevzemali obveze, da bodo * tekmovanji v proizvodnji počastili volitve. Tako so rudarji Trbovelj sklenili, da bodo v počastitev volitev nakopali v prostem času do meseca junija 22.700 ton premoga. Rudarji v Zagorju bodo s tekmovanjem do 26. marca nadoknadili zaostanek iz meseca januarja ter prav tako v prostem času nakopali 4.700 ton premoga. Hrastniški rudarji pa hočejo kljub tež-kočam, ki jih imajo v jami zaradi °gnja, na vsak način doseči do 26. »narca svoj tmmesečnl plan. Za prvo tromesečje planirano produkcijo hočejo doseči do volitev tudi CRD v Trbovljah, nadalje kemična in steklarska industrija v Hrastniku; slednja se je obvezala, da bo ob sobotah okrepila tekmovanje, S čimer bo kolektiv steklarne častno izvršil zadano si nalogo. Prav dobro so se postavili tudi delavci cementarne Trbovlje, ki so izvršili letni remont namesto v planiranih 21 dneh, v 9 dneh. Niso se pa Zavezali samo tl kolektivi, da čim lePše počastijo volitve. Tekmovanje so ^Prejeli tudi na okrajnem plenumu OF člani OF, nadalje mladina in plenum okraja Trbovlje. Na širšem plenumu OF okraja Trbovlje so bili predlagani kandidati ®Prcjeti z odobravanjem. Kandidat za 2yezno skupščino je 10 kratni udarnik, hubudnik za večjo storilnost dela v - viriih, ter odlikovanec z redom dela • stopnje tov. Zagorišek Anton,, ponos k^ih rudarjev. Njegov namestnik je v- Kovač Viktor, železostrugar iz sjcrja, je znan kot dosleden borec za ravice delovnega ljudstva, k / a vseh sestankih in konferencah, vc r ° ?e že vršile v okraju, sprejemajo s .lvci z zadovoljstvom te kandidate, v J so to delavski sinovi, ki se k°t sle ^a’n' borci za socializem borijo do- an° za veliko in pravično stvar s O.moe3« vsega delovnega ljudstva (aja Trbovlje. V vseh centrih okraja Sfx, ovlie so se pretekli teden vršile si - °Is!c.e konference aktivistov, ki so Sebrf' *' na'°ge in si napovedali med-Vili°J,na tekmovanja, kjer bodo pripra-teren najbolje in izvedli volitve stoodstotno. V zvezi z volitvami pa se ie pojavljajo ..rezni. prikriti sovražniki, ki skušajo s sovražnimi parolami med ljudstvom zmanjšati pomen volitev v zvezno skupščino. Naše ljudstvo seveda ne naseda tem parolam, ki jih trosijo agenti inform-biroja; tako so na Razborju iznesli parolo, češ da bodo volitve kontrolirali Amerikam: i, prav tako tudi v Dolah pri Litiji, kjer zaradi teh govoric kmetje nočejo podpisati pristopnic v KOZ. V Mllnšah, kjer so imeli pri volitvah v KLO največ glasov v črni skrinjici, so pa iznesli, da bodo propadli industrijski boni za nakup blaga po znižanih cenah. V Trbovljah so se našli nekateri, ki bi menda radi videli, da bi ktlulidinil kal: predapril-ski poslanec in jim ni zadosti, da kandidira heroj dela, tovariš Zagorišek Anton; to so pač tisti, ki jim ni všeč, da danes na poslanskih klopeh ne sedijo več Izžemalcl delovnega ljudstva, ampak tisti, ki vse sv c je sile vlagajo za našo lepšo bodočnost. Toda vsi poskusi reakcije bodo propadli; za to so nam porok naši delovni ljudje, ki s šoctalističnirfi tekmovanjem v industriji in na vasi tolčejo sovražnika in gradijo novo socialistično Jugoslavijo. SKUD „Loize Hohkraut" tekmule v tast volitev v Zvezno skupiiino Kulturno prosvetni delavci mesta Trbovlje so na širšem sestanku v petek, 24. II. sklenili, da napovedo tekmovanje za poživitev kultumo-pro-svetnega dela v revirjih v čarst volitev v zvezno skupščino z pozivam na tekmovanje vsem SKUD in KUD okraja Trbovlje. Vse sekcije SKUD »Lojzeta Hoh-kiauta« bodo poživele svoje delo v času pred volitvami ter se temeljito pripravile za oblastno tekmovanje oz. festival v mesecu maju v Ljubljani. Dramska sekcija bo v soboto 11. marca uprizorila premiero italijanske komedije »Mirandolina«; pričeli so že z rednimi vajami Kreftovih »Celjskih grofov«, za tekmovanje v oblastnem merilu pa bodo nastopili z igro »Globoko so korenine«. Moški pevski zbor »Zarja« bo priredil 24. ni. samostojen koncert v počastitev volitev, tstotako bo priredila v mesecu marcu samostojen koncert godba na pihala. 30. marca pa bodo nastopile vse ostale sekcije. Organizirale se bodo v mesecu marcu tudi dve agitki z vsemi sekcijami, tako bodo 12. marca nastopile vse sekcije s kulturnim programom v Gaberskem, 19. marca pa v Dolah pri Litiji, združeno z velikim volivnim zborovanjem. Dramska sekcija SKUD že pripravlja vse potrebno za ustanovitev pol- pok lične ga gledališča, za kar je bil ie izvoljen iniciativni in gradbeni odbor » razširitev odra. Z novo sezono 1950—1951 bomo imeli tudi v Trbovljah polpoklicno gledališče kakor ostali industrijski centri. Vso dejavnost SKUD in KUD v predvolivnem tekmovanje pa bo ocenjevala posebna komisija pri okrajnem odboru OF In prosvetnem odseku OLO Trbovlje. Tekmovanje se bo vršilo v sledečih točkah: 1. Kateri SKUD bo na oblastnem festivalu nastopil z največ sekcijami. 2. Kateri SKUD bo s svojimi sekcijami izvršil največ agitk na podeželju. 3. Kateri SKUD bo v času predvo-livnega tekmovanja pridobil največje število novega članstva. 4. Kateri SKUD bo v svojih sekcija!) opravil največ političnih ur. 5. Kateri SKUD bo do 1. maja ustanovil največ novih sekcij. Tekmovanje se vrši pod geslom »Kulturo in prosveto delovnemu ljudstvu«. Volitve v skupščino - nov mejnik v graditvi socializma Rudnik Hrasfnik se s tekmovanjem pripravlja na volitve j Delovni kolektiv rudnika HrastniB si je zadal nalogo, da bo v počastitev! volitev v zvezno skupščino nakapal 4.200 ton premoga. Člani Partije otirata Hrastnik so s« obvezali, da bodo nakopali 1.000 top premoga, enako obvezo so prevzeli člani Partije tudi za Ojstro, kjer so sestavili brigado in bodo nakopali tudi 1.000 ton premoga. Obe brigadi sta pričeli z delom 21. XX. in bosta delali do volitev. Tudi uslužbenci so formi« rali svojo brigado, ki bo delala na investicijskih delih, pripadniki industrijske milice pa bodo nakopali 90 ton premoga. Te obveze so zgovoren dokaz visoke zavednosti rudarjev kolek-t tiva Hrastnik. Predvolivno zborovanje v Zagorju V Zagorju se je vršilo v četrtek vo-> ivno zborovanje, na katerega so prišli Zagorjani v velikem številu; velika dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse volivce. Zborovanja se je udeležilo čez 900 volivcev in kandidat za zvezno skupščino tovariš Zagorišek Anton ter član GO ZSS tovariš Mav. ricij Bore. Volilci so z navdušenjerfl pozdravili kandidata Antoha Zago-riška; pozdravili, so ga tudi pionirji in mu izročili šopek cvetlic. V preprostih besedah se je zahvalil Anton Zagorišek za prisrčen sprejem* nato pa je imel referat, v katerem.je opisal politični položaj v zvezi z volitvami. Volivci so ga večkrat prekinili z vzkliki maršalu Titu in Partiji. O pomenu volitev in nalogah je spregovoril član GO ZSS tovariš Bore Mavrt-oij. Po njegovem poročilu je sledila diskusija, v kateri so Zagorjani obljubili, da se bodo volitev udeležili stoodstotno in izvedli vse naloge v zvezi s tekmovanjem. V Čečah bodo do volitev ustanovili KOZ Vas Čeče je med Trbovljami ln Hrastnikom. Cečani so sklenili, seveda ne vsi, marveč najbolj napredni, da bodo do volitev ustanovili KOZ, ter je že 14 gospodarstev podpisalo pristopno izjavo za KOZ. Sedaj se vršijo podrobni sestanki po naseljih, kjer se obravnavajo poleg gospodarskih problemov tudi zunanja in notranja politična vprašanja. Kakor vedno, so se tudi v Čečah zopet pojavile parole, ki jih trosijo med ljudstvo razni prikriti sovražniki. Iznesli so, da se bo pri sedanjih volitvah volilo kralja Petra, druga parola je zopet, da se bo volil Oton Habsburški Itd. Vendar Cečani ne verjamejo tem izmišljotinam, ker dobro poznajo našega kandidata 10-kratnega udarnika Zagoriška Antona. Tudi pri teh volitvah pravijo, da se jih bodo udeležili 100-odstotno. Novi udarniki na rudniku Trbovlje Preteklo soboto so bili v rudnika Trbovlje proglašeni novi udarniki. Teh junakov dela, ki so dobili ta častni naslov, je bilo 101. Udarnikom je spre« govoril predsednik sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah, ki jim J J v imenu kolektiva čestital ter želel, da se junakom pridružijo še ostali. Prav tako je čestital udarnikom k uspeha pomočnik direktorja rudnika tov. Irt Janez in glavni inženir rudnika tov. Prezelj Vinko. — Pri tej proglasitvi ja dobil najboljši brigadir tov. Kavšek Miha kot darilo srebrno tobačnico, ki mu jo je poklonil sindikalni pododbou elektro-obrata. Letna skupščina podružnice Centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah V s-rbato 25. februarja je delovni kolek i v Centralnih rudarskih delavnic puli.; .1 obračun svojega dela v preteklem letu in izvolil nov odbor sindikalne podružnice. Občnega zbora se je udeležilo »0 odstotkov članstva, zastopnik OSS in zastopnik ministrstva zu rudarstvo I.RS tov. Hvala Franc. V 'okusno urejeni dvorani se je ob 4.30 popoldan pričel , ki bo trajalo do dnevu volitev. Udu umiki so pnnoe tega podjetja, saj Je bilo med letom proglašenih 74 uda rnikov, en nova tor in dvu radona« li za. tor ja, med njimi eden šerst Irmini, 2H petkratna, 1 štirikratni, 1 trikratni., 12 dvakratnih in 57 enkratnih udarnikov. Za vestno in požrtvovalno delo v preteklem letu je uprava podjetja skupno s sindikalno podružnico nagradila 330 delavcev in uslužbencev z vsoto 475.300 din. Naloga novega upravnega odbora je, da ne bo strmel samo za organizacijo kampanjskega tekmovanja, temveč da bodo naše brigade uvedle socialistično tekmovanje kot stalno metodo dela, ker le na ta način bo mogoče letošnji plan izvršiti pravočasno. Socialno zavarovanje in oddih Sindikalna podružnica je v minulem letu na račun fonda za oddih poslala 3 delavce v počitniške domove. Iz dinarskega fonda je bilo izdanih 15 podpor za bolne tovariše v znesku 10.900 din. Istotako je 184 članov sindikata izkoristilo •četrtinsko vožnjo, pri čemer so prihranili 111.823 dinarjev. Zaščita dela in inšpekcija V preteklem poslovnem letu se je je ponovno oživel tovarniški muzikalni orkester, ki sedaj rednv vadi. Vse ostalo kulturno prosvetno delo je pa na mrtvi točki, kljub temu, da so dani vsi pogoji tako glede kadra kakor tudi odličnih prostorov. Novatorstvo in racionalizatorstvo V preteklem letu je bilo predlaganih komisiji za novatorstvo in racionalizacijo 9 predlogov, na osnovi katerih so bili proglašeni 3 racionaliza-torji in 1 novator. Uspeh teh predlogov je bil, da se je proizvodnja pospešila ter je bilo prihranjeno okoli 800.000 dinarjev. S povišanim proizvodnim planom se stavljajo pred kolektiv še nove in težje naloge, katerim bomo lahko kos le, če bomo razvijali novatorstvo in racionalizatorstvo na najširši podlagi ter z izvedbo predlogov nadomestili manjkajočo delovno silo. Fizkultura Naloge, ki si jih je zadal fizkulturni pripetilo 78 lahkih ln dve težji nezgo- «*»** CRD. so se zadovoljivo izvršile, di. Vzrok teh poškodb je v večini pri- vendar ,ahko PnP«nimmn, da je bila rnerov neprevidnost delavcev pri delu Izgubljenih delavnikov zaradi nezgod je bilo 1.1 odstotek od skupno izvršenih dnevov, kar znaša 1103 delovne dni. V teku leta je komisija za zaščito dela predložila 77 predlogov, od katerih jih je bilo rešenih 74. Tehnična zaščita delavstva v CRD je bila Zadovoljiva, pač pa je odprto še vprašanje kopalnice za delavstvo. Kultura in prosveta Vse premalo pažnje »e je posvečalo ideološkemu' dvigu članstva. • Kulturno prosvetni aktiv si je zadal obsežni plan v začetku preteklega leta, vendar jim je uspelo organizirati samo pevski zbor in- pozneje muzikalni orke-. ster, kar pa ni dobro delovalo zaradi nerazumevanja članstva, na drugi strani pa tudi že vključeni niso redno prihajali, kar je rodilo razpad prve in druge skupine. Sele proti koncu leta Vsa pažnja usmerjena samo na nogometni aktiv, dočim se ostalim panogam ni posvečala potrebna pažnja. V letu 1949 je nogometni aktiv odigral 12 tekem, od katerih je 9 odigral v svojo korist, eno je igral neodločno. 2 tekmi pa izgubil. Liepi uspehi pri prostovoljnem delu Pri prostovoljnem delu so bili doseženi prav lepi uspehi; poleg vsega dnevnega zalaganja pri svojem delu. so delavci sodelovali na objektih CRD. ekonomiji, n« zadružnih domovih in drugih deloviščih, kjer je bilo izvršenih 7.316 prostovoljnih ur. Uspehi in neuspehi v preteklem letu pa bodo vzpodbud« delovnemu kolektivu Centralnih rudarskih delavnic, da bodo s pospešenim delom odgovarjali na vse nizkotne laži Informbiro jekih obie-kovalcev. Tudi Centralne rudarske delavnice tekmujejo v polastitev volitev v Zvezno skupšlino Ko stopi« v Centralne rudarske delavnice, ti takoj obstane pogled na zemljevidu pred tehnično pisarno, kjer je napisano: »Izdelke Centralnih rudarskih delavnic uporabljajo po' vsej Jugoslaviji!« — Ta zemljevid nam pri-kaz.uje mrežo rudnikov širom Jugoslavije, s katerimi »o te delavnice j»»-vessane a planskim-i nalogami! Vse do lanskega leta so bile CRD važne le za trboveljski rudnik in za nekatere bližnje premogovnike. Z. ie-tom 1949 so j>a postale Centralne delavnice v Trbovljah važno središče za mehanizacijo rudarske industrije širom Jugoslavije. Osamosvojile so se in dobile planske naloge. Pričela se je serijska proiz-vodja izdelkov povezano s planom. Zgradila se je nova montažna dve ritna, tam kjer delavci že delajo, — lete« pa bodo zgradili strojno obdelovatnšco. Strojni park je ostal kot lansko leto, plan* ki terja od delovnega kolektiva več požrtvovalnosti pri zalaganju za delo za njegovo izvršitev pa je povišan za 25 •/*. Delovni kolektiv Centralnih rudarskih delavnic se zaveda važnosti pisma za leto 1950, ker imamo v naši državi še mnogo rudnikov; ki niso še izpopolnjeni v mehanizaciji. Zato je interes vseh, da se plan letošnjega leta izpolni, zato so delavci z veseljem »prejeli vrsto delovnih obveznosti in že tekmujejo v čast volitev v Zvezno skupščino. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in organizirano; februarja so »e •sesti člani uprave, sindikata in partijske organizacije. Napravili so načrt za tekmovanje in si nato porazdelili delo. Tovariš Pucelj Janko je bil zadolžen, da pripravi in izdela operativne plane zu obrate proizvodnje kovinskih izdelkov. Operativni plan z« mizarno, razdrobljen na brigade in posamezne brigadirje, naj izdela tovariš Levec Oskar. Namestnik glavnega inženirja tov. Pinter je dobit nalogo, da pregleda operativne plane tekmovanja, če so temeljito izdelani, — tovariš Gosak pa odgovarja za organizacijo dela strugarjev. Določeni so bili dnevi, do kdaj naj bo eno in drugo pripravljeno Dne 14. februarja s« se sešli brigadirji. Sprejeli so plan tekmovanja, ki. so ga sestavili strokovnjaki. 22 brigad je sprejelo delovne obveznosti. Takoj prve dni tekmovanja se je opazila večja proizvodnja. V montažni delavnici so delavci dovažali v vozičkih izgotovljene dele iz strojne obde-lovalnice. Za serijsko izdelavo strojev za Ušče, Vrško, Cuko, Aleksinac ln Kukanj so delavci že dovažali posamezne dele — pri montaži zaposleni pa so hiteli z montiranjem. Ključavničar Novak, ki je obljubil, du bo izdelal kletke za velenjski izvozjii stroj, je pripravljal posamezne dele za kletke. V livarni je oživelo delo pri vlivanju bobnov v cilju, da bi jih vlili čimveč. — kolektiv obdelovalnice pa je prevzel obvezo. da bo napravil v času vplivne kampanje toliko izdelkov, da bo kolektiv za montaže, posamezne dele jemal lahko kar iz skladišča. Nujno p<»pravila pa se bodo Ugotavljala v obdelovalnici v nočnem času. S takim tekmovalnim duhom delovnega kolektiva v Centralnih rudarskih delavnicah se bo plan prvega četrtlet- ja izvršil zanesljivo do 26. marca; prepričani smo, da bodo plan v gotovih delih tudi prekoračili, kar se lahko sklepa iz njihove požrtvovalnosti in pravilnega organizacijskega prijema s strani upravnega vodstva. — tekmuje se pod geslom: »Vse sile. da bo rudarska industrija Jugoslavije čimprej mehanizirana«. I ' 1 X o e i junaki dela, ki delajo že za drupo petletko Trboveljskim rudarjem, ki delajo že za drugo petletko, so se pridružili novi junaki, ki jih je 10. Na - zahodnem obratu je kopač Hančič Franc, ki dela že za mesec junij 1952 ter prekoračuje dnevno normo za 34%. Kopač •žgalin Franc dela tudi že za mesec junij 1952 in dosega dnevno normo povprečno 134%. Kopač Mrak Anton II., dela nadalje za mesec marec 1952 ter dosega dnevno normo za 123%. Kopač Ribič Ivan pa dela že za mesec februar 1952 in normo prekoračuje povprečno za 22%. Na vzodnem obratu .je kopač GodeK Franc 7-kratni udarnik, ki je naložil v tej petletki 11.050 ton premoga; noi-mo presega povprečno za 26% in deia že za mesec marec 1952. Kopač Borštnar Jože, večkratni udarnik, presega normo za 28% in dela za mesec avgust 1951. Kopač Petek Alojz, 8-kratni udarnik, presega povprečno normo za 22" j in dela že za mesec februar 1952. Kopač Dorni Matija, 8-kratni udarnik, pa dela za mesec maj 1951 ter presega normo povprečno za 28.5% Na Dobrni-Neži deia kopač Kotar Erik, 8-kratni udarnik, za mesec junij 1952 in prekoračuje normo povprečno vsak mesec za 58.2%. Kotar Emil je 6-kratni udarnik in dela že za mesec marec 1952; normo je povprečno prekoračeval za 39.1%. Zičkar Anton je 7-kratni udarnik in dela za mesec maj 1952 ier presega normo povprečno za 45.1 Tem junakom dela pa bodo sledili še drugi in to je odgovor vsem onim, ki hočejo ovirati izgradnjo socializma pri nas. Rudarji rudnika Trbovlje izvršujejo obveze, zadane v čast volitvam v Zvezno skupščino Trboveljski rudarji dvigajo svoj delovni polet z dnevnim prekoračenjem norm in izvršujejo obveze, ki so si jih zadali v počastitev volitev v L j. skupščino. Brigade se kosajo med seboj za čim boljši uspeti. Tako je brigada lov. Magistra že nakopala v prostem času 231 ton premoga, brigada tov. Klemena 131 ton, brigada tov. Erjavca Franca 275 ton, brigad« tov. Ovnik Poldeta 964 ton, brigada tov. Kmetiča Maksa 276 ton ln brigada tov. Pavlina 273 ton. Tudi obrat Dobrna je nakopal v prostem času že 435 ton premoga in 192 ton jalovine. Delu na premogu so se odzvali tudi tečajniki partijske šole. ki so pridobili 61 ton premoga, tako da je bilo do 27. J februarja skupno nakopanih že 2643 ton premoga, ki so ga dali trboveljski rudarji v tekmovanju v počastitev vo- ■ litev. Trboveljski rudarji bodo dali vse od sebe, da izpolnijo obvezo in izvr-šijo četrtletni plan do dneva volitev 26. marca. ZAHVALA Okrajni odbor Ljudske Tehnike »e zahvaljuje upravi rudnika Zagorje poklonjeno denarno pomoč v znesku 20.000 dinarjev za povzdigo in nap se- ; dek Ljud»ke tehnike v zagorskem rudarskem revirju. Sr to lepo gesto je uprava rudnika Zagorje pokazala, da pravilno pojmuje p^men in vlogo Ljudske Tehnike v naši borbi za p lam. Posnemajte! Okrajni odbor Ljudske Tehnika KINO TRBOVLJE predvaja angleški film »BRATA« Predstave od petka do ponedeljka. ce pregledamo uspehe, ki so jih do-Begii naši kolektivi v tretjem planskem letu 1949, moramo priznati, da so veliki — to se pravi, da imamo delovne ljudi, ki se zavedajo, kaj pomeni zanje plan, kaj pomeni gradnja socializma v naši domovini V upravnih odborih naših sindikalnih podružnic imamo sektorje za kulturo in prosveto, v katere vabijo delovni ljudje kulturno-prosvetne referente, ki naj bi v podružnicah skrbeli za vsestranski kulturni in prosvetni dvig našega delavca. Omenimo to predvsem zaradi tega, ker •e izvoljeni referenti ne zavedajo, kako važen je ta sektor dela, na drugi strani pa se tega ne zavedajo tudi ostali, kot n. pr. predsedniki in tajniki; pripomniti moramo, da imamo tudi podružnice, ki si jih ta očitek ne tiče. Stara praksa pri izbiri kuiturnopro-svetnih referentov je takšne: »Tale Jože dobro igra kitaro, pa naj prevzame mesto kulturnoprosvetnega referenta « Pri tem pa ne pomislijo, da mora biti kulturnoprosvetni referent politično zgrajen človek, elastičen in iznajdljiv, poleg tega pa imeti voljo do dela, kajti tukaj je potreben človek, ki se mora prizadevati, da dvigne našega delovnega človeka politično in kulturno, da ga zgradi v socialističnega človeka, kakor to predvideva avantgarda delavskega razreda — naša Partija. Kje tiči vzrok, da zanamujemo v preteklem letu tako majhne uspehe v kulturnoprosvetnem delu? Delni odgovor na to vprašanje imamo že zgoraj. Pripombe vredno je še sledeče: ker se ni posvečala zadostna pazljivost temu sektorju dela, se tudi kulturnoprosvetni referent ni klical na odgovornost za? radi njegove nedelavnosti; še manj pa »e mu je nudila pomoč, prvič s strani partijskih celic, kakor tudi ne od ljudi v upravnem odboru, ki bi lahko pomagali, ter so jih pustili same, v primeru pa, da je .bila v ■teku kakšna akcija, so ga pa pričeli napadati, da ne dela; jasno je, ds je iz tega razloga sledilo kampanjsko delu. kar je zgrešeno. Z našim delovnim človekom je treba dejati nenehno in vzgajati ga je treba. Ce je pa po mnenju sindikalnih funkcionarjev v podružnici bii postavljen dober kulturnoprosvetni referent, so mu pa zapretiii: Ti si zmožen, sedaj pa le glej, da boš organiziral igre, sestavil pevski abor, orkester itd« Kaj to pomeni? — To pomenja, da vladajo nejasni pojmi o kulturnoprosvetnem delu; vse je v redu, če je podružnica velika in če so dani pogoji zato, da se da nekaj organizirati, saj tudi tukaj gradimo ljudi politično in kulturno, toda to je samo ena veja kulturnoprosvetnega dela, samo en sektor, ki pa ni ravno najbolj aktualen za podružnice, dokler bomo šepali na sektorjih, ki so bolj važni. Omenili bi še neko slabo stran kuiturnoprosvetnih referentov podružnic. Ce se je sklicala seja na OSS vseli teh podružnic, kaj se je zgodilo? Zgodilo se je, da jih je od 2« sindikalnih podružnic prišlo na sejo 5 do b'; torej samo toliko je bilo refen-tov, ki so imeli čut odgovornosti, ki so se 'zavedali, da jih je izvolilo delovno ljudstvo zaradi tega, da bo nekaj od njih imelo. Zato ni morda naključje že niso imeli ti referenti (ne vsi) na zasedanju najvišjega foruma v podružnici, t. j. na letni skupščini kaj poročati, čeprav je nalog čez leto nešteto. Seveda so bile stvarne težkoče tudi v tem, da se niso mogli skoraj celo leto kam obrniti, ker je bil kulturnopro-svetni referent OSS odsoten. Toda če bi vsaj malo pregledali priročnike, ki jih pošilja kulturnoprosvetni oddelek GO ZSS nalašč za olajšanje delu, bi uspehi ne izostali in bi ti ljudje lahko prišli na letno skupščino brez strahu, da jih bo kdo grajal zaradi nedelavnosti. Ko je hotel kulturnoprosvetni referent na OSS napraviti o podružnicah bilanco dela za leto 1949, ni mogel za nobeno cent) dobiti od referentov podružnic jasne slike o dejanskem stanju. Zgodilo se je, da je dejal: »Tole bi lahko napravil, tole bi se dalo narediti z malo bolj intenzivnim delom, s kultur-nuprosvetni referent iz podružnico mu je odgovoril: »Ti lahko govoriš, ko ne veš, kakšno stanje je v podružnici, ne dobiš ga delavca namreč, nikamor, če se na glavo postaviš.« K zaključku pa je navadno pristavil, in še v kakšni obliki: »Saj bo kmalu občni zbor, rešil se bom tega dela, naj izberejo kar drugega kulturnoprosvelnega referenta, — jaz ne bom več.« To pomeni, da je omahljivec, ki se boji dela, ki vrže puško v koruzo in kloni pred težkoča-mi. Vprašajmo se: kaj bi bilo, če bi vsi funkcionarji storili po njegovem ■ zgledu? — Mislim, da je danes treba prijeti za delo bolj kot kdaj koli preje, če si hočemo ustvariti lepše življenje, če hočemo zgraditi težko industrijo in poslati neodvisni. Takih primerov je veliko, zato naj bo geslo pri izbiri kuiturnoprosvetnih referentov v podružnicah: »Zaupati moramo ta odgovorni sektor dela ljudem, ki vedo, da bomo le z vztrajnim delom dosegli uspehe.« Da pa si bodo kulUirnoprosvetni referenti ustvarili jasne pojme, kaj zajema kulturnoprosvetno delo. bom v tem članku dai majhen pregled, hkrati pa omenil najvažnejše naloge, ki stoje pred nami. To predvsem zaradi tega, ker mislijo v podružnicah in tudi nekateri naši funkcionarji, da zajema kulturnoprosvetno delo le igre, narodne plese, pevske zbore, poi-em pa je vse storjeno.-Zaključek, takega gledanja je, ker referent nima širšega pregleda o svojem sektorju dela. da postanejo ti referenti navadni »zabušanti«; zgodi se, da se zadolžujejo z nemogočimi rečmi, namesto da bi se jim nudila pomoč. Ce pa poveš, da imaš delo, da »plavaš« v njem, kar drži, če hočeš, da boš pri delu imel uspeh, ti ne pustijo, da bi govoril, ali pa rečejo na kratko: »Brez diskusije!« — Ne bi se tega dotaknil, toda moral sem se, ker so to navadno ljudje, ki imajo, ob vsakem koraku na jeziku vse razumevanje za kulturnoprosvetno delo, v resnici je pa ravno obratno. Povrninio se k stvari: Kulturnoprosvetno delo zajema sledeče sektorje: Ideološko-pplitično delo, agitacija in tisk, kulturno-unietniško delo, splošna izobrazba in materialna sredstva. Ideološko-politično delo, študij, predavanja, seminarji, zborovanja, manifestacije, demonstracije, mitingi. Agitacija ln tisk: imamo' Tl St no agitacijo (aktiv agitatorjev); nazorna agitacija (grafikoni, plani; parole, plakati, tabele časti) i zvočna agitacija rudioodddajne postaje, zvočniki); pi- smena agitacija (tisk, stenčasi, dopisovanje v lokalne novine in druge liste. Kulturno-umetniško delo: igralske skupine, godbe, salonski orkestri, pevski zbori, folklorne skupine, rdeči kotički, harmonikarski zbori, tamburaški zbori, zbor recitatorjev, knjižnica, festivali. Splošna izobrazba: analfabelski tečaji, za važne jezike, strokovni tečaji, izobraževalni tečaji, politično-sindikai-ni tečaji in ljudska univerza. Materialna sredstva: Semkaj sodijo fondi za kulturnoprosvetno delo; ti fondi se ustvarjajo iz 5% članarine planov, nadalje iz fondov, ki jih imajo uprave podjetij za kulturnoprosvetno delo. Pripominjamo, da uprave podjetij ljubosumno skrivajo ta fond in dotacije GO ZSS. Kulturnoprosvetno delo je obsežno, zato naj ga dobro proučijo kulturnoprosvetni referenti in tisti, ki so mnenja, da ta sektor ni važen. Najbolj aktualne naloge so: uvajanje študija v vsaki podružnici in zajetje najširših množic. Vsi kulturnoprosvetni referenti naj si postavijo komisije in jim porazdelijo deio, kakor smo ga navedli, zgoraj. Postavitev aktivov agitatorjev. Po zvočnikih mora biti redna oddaja. Oddajati se mora sledeč program: 1. zunanji in notranji politični pregled; 2. plan podružnice ali pododbora; obravnavali zakaj ni bil dosežen. ali če je bil dosežen, kako se je to organiziralo; 3. informativna rubrika (razne objave, da se vrši to in ono, in kje); 4. kulturna rubrika (glasba, smernice in podobno). Postavili dopisnike po vseh podružnicah, ki bodo phali o problemih podružnic v lokalni list »Zasavski udarnik«. Nameščanje grafikonov po podružnicah in poživitev stenčasov. Urejanje knjižnic in ustanavljanje rdečih kotičkov. Takoj pristopiti k odpravi nepismenosti! To so naloge, ki so silno važne, in je treba pričeti takoj z delom, da se izvrše. Ce se pa ne bi kak referent spričo teh nalog znašel,,naj se obrne na svoj višji forum, t. j. OSS Trbovlje, kjer mu bo kulturno-prosvetni referent pomagal z nasveti in organizacijo. Naj, bi bilo zaenkrat dovolj. V prihodnjih člankih br.frto Trk obravnaval}, kako se odvija delo po podružnicah, na kakšne pomanjkljivosti smo naleteli, itd. Socialistižno gasilstvo V naši socialistični državi doprinašatl požaru, ki je eden največjih sovraž- tudi organizacija gaslstva mnogo k izvedbi petletnega plana. Morda se bo kdo vprašal, na kakšen način prispevajo gasilci k izgradnji socializmu v naši državi. Naši gasilci delajo to s tem, da preprečujejo različne požare s požarno varnostnimi ogledi v industriji in gospodarstvu-, da sodelujejo pri prostovol jnem delu, da delajo skupno z organizacijo PAZ in da so vsak trenutek pripravljeni, da ob izbruhu požara takoj nastopijo, da preprečijo razširjenje ognja in s tem varujejo narodno imovino pred velikansko škodo. Prav tako gasilci vzgajajo široke ljudske množice, kako se lahko varujejo pred požari z našimi primitivnimi in modernimi sredstvi. Poglavitna nalaga strokovno izvežba-nih gasilcev je. da vključujejo v svoje vrste našo mladino in jo teoretično in praktično vzgajajo in usposabljajo, da bo nekoč lahko zamenjala svoje učitelje gasilce, ko teh ne bo več, da varujejo našo nacionalno imovino. Ce je gasilec strokovno izobražen in politično razgledan, potem lahko opravlja zadane mu naloge in je graditelj naše socialistične države, kar je naloga vsakega držvljnmi. Danes ima vsak gasilec možnost, da se zgradi strokovno in, politično, ker’ mu država nudi vsestransko pomoč, da lahko postane mojster v obrambi pm- (likov našega gospodarstva. V stari Jugoslaviji ni bilo prizadevanja, da bi se v vrste gasilstva vključevala mladina i« vzgajale široke ljudske množice, kako naj se borijo proti požarom v industriji kakor tudi v gospodarstvu, ker je bila gasilska organizacija le enostranska. V stari kapitalistični Jugoslaviji ni bil interes velikih denarnih mogotcev, da bi spopol-njevali gasilsko organizacijo, da bi se branili pred požarom, ker je bil kapital v rokah posameznikov, kj so imeli dostikrat od požarov koristi. Naša ljudska država pa si prizadeva in dela za to. da se zaktivizirajo, organizirajo in učijo najširše ljudske množice, kako se je treba boriti in koko »e morajo preprečevati požari v korist delovnega ljudstva. Razvoj našega gasilstva }a«oo kaže, da nudi naša ljudsk« oblast našemu gasilstvu vsestransko pomoč, da si more graditi nove gasilske domove in da se strokovno, kulturno ln politično iz dneva v dan dviga. ZAHVALA! Zahvaljujem se pododboru Doberna-Neža in sosedom za darovane vence, kakor se tudi zahvaljujem godbi, pevcem, delavcem in vsem. ki so spremili našega dragega pokojnika Slugo Konrada. Sluga Ljudmila. Več razumevanja in pomoči krajevnim odborom! Koko zgrešeno gledajo nekateri fakti torji na razvoj krajevnih ljudskih odt-borov, nam dokazuje primer v Hrastniku, kjer so bile že pred dvema mesecema izvedene volitve v KLO, vendar še do danes zaradi načrtnega zaviranja nekaterih direkcij, ni bilo mogoče v Hrastniku postaviti izvoljenih funkcionarjev na njihova mesta. Ta primer v KLO Hrastnik je obsojanja vreden; za tajnika je bil namreč izvoljen tovariš Mlinar Frido, ki je zaposlen kot komercialist v kemični tovarni Hrastnik. Vsem je znano, da je tovariš Mlinar Frido strokovno zelo sposoben in kot tak Zelo potreben podjetju, vendar bi lahko še več koristil skupnosti in svoje sposobnosti nudil KLO, ki se ravno sedaj razvija v gospodarskem pogledu. Tov. Mlinar je bil izvoljen od ljudstva, ki mu je zaupalo važno in odd govorno nalogo tajnika v velikem in* dustrijskem kraju, tudi je znamo, da !>t generalna direkcija kemičnih izdelkov tega tovariša lahko razrešila službenih dolžnosti, ni po tega d« sedaj storila. Zelo važno bi bilo, če bi se ta d&! rekcija bolj pozanimala za zakotni « ljudskih odborih in ga proučila ten! vprašanje tega funkcionarja v korist splošnosti pravočasno rešilo, ne pa dlal dopušča, da se ta zadeva vleče že cela dva meseca. Volivci KLO Hrastnik Registracija motornih vozil in dvokoles Vse prebivalstvo trooveljskegia okra* ja se obvešča, da se bot vršila redu« letna registracija motornih vozil ian dvokoles od 1. marca do 30. aprila t. Jg po naslednjem razporedu: 1. Registracija motornih vozil, b*t diši dobrih ali z najnafcanii se v«* di izključno samo na upravi NM Tj* bovlje, kjer se bo vršila rogjstnacijjl le na podlagi prijavnih pol prejšnjegp leta. InteresenLi morajo prinesti s 9ff boj prijavno polo št. 5 in prometu* knjižico dotičnega vozila. 2. Registracija dvokoles, se bo vut šila kot minulo leto po posamezni® postajali NM z določenim delokrogom kot sledi: a) Postaja NM Radeče ima svoj delokrog za registracijo naslednjih KLfifc Radeče, Zidani most, Roz bor, Jagnje-niča, Vrhovo. Loka-Breg, Dole piri U-liji in Podkum. b) Postaja N M Hrastnik obsegi* sledeče KLO: Hrastnik, Dod pri Hrastniku, Mamo in Turje. c) Postaja N M Zagorje ima v svw* jem delokrogu KLO: Zagorje Kotr*-dež, Loke-ICisovec, St. Lumbert, Mila-še, Izlake, Cemšenik, Trojane. Za vse ostale KLO, lei zgoraj nis* navedeni, se vrši registracija dvokoles samo na upravi NM Trbovlje. Opozarjamo, da se je držati določenih mest registracije, ki se bo vršila na podlagi prijavnih pol prej*) njega leta. Kdor se ne bo držul določenih krajev, bo imel samo več nepotrebnih potovanj. Hkrati se namč% da interesenti prinesejo s seboj kolek za 4« din in to po možnosti 2-kr«t po 20 din. Ze prijavljena kolesa (registriran* s tablicami) ni potrebno voziti na pregled, pač pa ise morajo pripeljati, n* pregled ona vozila, ki še nimajo spoznavnih številk. Nadalje se opozarjajo, lastniki kot uporabniki motornih vozil, da morajo ob priliki registracije točno prijaviti vozača (šoferja) v poštev prihajajočega vozila. Obenem obveščamo vae vow*oe (šoferje) motornih vozil, da se vrši letna registracija voznih izkaznic od 1. marca do 30. aprila t. 1. na upravi N M Trbovlje. Priporočali bi pa. da se te revizije (registracije) udeležijo vsi šoferji čim prej ne glede na duljši rok. Za registracijo voznih knjižic je potreben kot doslej, zdravniški izvid i* potrdilo o zaposlitvi. Co^feniieva ..MTSRčcdtoa" v Tr&ovifah V sobot« 11. marca bo na odru sindikalnega gledališča v Trbovljah druga premiera v tej sezoni. Gledališki kolektiv nam bo v režiji tov. Leopolda Odlazka zaigral Goldonijevo »Krčmarico Mirandolino«. — Ta igra je vesela povest o spretni in navihani ženski, ki je znala domišljavega, a za ljubezen nedostopnega in zaradi tega proti Mirandoiini skrajno nevljudnega viteza, potem ko je v njem le vzbudila ljubezen, spraviti predse na kolena Da ga kaznuje za njegovo nadutost, se pred njegovimi očmi poroči z možem, ki ji je po stanu enak. — Avtor te vesele Pred dnevi smo prinesli pod našimi »Ocvirki« notico, iz kakšnih razlogov ni bilo v nedeljo 29. januarja dovolj mleka za vse mlekarne oziroma za vse dojenčke v Trbovljah. — V tej zadevi je poslalo Okrajno odkupno podjetje za mleko v Trbovljah na uredništvo našega lista dopis, v katerem pravi, da ni iskati vzroka, da 29. januarja ni bilo v Trbovljah dovolj mleka, pri šoferjih, kakor je navedel naš list, pač pa, da je posegla vmes višja sila. Vagon z mlekom, ki je bil namenjen v Trbovlje, se je po prizadevanju odkupnega podjetja iskal cel dan ln celo noč na železnici, nazadnje so ga pa našli v Celju na stranskem tiru, kei se je moral zaradi vnetja osi Izločiti iz prometa. Tako nam piše Odkupno .podjetje za Partizan v Trbovljah V soboto, dne 4. marca ob štiri)? popoldan se bo na stadionu Rudarja odigrala nogometna tekma med beograjskim Partiza om in domačim Rudarjem. Tt. bo zadnja preizkušnja liginega moštva Rudarja pred kvalifikacijskim tekmovanjem za vstop v III. nacionalno ligo. Trboveljska publika pa bo imela priliko vi-ietl najboljše predstavnike jugoslovanskega nogometa. Moštvo Rudarja se sedaj nahaja na treningu v Lovranu, da se čimbolje pripravi na tekmovanje, ki se prične S. marca zgodbe Carlo Goldoni je Benečan iz 18. stoletja in velja za najmočnejšega komediografa italijanskega baroka. Napisal je 212 del. — Cilj njegovih iger je bil zabavanje publike in ta na men dosegajo njegova odrska dela še danes. — Pri premieri, ki bo v soboto 11. marca zvečer v Delavskem domu v Trbovljah, nastopijo, tov. Pleskovič Silva v glavni vlogi (poznana že kot Katja v »Maturi«), Malovrh Malči, Perme Sonja, Plavšak Robert, Jarc Franci, Malovrh Karl, Pleskovič Ivko m Paternost Jože. mleko v Trbovljah. Dopisnik našega lista pa pripominja h gornjemu pojasnilu sledeče: Veseli nas, da ni iskati krivde, da so osi ali 29. 1. naši dojenčki brez mleka, pri odkupnem podjetju oz. pri naših šoferjih in da ni kriva temu njihova malomarnost. Slo se nam je zato, da grajamo malomarnost oziroma nepravilen odnos do dela v poštev prihajajočih. To je tudi glavni namen naših »Ocvirkov«. Čudno se nam pa vendar zdi, kako je prišlo med ljudi, ki so čakali tisto nedeljo zaman na mleko; do kritike šoferjev. Da so si ljudje to, kar smo iznesli v našem listu, na lepem izmislili in se lagali, je zelo težko verjeti. — Tako pravi naš dopisnik Pripomba uredništva: Odkupno podjetje za mleko je dalo pojasnilo, zakaj ni bilo mleka inkriminirani dan, šele ko je izšla kritika v našem listu. Ali odkupno podjetje ne bi moglo pojasniti tega preje, predno pride do kritike Iz občinstva? To bi bila dolžnost podjetja. Ne bilo bi mu treba drugega, kot kratkim potom telefonirati na naše uredništvo in mi bi radi objavili vzrok v našem listu, čigar naloga je tudi da služi ljudstvu. -Druga pot bi bila da bi odkupno podjetje v takih primerih nemudoma obvestilo prizadeto občinstvo po naših zvočnikih. Zato so tukaj in je prvenstvena naloga teh naprav, da obveščajo o vsem potrebnem občinstvo. Tako naj bi se pošto paio v prihodnje — in to ne velja samo, kadar ni mleka v Trbovljah zn dojenčke — to velja tudi za vse dru ge primere, kadar je treba občinstvi o kaki nujni zadevi obvestiti. Ce se bo tako delalo, bodo odpadle v Trbovljah različne osnovane in neosnovane govorice v marsikateri zadevi. Socialni čut do bližn jega Zadnjič smo priobčili članek pod tem naslovom. Na članek našega dopisnika smo prejeli tale odgovor: »Podpisani sem živel v skupnem gospodinjstvu in sem imel samo sobo brez kakih pritiklin, ki niti svojega vhoda ni imela. Vse do dneva, ko sem prejel zakonito odločbo od stanovanjske komisije, podpisano od vseh merodajnih oseb, se ni našel dopisnik, ki bj imel toliko čuta do bližnjega, da bi mi dodelil stanovanje. Z začasno odločbo sem se vselil v dežju in snegu z bolno ženo v stanovanje, ki ga omenja dopisnik v svojem članku. Dopisnik se je pojavil šele, ko sem se vselil, a ni Imel nikakršnega pooblastila, s katerim bi bil kompetenten razveljavljati odločbe. — Menim, da vsakemu zakonskemu paru pripada v socialistični državi enosobno stanovanje. Nadalje menim, da naj bi utesnjevali družine v trosobnih ln dvosobnih stanovanjih, ne pa da dopisnik Išče rešitev stanovanjske krize v enosobnih stanovanjih.« Leskovar Ivan, L r. Se so suroveži med nami Dne 22. 11. t. I, zjutraj je vstopil v avtobus v Izlakah tovariš K. V. Iz Podlipovce. Ta tovariš je že takoj c-b vstopu v vozilo pokazal »vojo nasilnost In nevljudnost. Odrival je vstopajoče potnike, ki so imeli mesečne vozovnice. Ko je nato prišel v avtobus, se je surovo prerival med potniki, in se sploh obnašal, kot da bi bil nekak gospodar avtobusa. Ce ga je kdo opomnil, naj miruje, ga je z grožnjo zavrnil, da ima takoj molčati. Na ta način je prišlo potem do resnega prepira med njim in neko tovarišico, ki se je peljala na delo v rudnik Zagorje. To prerekanje je doseglo svoj višek'v različnih očitanjih in nespodobnih besedah omenjenega tovariša, ki je med drugim dejal vpričo navzočih, »naj gre svinje krmit«, ter »da bi jo on kar v gnoj zakopal« in podobno. Znano je, da je K. V. velik nasilnež nad domačimi v Fodlipovicl, ki imajo tamkaj svojo posestvo. Dela se doma ne pritakne nobenega. Ni pa vklju- Ponosni smo, da imamo Parti-| jo. ki se ne boji nobenih težav! Zasavski ocvirki čen v delo tudi nikjer drugje, čeprav je še mlad in za delo sposoben. Čestokrat je čez dan od doma odsoten in ga je opaziti velikokrat v avtobusu, kjer s svojim obnašanjm dela med potniki upravičeno ogorčenje in začudenje, kako je mogoče, da nekateri ljudje lahko žive brez kakršne koli zaposlitve, medtem ko se drugi ljudje -pošteno trudijo in dajejo od sebe V30 sile za čimprejšnjo zgraditev socialia-ma. Videti je torej, da se še pojavljajo med nami ljudje, ki so vajeni živeti na račun žuljev delovnega človeka. Za takšne trote bi bilo nujno potrebno, da bi jih vpisal urad za delovno silo v svojo evidenco, da bf ti ljudje s koristnim delom ukrotili svoje oblastne želje. Cas bi že bil, da se po štirih letih po osvoboditvi enkrat za vselej pomete s temi lenuhi. Na ta način bi tudi potujoči delovni ljudje in šolska mladina, ki se dnevno vozijo iz Izlak v Zagorje, prišli do miru pred podobnimi nasilneži. Kinematografi KINO »TRIGLAV« ZAGORJE predvaja: Sobota 4. marca ob 5 in 7 zvečer, nedelja 5. marca ob 3, 5 in 7 zvečer Ameriški detektivski film »BUMERANG« Sreda 8. marca in četrtek 9. marca ob 5 in 7 zvečer Angleški film »KARNEVAL« PREKLIC Podpisani Mastnak Franc, Trbovlje l. Loke 620, razglašam za neveljavno sindikalno knjižico, ki sem jo izgubil. PREKLIC Podpisani Petek Jože, Trbovlje I. Loke 69, razglašam za neveljavno sindikalno knjižico št. 58.526, ker sem jo izgubil. ZAHVALA! ' ~* Iskreno se zahvaljujem za srečno, že v drugič uspelo težko operacijo moje žene, primariju dr. Krasniku za njegovo neutrudljivo požrtvovalnost; dr. Krasnikovl. ki je nevarnost takoj opazila in ji nudila takojšno pothoč; dr. Krambergerju, in vsemu upravnemu osebju. Se enkrat vsem: prav prisrčna hvala! Rožaj Konrad. Turnega nogometašev SSD Radarja ,M.M.)eva»io m konec) „3 OZeiBSljU STG V drugem polčasu se igra ni spremenila. Naše moštvo je bilo v stalni premoči, vendar izvrstni domači vra tar lovi vse mogoče in nemogoče žoge Naenkrat se mu Klančišar približa na 5 metrov in da silovit strel, toda n» sprotnikorv golman ga v krasnem padcu obrani (tukaj sem si mislil: če bi mi imeli takega vratarja, nikoli bi me glava ne bolela). Res. imeli srni smolo. Hudarin je 'zadel stativo in žoga ni hotela v mrežo. Deset minut pred koncem Igre dobi Tauš 1 prav lahko streljano žogo v prša; tu priteče Benevuti, ki ga porine z žogo vred v gol! — Nail bralci vidijo kakšne gole smo dobivali na tej turneji. To tekmo smo po opisani igri Izgubili nezasluženo, toda po tako neza nesljivi igri naše obrambe (z izjem' Butkovca) smo jo morali Izgubiti Napadalna vrsta je dala vse lz sebe kar smo od nje pričakovali. Ta je edina, ki je na tej tekmi igrala res dobro. Ce bi bila obramba na svojem mestu, bi zmago odneslo naše moštvo Najboljši so bili Hudarin in Opreš nik, do neke mere tpdl Klančišar. -Sodnik, kot pri prvi igri, popolnoma < nemogoč. — Gledalcev 800. — Ocena Igralcev: Tauš II 3, Tauš I 2, Dolinšek 3, Butkovec 4. Černe 3. Vodišek 3, Kos 2, SoTel 3, Hudarin 4, Florjane 4, Koncilja 4. Klančišar 4. Opresnik 5 26. januar smo izkoristili za skupni sistematični trening, nato pa Imeli sestanek, na katerem smo prediskutirali našo turnejo, naše hibe in pogreške josameznih igralcev, da jih pravočasni •dvrnemo, da bi bili čim bolje pripravljen! za kvalifikacijsko tekmovanje, ki se prične v začetku mesei a marca. Dne 27. januarja smo imeli kot na sprotnika »Odred JA«. Igra se Je končala z zanesljivo zmago našega moštva 5:1. Na tej tekmi smo nastopili z majhno spremembo zasedbe tako, da smo Kosa postavili kot desnega branilca, Vodiška pa za srednjega krilca Obolelega Opresnika je nadomestoval Dolinšek. S to preizkušnjo je šlo ob nekih momentih dobro, vendar snn tudi tukaj delali napake. To se je naj c?olj očitno videlo v poldrugem polčasu, kjer je bil »Odred« popolnoma enakopraven nasprotnik. Le prav dobri Igri Butkovca, in do neke mere požrtvovalni igri Blatnika se imamo nahvaliti, da je ostal visok rezultat nespremenjen. Pri tem nogometnem srečanju je odigrala glavno vlogo napadalna vrsta in dala 5 golov. Pokazala je lepo in koristno igro, Krilska vrsta je bila trenutno dobra in je svojo nalogo opravila zadovoljivo. V žji obrambi je ustrezal le Butkovec in do neke mere tudi Černe. — Gole so dali: Hudarin 2, Koncilja 1, Klančišar 1 in Blatnik 1. — Sodnik dober, nublike 506 Po tekmi smo imeli v Domu JA v Portorožu skupni tovariški večer, kjer ie prišel tovariški odnos med našim delovnim kolektivom in našo slavno \jmijo še lepše do izraza. Ocena Igralcev: Tauš 3, Kos 3, Černe 4, Butkovec 5, Sorel 4, Vodišek 3. Blatnik 4, Dolinšek 3, Lebar 2, Florjane 4, Koncilja 4. KlančiSar 4. Hu d arin 5. Kaj je pridobilo naše moštvo na tej 12 dnevni turneji po ozemlju STO? — Ta kratka turneja je bila prav do ara in koristna za predstoječe kvalifikacijske tekme našega moštva za vstop v tretjo nacionalno ligo. Odigrali smo tri tekme z močnimi in ostrimi nasprotniki. Trikrat smo imeli priliko ocenjevati moč in znanje našega moštva in to izven Trbovelj. V glavnem je moštvo zadovoljilo, vendar le do neke mere; napadalna vrsta je na teh tekmah položila svoj izpit dobro, vendar ima tudi ta svoje pomanjkljivosti, ki jih je treba z rednimi vajami ln s preciznim in točnim sreljanjem na vrata odpraviti, n. pr. »igra z obema nogama« (primer: Opresnik, Klančišar) ter »igra z glavo« (primer: Koncilja. Florjane). — Krilska vrsta na turneji ni delovala povsem zadovoljivo, večkrat se je zgodilo, da oba naša stranska krilca Sorel in Blatnik, četudi sta nasprotniku jemala žoge, nista žoge pravočasno oddajala od sebe, ali pa sla žogo po svoje reševala ter nista niti pogledala, kje stoji njun soigralec, tako da ie ves trud oslal brezuspešen in nekoristen. Dober krilec ni samo razdiralec igre. marveč tudi pokreinik in gradi- telj svojega moštva skupno s svojimi zvezami, kajti le s tako igro stranskih krilcev lahko igra naše moštvo dober in moderen nogomet. — Naša obramba v zadnjih tekmah ni bila sigurna. Vsak posameznik — igralec Igra za sebe; to je včasih dobro, vendar je mnogo primerov in napak, ki spravijo naša vrata v nevarnost — to je šibka stran naše obrambe, med katero mora vladati harmonija in razumevanje, kar pride do izraza med srednjim krilcem ln branilcem ter vratarjem. Da se doseže taka uigranost naše obrambe, je nujno, da prihajajo vsi igralci redno na trening in da spoznavajo drug drugega v načinu igran ja. Brez treninga ni napredovanja. Primer: v Portorožu smo imeli v desetih dnevih 4 redne treninge in odigrali smo 3 tekme s 16 igralci Ce bi naši igralci prihajali doma redno na treninge, potem je lahko vsakdo prepričan, da mi danes pred kvalifikacijskimi tekmami ne bi bilo treba opisovati naših napak v naš list. Toda to moram storiti, ker terja to od mene čut dolžnosti. Biti moramo pripravljeni, ker je do kvalifikacijskih tekem komaj še mesec dni. Naše moštvo mora biti pripravljeno, zaradi lega mu moramo nuditi vsestransko pomoč, ker nas mora zastopati v tretji nacionalni ligi. To je želja vseh naših slavnih udarnikov, rudarjev, ki' so poznani po celi naši državi, to je želja vseh basih delovnih kolektivov in želja vseh fiz-kultumikov v Trbovljah. Zalo imamo sedaj samo eno parolo: »Hočemo igrati in se borili v tretji državni lii»i!« Trener SSD Rudar: Dukovlč Nikola uredniški odbor Trbovlje. Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje