GDK: 114.444 + 228 : (497.12 Pokljuka) PrispeIo/.Rece;vet/: 3.7.2001 Izvirni znanstveni članek Sprejeto/^ccepterf: 12.7.2001 Original scientific paper RASTIŠČNE ZNAČILNOSTI IZBRANIH POKLJUŠKIH BARIJ IN OKOLIŠKEGA SMREKOVEGA GOZDA Lado KUTNAR', Primož SIMONČIČ", Alenka GABERŠČIK*", Andrej MARTINČIČ'"* Izvleček Obravnavana so smrelcova barja na pokljuški planoti, ki poleg pravih visokih barij prav tako sodijo med šotna baija. Baija in njihova obrobja smo s klastrsko analizo fitocenoloških popisov uvrstili v več skupin, ki pripadajo različnim sintaksonom. Poleg podobne vegetacijske zgradbe so za opredeljene skupine značilne tudi specifične rastiščne razmere, kar potrjuje indikacijsko vrednost vegetacije. Zaradi izrazitih razlik se vegetacijske skupine razvrščajo predvsem po gradientih vlažnosti in reakcije tal, vsebnosti celotnega C in C/N razmerja tal. Skupine se očitno razlikujejo tudi po povprečni vsebnosti izmenljivih kationov Ca, H in Al. Ključne besede: smrekovo barje, visoko barje, hidrologija, kemijske lastnosti tal, Sphagno-Piceetum, Pino mugi-Sphagnetum, DCA ordinacija, šotna tla, Pokljuka SITE CHARACTERISTICS OF SELECTED MIRES AND SURROUNDING SPRUCE FORESTS ON THE POKLJUKA PLATEAU Abstract This research focuses on the spruce mires of the Pokljuka plateau, which like raised bogs can also be classified as peat bogs. By using cluster analysis of the phytosociological releves, we have classified the mires into several groups that belong to different syntaxa. Apartfrom a similar vegetation structure, the defined groups also have specific hydrological and ecological conditions, which emphasises the indicative value of the vegetation. Because of significant differences, the vegetation groups are classified mainly according to the levels of soil humidity, the pH value of the soil, the amount of total carbon and the C/N ratio of the soil. The groups are, apparently, also different according to their average quantities of Ca, H and Al exchangeable cations. Key words: spruce mire, raised bog hydrology, chemical characteristics of soil, Sphagno-Piceetum, Pino mugi-Sphagnetum, DCA ordination, peat soil, Pokljuka ' dr.. Gozdarski inštitut Slovenje, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SVN Gozdarski inštitut Slovenje, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SVN *" doc. dr.. Biotehniška fakulteta. Oddelek za biologijo. Večna pot 111, 1000 Ljubljana, SVN "" prof dr., Zaloška 78a, 1000 Ljubljana, SVN VSEBINA CONTENTS 1 UVOD INTRODUCTION.............................................................................85 2 RAZISKOVALNE PLOSKVE IN METODE RESEARCH PLOTS AND METHODS...........................................87 3 REZULTATI RESULTS..........................................................................................90 4 RAZPRAVA DISCUSSION.................................................................................107 5 ZAKLJUČKI CONCLUSIONS.............................................................................116 6 POVZETEK...................................................................................117 7 SUMMARY....................................................................................120 8 VIRI REFERENCES................................................................................122 9 ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS............................................................125 Kutnar, L., Simončič, P., Gaberščik, A., Martinčič, A.: Rastiščneznačilnosti... 1 UVOD INTRODUCTION Definicije barij so zelo različne. Ena od njih pravi, daje baije predel s šotnimi tlemi, ki so debela vsaj 30 centimetrov in vsebujejo več kot 30 % organske snovi (ROESCHMANN in sod. 1993). V grobem delimo baqa na visoka in nizka. Visoko barje (ang. bog) je šotno barje, za katero je značilna ombrotrofhost, ne glede na ostale fizikalne in vegetacijske značilnosti (GROSSE-BRAUCKMANN 1996a, JOHNSON 1996). Za visoka barja je značilen nizek pH, majhna vsebnost baz in hranil. Med rastlinami prevladujejo predvsem mahovi iz rodu Sphagnum (BRJDGHAM in sod. 1996). Nizko barje (ang. feri) je na široko definirano kot šotno baije, za katero je značilna minerotrofhost. Zaradi tega so nizka barja bogatejša s hranili kot visoka. Vrste nizkih barij imajo primeijabo večje potrebe po hranilih. Nizka barja poraščajo predvsem različna šašja {Carex spp.). Pogosto jih porašča tudi grmiščna vegetacija (JOHNSON 1996). Za opredelitev tipa barij ter za razumevanje procesov na barjih je potrebno poznati razhčne dejavnike. V ta namen se poslužujemo meritev talnih parametrov, kot so pH, razmerje med organskim ogljikom in celotnim dušikom (C/N), vsebnost dušika, vsebnost karbonata, stopnja nasičenosti z bazami (ROESCHMANN in sod. 1993). Reakcija šotnih tal je eden od pomembnejših parametrov za opredelitev barij in je odvisna od tipa matične podlage in pripadajočih pedogenetskih procesov. Količina izmenljivih kationov kalcija, magnezija, kalija in natrija je odvisna od reakcije tal in kohčine akumuliranih organskih snovi (CZERWINSKJ / PRACZ / CZERWINSKA 1995b). C/N razmeije šotnih tal je dober kazalec razmer, saj ne odraža le preskrbe barij z dušikom, temveč tudi intenziteto primarnih in sekundarnih dekompozicijskih procesov. Intenzivnejši potek razgradnje je vedno povezana z nižjim C/N razmeijem (GROSSE-BRAUCKMANN 1996b). Voda vstopa v baijanski sistem v različnih oblikah in predstavlja pomemben element v različnih procesih v baijanskih šotnih tleh. Vphva na dinamiko barja, na vsebnost kisika v tleh, reakcijo tal, kroženje hranil in ogljika, na vrstno sestavo vegetacije in razvoj baija (BRJDGHAM / RICHARDSON 1993). Zaradi stalnih sprememb v kemizmu vode v tleh sta Martinčič in Piskemik (1985) na nekaterih visokih barjih Slovenije spremljala njeno prostorsko in časovno dinamiko. Pri tem sta ugotavljala pH in prevodnost vodne raztopine, vsebnost ionov kalcija, magnezija, natrija, kalija in silicija (MARTINČIČ / PISKERNIK 1985). Nivo vode in njen kemizem so analizirali tudi na italijanskih barjih v južnem delu Alp (GERDOL / TOMASELLI / BRAGAZZA 1994, ALBER / BRAGAZZA / GERDOL 1996, BRAGAZZA 1997). Posebej pa so se na barjih ukvarjali z vplivom vode na aerobne pogoje v šotnih tleh (BRAGAZZA 1996). Pri teh raziskavah so ugotavljali sezonske spremembe kemizma talne vode (BRAGAZZA 1994, BRAGAZZA / ALBER / GERDOL 1998). Voda ima povezovalno vlogo med sosednjimi gozdnimi in baijanskimi združbami, saj predstavlja element migracije ionov (CZERWINSKI / PRACZ / CZERWINSKA 1995a). Od hidroloških razmer in kemizma vode v šotnih tleh je odvisna tudi raznolikost tipov barij (BOEYE / CLEMENT / VERHEYEN 1994, KLOSS / SIENKIEWICZ 1995) in trofični nivo barij (JEGLUM 1991). Variabilnost baijanskih in obbaijanskih fitocenoz je predvsem posledica razlik v hidrologiji in kemizmu vode. Torej lahko sklepamo, da je pester niz med značilno baijansko vegetacijo in gozdno vegetacijo na Pokljuki (KUTNAR 2000, KUTNAR / MARTINČIČ 2001) rezultat raznolikosti rastiščnih dejavnikov, ki se spreminjajo z različnimi gradienti od barja proti okoliškim sistemom. Na osnovi domneve, da je vegetacija dober indikator rastiščnih razmer, lahko pričakujemo, da se skupine, oblikovane na osnovi floristične in strukturne podobnosti med seboj dobro razlikujejo tudi po različnih rastiščnih dejavnikih. Zato smo si v raziskavi zastavili naslednje cilje: • ugotoviti vzroke za pojavljanje razhčnih fitocenoz na pokljuških barjih in njihovi okolici; • spoznati, kako vplivajo kemijske lastnosti tal na pojavljanje različnih vegetacijskih tipov; • ugotoviti nihanje globine talne vode in kemizem vode na izbranih pokljuških baijih. _Kutnar, L, Simoneič, P., Gaberščik, A., Martinčič, A.: Rastiščneznačilnosti... 1 RAZISKOVALNE PLOSKVE IN METODE RESEARCH PLOTS AND METHODS 2.1 RAZISKOVALNI OBJEKTI RESEARCH OBJECTS V raziskavi smo zajeli baqa, ki ležijo na pokljuški planoti. Izbrani objekti so pretežno poraščeni s smreko. Transekte, ki jih sestavlja niz raziskovalnih ploskev, smo postavili tako, da kar v največji meri zajemajo izbrana barja ter hkrati segajo na njihova obrobja. Transekte smo postavili na šestih barjih. V skladu s številkami negozdnih parcel (Gozdnogospodarska karta GE Pokljuka 1986) smo jih označih b24, b25, b8, bi 1, bl2 in bGP (ni posebej označeno na karti, poimenovano je po Grajski planini). Na šestih transektih smo izbrali po sedem raziskovahiih ploskev. Razmik med ploskvami je odvisen od dolžine posameznega transekta in je stalen znotraj transekta. Velikost ploskev je 2x4 metre. Na raziskovalnih ploskvah je bila popisana in analizirana vegetacija. Na osnovi fitocenoloških popisov smo oblikovali skupine podobnih ploskev (KUTNAR 2000, KUTNAR / MARTINČIČ 2001), ki nam služijo kot podlaga za analizo rastiščnih razmer. 2.2 VZORČENJE IN KEMIJSKA ANALIZA TAL SOIL SAMPLING AND CHEMICAL ANALYSIS OF SOIL Vzorce tal smo vzeli v neposredni bližini vseh štirih oglišč raziskovalnih ploskev. Štiri vzorce tal smo za vsako ploskev združili v dva skupna vzorca za dve različni globini (0-10 cm in 10-30 cm). Pri vzorčenju smo na barjanskih tleh odstranili rastoče mahove in rastline (živi del). V vzorce avtomorftiih tal nismo zajeh zgornjih delov organskega horizonta O (01 - opad in Of - fermentacijski podhorizont z delno razkrojenim rastlinskim ostankom). V Laboratoriju za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije smo 84 združenih vzorcev tal ustrezno pripravili in jim določili naslednje lastnosti: • vrednosti pH v deionizirani vodi (H2O) in v kalcijevem kloridu (0,01 M raztopina CaCh) elektrometrično, s stekleno elektrodo (BLUM / SPIEGEL / WENZEL 1989, SIST ISO 10390); • vsebnosti celotnega dušika (N,ot) po modificirani Kjeldahlovi metodi z aparaturo Gerhardt po standardu SIST ISO 11261; • vsebnosti celotnega ogljika (C,ot) s suhim sežigom z aparaturo Charmomath - ADG 8 po standardu SIST ISO 10694; • vsebnosti karbonata (CaCOs) s Scheiblerjevim kalcimetrom po SIST ISO 10693; • vsebnosti izmenljivih kationov (Ca, Mg, K, Al, Fe, Mn) z atomsko absorbcijsko spektroskopijo po ekstrakciji tahiih vzorcev z 0,1 M BaClj (BLUM / SPIEGEL / WENZEL 1989, SIST ISO 11260, ÖNORM L 1086). Koncentracijo izmenljivega H določimo iz pH vrednosti ekstrakta vzorca z 0,1 M BaCl2. Računsko smo določili še: • vsebnosti organskega ogljika (Corg = Ctot - C^in = Ciot - (CaCOs * 0.12)); • količine organske snovi (org. snov = Corg * 1,724); • razmerja med organskim ogljikom in celotnim dušikom (C/N); • razmerja kationov (Al/Ca+Mg). Kakovost laboratorijskih meritev smo preverjali s testnimi vzorci tal iz medlaboratorijske primeijave (ALVA 1994, 1995). 2.3 ANALIZE TALNE VLAGE, NIVOJA VODE IN KAKOVOSTI TALNE VODE ANALYSES OF SOIL-WATER CONTENT, WATER-TABLE LEVEL AND GROUND-WATER SOLUTION QUALITY Vzorce za trenutno ali momentalno talno vlažnost (MV) smo vzeli na robu vseh raziskovalnih ploskev. Vzorce smo vzeli spomladi (20. maj 1998), kmalu zatem, ko je na vseh baijih skopnel sneg in so bila tla zelo namočena. Naslednjič smo vzeli vzorce v sušnem obdobju sredi poletja (11. avgust 1998). Globine jemanja vzorcev za talno vlago so bile: a) 5 cm; b) 20 cm in c) 40 cm. Trenutno vlažnost predstavlja delež vode v vzorcu tal. Izračun trenutne vlažnosti poteka po naslednji formuli: Pri tem je: MV = "" ^ ~ * 100 % ^"105 MV........... trenutna vlažnost vzorca; mv............ masa odvzetega vzorca tal; mio5.......... masa vzorca, posušenega pri 105''C. Na polovici transektov (barja b24, b8 in bil) smo na ploskvah znotraj območja barij namestili v tla plastične cevi za spremljanje nivoja vode. Cevi smo namestili na 6 mestih na baiju b24 in b8 ter na 4 mestih na baiju bil. Da bi dosegli izravnavo nivoja in kakovosti vode v okolici in znotraj cevi, smo uporabili perforirane cevi, ki omogočajo stalen pretok vode in snovi v obe smeri. Spremljali smo tudi nihanje gladine potoka na barju bil (blizu ploskve bi 1-2). Nivo vode in potoka smo merili dvakrat mesečno v približno enakih časovnih razmakih. Izjemoma pa smo meritve izvajali tudi pogosteje. V poletnem času smo zajeli vzorce vode za analizo fizikahiih in kemijskih parametrov. Vzorce vode smo zajemali iz vseh cevi na barjih b24, b8 in bil. Mesto črpanja vodne raztopine je bilo približno 5 do 10 centimetrov pod nivojem vode v ceveh. Vzorcem vode smo v Laboratoriju za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije določili naslednje parametre: • vrednosti pH s stekleno kombinirano elektrodo; • elektroprevodnost; • vsebnosti K^, Ca^^, Mg^^ z atomsko absorbcijsko spektroskopijo; • vsebnosti NHt^ s spektrofotometričnim merjenjem rumeno obarvanega kompleksa z Nesslerjevim reagentom; • vsebnosti anionov C1 , NO2 , NO3 , S04^' z ionsko kromatografijo z uporabo konduktometričnega detektorja Shodex (CD_5). Metode za analizo vode so usklajene z metodologijo ECE-ICP (1994). 2.4 STATISTIČNE METODE STATISTICAL METHODS Osnovne statistične analize smo izdelali s paketom EXCEL za Windows 95 (KELLY 1996) in statističnim paketom STATISTICA za Windows 95 (1996). Za analizo glavnih ekoloških in strukturnih gradientov smo uporabili DCA ordinacijo {Detrended Correspondence Analysis). Kot glavno matriko smo uporabili fitocenološke popise po ploskvah (KUTNAR 2000, KUTNAR / MARTINČIČ 2001). Odnos med vegetacijo na ploskvah in pripadajočimi pogoji (npr. kemijske lastnosti tal, hidrološke razmere) smo prikazali z vektorji. Vektoije ekoloških parametrov smo izračunali iz pripadajočih sekundarnih matrik, ki so vsebovale podatke o razmerah na raziskovalnih ploskvah. Nagib oz. smer vektorja predstavlja smer povečevanja ali zmanjševanja določenega parametra. Dolžina vektorja pa kaže na to, kako tesne so povezave med podatki obeh matrik. Daljši vektor nakazuje intenzivnejše naraščanje vrednosti obravnavanega parametra v določeni smeri. Ordinacijsko analizo smo izvedli z računahiiškim paketom PC-ORD (McCUNE / MEFFORD 1995, 1997). 3 REZULTATI RESULTS Na osnovi floristične sestave in vegetacijske strukture ploskev so bile oblikovane skupine (klastri) podobnih ploskev (KUTNAR 2000, KUTNAR / MARTINČIČ 2001). Anahzirah smo njihove rastiščne razmere in ugotavljali odvisnosti vegetacije od rastiščnih razmer. Rastiščne razmere s poudarkom na talnih dejavnikih smo anahzirah po naslednjih skupinah; • barjansko (ombrotrofiio) ruševje na distričnih šotnih tleh (ploskve b8-3, b8-4, b8-5,bl2-l,bl2-2,bl2-3,b24-2); • barjansko smrekovje na distričnih šotnih tleh (ploskve bGP-1, bGP-2, bGP-3, bGP-4, b8-l, b8-2, b8-6, bl2-4, bl2-5); • smrekovje na avtomorfhih, trdinskih tleh z revnejšo vrstno sestavo s prevladujočimi acidofrlnimi, piceetakiimi elementi (ploskve bGP-5, bGP-6, bGP-7, b8-7, bi 1-6, bll-7,bl2-6,bl2-7,b25-l); • smrekovje na avtomorfhih, trdinskih tleh z bogatejšo vrstno sestavo, s prisotnostjo vrst, značihiejših za manj zakisana tla (ploskve bi 1-1, bi 1-5, b24-6, b24-7, b25-6, b25-7); • barjanska travišča s prevladovanjem vrst Carex spp. na prevladujočih evtričnih šotnih tleh (ploskve bi 1-2, bi 1-3, bi 1-4, b24-3, b24-4, b25-3, b25-4); • obrobni pas barjanskih travišč na prehodu proti smrekovjem na avtomorfhih tleh (ploskve b24-l, b24-5, b25-2, b25-5). 3.1 HroROLOGlJA HYDROLOGY 3.1.1 Trenutna vlažnost tal po ploskvah in skupinah Momentary soil-water content on plots and in groups Rezultati meritev trenutne ali momentalne vlažnosti (MV) kažejo na velike razlike v vsebnosti vode v vzorcih tal. V nekaterih vzorcih barjanskih tal je količina vode celo več kot 30-kratnik mase suhe snovi (3000 %). V mesecu maju so bile vsebnosti vode največje v šotnih tleh, ki jih porašča barjansko ruševje (5 cm: b8-5 (3316 %), 20 cm: bl2-3 (3467 %), 40 cm; b8-5 (2540 %)). Najmanjše vsebnosti vode po globinah pa so imela avtomorfha, trdinska tla (5 cm: b25-7 (84 %), 20 cm: bGP-7 (9 %), 40 cm: bGP-7 (7 %)). Ob avgustovski meritvi so največje vsebnosti vode, tako kot v maju, dosegala šotna tla (5 cm: bl2-3 (1696 %), 20 cm: b8-5 (3552 %), 40 cm: b8-5 (3336 %)). Najmanjše vsebnosti vode pa smo avgusta izmerili v avtomorfiiih, trdiaska tleh (5 cm: b25-7 (38 %), 20 cm: bGP-7 (16 %), 40 cm: bGP-7 (11 %)). Maja se je z globino zniževala povprečna stopnja trenutne vlažnosti tal. V avgustu pa so bila tla povprečno najbolj namočena v globini 20 centimetrov, kar kaže, da so se zgornje plasti tal od pomladi do srede poletja precej osušile. Še posebej to velja za šotna tla na najbolj namočenih baijih, kjer so razlike največje. Preglednica!: PovpretJna trenutna vlažnost tal (v %) po skupinah v globinah 5, 20 in 40 centimetrov, v maju in avgustu 1998 Table 1: Average momentary soil-water content (%) in groups, at depths of 5, 20 and 40 centimetres, in May and August 1998 MV (%) A B C D E F MAJ1998-5 2030 1092 231 214 987 598 MAJ 1998-20 2142 766 48 107 1002 377 MAJ 1998-40 937 534 30 64 587 197 AVG1998-5 963 734 115 155 661 578 AVG1998-20 1697 726 34 99 800 448 AVG1998-40 1302 470 32 66 607 252 Povprečja trenutne vlažnosti tal po skupinah podobnih ploskev se močno razlikujejo (preglednica 1). V mesecu maju so bile v globini 5 centimetrov povprečno najbolj vlažne ploskve barjanskega ruševja (2030 %) in baijanskega smrekovja (1092 %), najmanj pa ploskve zunaj barij (skupina D 214 % in C 231 %). V globini 20 centimetrov je bilo to razmerje malo spremenjeno. Najbolj namočene so bile ploskve barjanskega ruševja (2142 %), sledile pa so ji ploskve barjanskih travišč (1002 %). V tej globini so bila najmanj vlažna tla ploskev iz skupine C (48 %). V globini 40 centimetrov je zaporedje skupin enako kot v globini 20 centimetrov (preglednica 1). Tudi v sušnejšem delu leta so bile v vseh globinah najbolj namočene ploskve, ki jih porašča barjansko ruševje (preglednica 1). Te ploskve so bile v povprečju najbolj vlažne v globini 20 centimetrov (1697 %), najmanj vlažne pa so bile na površju tal (globina 5 centimetrov). V vseh treh globinah tal so bile avgusta najmanj vlažne ploskve skupine C. Vrednosti trenutne vlažnosti po skupinah se močno razlikujejo (grafikona 1 in 2). Skupina baijanskega ruševja, katere ploskve so v povprečju najbolj namočene, je zelo heterogena. V tej skupini so razponi med minimalnimi in maksimalnimi vrednostmi trenutne vlažnosti največji (grafikon 1). To velja za vse tri globine. Trenutne vlažnosti avtomorfiiih tal (skupini C in D) se med seboj razmeroma malo razlikujejo. TRENUTNA VLAŽNOST-MAJ 98 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 O -500 Ö- T A_5 A_40 B_20 C_5 C_40 D_20 E_5 E_40 FJO A_20 B_5 B 40 C 20 D 5 D 40 E 20 F 5 F 40 _ Min-Max D 25%-75% D Median value Grafikon 1: Trenutna vlažnost tal (v %) po skupinah, v globinah 5, 20 in 40 centimetrov, v maju 1998 Graph 1: Momentary soil-water content ( %) in groups, at depths of 5, 20 and 40 centimetres, in May 1998 Avgusta so ploskve baqanskega ruševja na površju nekoliko bolj osušene kot spomladi (grafikon 2). Tudi razlike med ploskvami te skupine so avgusta manjše kot spomladi. V globinah 20 in 40 centimetrov pa se trenutne vlažnosti tal močno razlikujejo. V ostalih skupinah se je poleti zmanjšala razlika med trenutnimi vlažnostmi ploskev. Variabihiost je še posebej majhna med ploskvami skupine C (grafikon 2). TRENUTNA VLAŽNOST - AVGUST 98 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 O -500 ■a. i D u □ pr T □ A_5 A_40 B_20 C_5 C_40 D_20 E_5 E_40 F_20 A 20 B 5 B_40 C_20 D_5 D_40 E_20 F_5 F_40 Min-Max □ 25%-75% □ Median value Grafikon 2: Trenutna vlažnost tal (v %) po skupinah, v globinah 5, 20 in 40 centimetrov, v avgustu 1998 Graph 2: Momentary soil-water content (%) in groups, at depths of 5, 20 and 40 centimetres,, in August 1998 3.1.2 Nivo vode na izbranih barjih Water-table depth on chosen mires Grafikon 3 kaže nihanje vode v tleh na baiju b8, ki ga v osrednjem delu porašča barjansko ruševje in barjansko smrekovje na obrobju. Na vseh ploskvah smo izmerili izrazit padec nivoja vode v poletnem času. Izjema je le ploskev b8-6, ki leži na prehodu barjanskih v avtomor&a, trdinska tla. Poletni minimum smo izmerili 18. avgusta. Drugi, manj izraziti minimum smo ugotovili v začetku julija. Nivo vode je bil najvišji po jesenskem deževju. Vse ploskve imajo zelo podoben režim nihanja nivoja vode, z izjemo ploskve b8-6. Na njej smo ugotovili tudi največjo razliko med najnižjim in najvišjim nivojem vode, ki je znašala skoraj 40 centimetrov. 5. 20.5. 4. 6. 19 6. 4.7. 19 .7. 3.6. 18 .a. 2.9. 17.9. 2. 17.10. 1. 11. 16. . J* \ : ^ T ■ --Sfc™^ \ ■ ■■ ' \ \ \ " \ 1 i—j/--"^ - m- B, I /f > / //' -tf / ' V,/ W -Ba-1 ~«-B8-2 -A-B6-3 -ft-B8-4 -5*-8a-5 - Grafikon 3: Nihanje nivoja vode na batju b8 v obdobju med 20. majem in 4. novembrom 1998 Graph 3: Fluctuation of water-table depth on the b8 mire, in the period between 20"' May and 4* November 1998 Grafikon 4 prikazuje nihanje nivoja vode v tleh in potoka na baiju bil. Osrednji del tega baija poraščajo barjanska travišča. Kot na barju b8 smo tudi na tem ugotovili izrazit poletni padec nivoja vode. Manj izrazito je nivo padel v začetku julija. Zadnja meritev (4. november) ne predstavlja najvišjega nivoja vode na tem barju, kar veijetno kaže na hitrejše odtekanje po obilnem deževju v oktobru. Za nihanje gladine potoka na robu ploskve bi 1-2 je značilen podoben režim kot za nihanje nivoja vode v baqanskih tleh. Neizrazit padec gladine potoka v poletnem času je posledica scejanja vode iz okolice v strugo potoka. Poskusne meritve smo opravili tudi v krajših časovnih razmakih kot sicer. Pokazale so, da je lahko nihanje nivoja vode na barjih zelo intenzivno. Meritve, opravljene v času spremenljivega jesenskega vremena (30. september in 2. oktober, 15. oktober in 20. oktober), so na vseh ploskvah barij b8 in bi 1 pokazale očiten skok nivoja vode v kratkem časovnem intervalu. 5 5. 20.5. 4.6. 19.6. 4,7. 19.7. 3.8. 18.8. 2.9. 17.9. 2.10. 17.10. 1.11. 16.11. S -2C [^B1l"-r-ii-B11-2 -A^B11-3 > B11^ -»-TOtOKfl]] Grafikon 4: Nihanje nivoja vode in gladine potoka na baiju bi 1 v obdobju med 28. majem in 4. novembrom 1998 Graph 4: Fluctuation of water-table depth on the bll mire, in the period between 28''' May and 4"'November 1998 Nihanje vode na barju b24 (grafikon 5), ki je v osrednjem delu poraščeno s traviščno vegetacijo, poteka po nekoliko drugačnem režimu kot na barjih b8 in bi 1. Poletni padec nivoja vode je na barju b24 manj izrazit. Tudi nihanje skozi vse leto je manj opazno kot na drugih dveh barjih. Nihanje nivoja vode v tleh na ploskvi b24-6 pa se precej razlikuje od nihanja na ostalih ploskvah tega barja. Na tej ploskvi smo ugotovili tudi največjo razliko med najvišjim in najnižjim nivojem vode, ki je znašala 35 centimetrov. Ploskev b24-6 se leži na prehodu barja v obrobje s strnjenim smrekovim gozdom. 5 5 20.5, 4 6 19.6. 4.7. 19 7. 3 8 Ifl B. 2 9. 17 9. 2.10 17.10. 1.11. 16 1 -B24-1 -«-B24-2 -*-B24-3 I i B24-4 -S-B24^5 -»-624-5 Grafikon 5: Nihanje nivoja vode na baiju b24 v obdobju med 12. majem in 4. novembrom 1998 Graph 5: Fluctuation of water-table depth on the b24 mire, in the period between 12"" May and 4"" November 1998 3.1.3 Kemijski parametri talne vode Chemical parameters of ground water Preglednica 2 prikazuje rezultate analiz talne vode. Značilno je, da ima vodna raztopina s ploskev, ki so poraščene z barjanskimi travišči (večina b24 in bil), velike vrednosti pH, elektroprevodnosti in visoke koncentracije ionov kalcija in magnezija. Te vrednosti pa so razmeroma majhne v vodni raztopini s ploskev, poraščenih z barjanskim ruševjem in barjanskim smrekovjem (b8). Vodna raztopina s ploskev z baijanskimi travišči ima vrednost pH okoli 8 ali več, elektroprevodnost večinoma nad 200 ali celo 300 nS/cm, koncentracijo Ca^^ nad 50 mg/l in Mg^^ nad 1,5 mg/l. Na ploskvah z baijanskim ruševjem in barjanskim smrekovjem pa je pH večinoma pod 5, elektroprevodnost večinoma pod 35 |xS/cm, koncentracijo Ca^^ pod 1,5 mg/l in Mg^"^ pod 0,5 mg/l. Vrednosti teh parametrov na ploskvi b24-2 so precej manjše kot na ostalih ploskvah tega barja. Očitne razlike se kažejo tudi v sestavi vegetacije, saj smo na osnovi tega kriterija ploskev b24-2 uvrstili v skupino A, ki zajema baijanska ruševja na distričnih šotnih tleh. Ostale ploskve tega baija pa so pretežno poraščene z različnimi tipi barjanskih travišč. Vrednosti teh parametrov odstopajo tudi na ploskvi bll-3, ki ima v vegetacijski sestavi zelo nasprotujoče elemente. Poleg prevladujočih vrst iz družine Cyperaceae (ostričevke) so na tej ploskvi prisotni tudi sfagnumi in drugi mahovi. Ta ploskev je v vegetacijskem smislu nehomogena in prehodna. Razlike v koncentraciji amonijevih (NK,^), nitratnih (no3"), nitritnih (no2"), sulfatnih (S04^), kloridnih (Cl ) in kalijevih (K^) ionov niso izrazite in ne nakazujejo jasnih razlik v kemizmu različnih tipov barij. Preglednica 2: Nivo talne vode, pH, elektroprevodnost (Ep) in koncentracije ionov v talni vodni raztopini na baijih b24, b8 in bi 1 na dan 11. avgust 1998 Table 2: Water-table depth, pH, electrical conductivity and ion concentration of groud- water solution, on the b24, b8 and bll mires, on 11 August 1998 Ploskev Globina pH Ep NH4^ N03"|N02" so/-I cr | K^ Ca^^jMg"^ cm (xS/cm mg/1 b24-l -17 8,39 458,50 0,85 1,00 0,00 1,15 1,75 0,85 90,00 8,39 b24-2 -25 6,26 25,87 3,47 0,75 0,00 1,21 0,84 0,49 3,55 0,55 b24-3 -19 8,27 382,20 3,27 0,00 0,00 1,14 1,25 0,35 76,89 3,25 b24-4 -7 8,25 318,50 0,53 0,87 0,00 3,32 1,03 0,20 73,88 3,38 b24-5 -17 8,11 273,30 1,02 0,77 0,00 0,96 0,85 0,28 51,01 3,93 b8-l -21 4,66 29,09 4,14 0,00 0,00 1,46 0,94 0,57 1,58 0,22 b8-2 -31 4,39 32,30 2,85 0,00 0,00 2,02 0,84 0,67 1,11 0,19 b8-3 -23 4,41 30,87 3,77 0,00 0,00 2,46 0,76 0,77 1,25 0,22 b8-4 -39 4,65 24,47 3,39 0,00 0,00 1,21 0,77 0,38 0,90 0,17 b8-5 -31 .4,80 21,93 2,82 0,00 0,00 1,09 0,81 0,56 1,03 0,17 b8-6 -40 6,88 47,04 4,69 0,87 0,00 2,34 1,49 1,11 4,34 0,55 bll-1 -34 8,35 381,20 4,41 0,74 0,00 2,50 2,03 1,26 75,85 1,61 bll-2 -25 7,98 166,80 1,43 0,75 0,00 1,48 0,91 0,38 38,31 0,54 bll-3 -39 5,73 32,41 3,51 0,86 0,00 1,42 0,79 0,43 4,53 0,30 bll-4 -33 7,35 89,21 3,78 0,77 2,35 2,16 0,99 0,59 12,83 0,42 3.2 KEMIJSKI PARAMETRI TAL CHEMICAL PARAMETERS OF SOIL Preglednica 3 prikazuje povprečne vrednosti parametrov tal po skupinah podobnih ploskev, izmerjene in izračunane za zgornjo (O-IO cm) in za spodnjo talno plast (10-30 cm). S temnejšim poljem so označene najvišje povprečne vrednosti posameznih parametrov. Preglednica 3: Povprečne vrednosti parametrov tal po skupinah v globinah 0-10 in 10-30 centimetrov Table 3: Mean values of soil parameters in groups, in depths 0-10 centimetres and 10-30 centimetres parametri enote A B C D E F 0-10 cm 10-30 cm 0-10 cm 10-30 cm 0-10 cm 10-30 cm 0-10 cm 10-30 cm 0-10 cm 10-30 cm 0-10 cm 10-30 cm PHH20 3,76 3,74 3,62 3,75 3,86 4,34 4,75 5,81 5,55 5,55 6,06 6,44 pHcaCI2 3,15 3,13 3,07 3,15 3,11 3,61 4,25 5,30 5,09 5,08 5,70 5,89 CaC03 % 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,12 0,45 0,25 1,00 0,89 % 43,07 44,07 41,81 39,92 15,53 2,81 18,38 7,58 38,50 40,25 34,44 22,56 org.snov % 74,26 75,98 72,07 68,82 26,77 4,84 31,68 12,84 66,28 69,34 59,16 38,71 N„ % 1,10 1,33 1,45 1,69 0,68 0,21 0,88 0,49 2,05 1,94 1,60 1,12 C/N 39,99 33,76 29,57 23,86 22,07 12,99 20,71 15,38 19,26 21,44 21,40 19,62 Ca cmol(+)/k;g 16,47 18,22 14,54 14,29 5,28 0,87 30,14 32,47 78,53 88,90 94,04 79,56 Mg cmol(+)/kg 4,74 2,99 3,25 1,77 1,03 0,15 2,46 1,06 3,21 1,80 5,24 2,24 K cmol(+)/kg 1,54 0,65 1,69 0,53 0,57 0,10 0,51 0,12 1,43 0,20 1,58 0,12 Al cmol(+)/kg 3,78 6,36 4,82 7,62 8,66 8,65 2,91 2,07 0,86 0,80 0,00 0,24 Fe cmol(+)/kg 2,45 2,29 2,23 1,11 2,20 0,93 0,83 0,16 0,08 0,07 0,02 0,01 Mn cmol(+)/kg 0,02 0,01 0,02 0,02 0,01 0,01 0,06 0,02 0,10 0,02 0,04 0,00 H cmol(+)/kg 32,12 28,22 30,89 23,02 18,58 3,57 4,83 0,70 0,87 0,65 0,03 0,00 Al/Ca+Mg 0,21 0,34 0,30 0,72 1,94 11,46 0,15 0,80 0,01 0,01 0,00 0,00 Grafikoni 6 do 19 prikazujejo stanje nekaterih pomembnejših talnih parametrov po skupinah. Med seboj primerjajo razmere v zgornji m spodnji talni plasti po skupinah podobnih ploskev. Grafikon 6: Srednje vrednosti pH (izmerjene v H2O) v globini tal 0-10 centimetrov po skupinah podobnih ploskev Graph 6: Mean pH (in H2O) in soil depth 0-10 centimetres, in groups of similar plots Reakcija tal (pH izmerjen v H2O) je v obeh talnih plasteh v povprečju najvišja v skupini F, ki predstavlja prehodno cono med barji in okoliškim gozdom (grafikona 6 in 7, preglednica 3). V zgornji plasti tal te skupine je povprečni pH 6,1 in v spodnji plasti 6,4. Najnižje reakcije tal smo izmerili v na ploskvah baijanskega ruševja (A) in baijanskega smrekovja (B). Vrednosti pH so med 3,6 in 3,8. V večini skupin se je pH povečal z globino tal, najbolj pa v skupini D (s 4,8 na 5,8). t" A B C D E F OZ t1.96-Sl 40 o/„). v šotnih tleh z ruševjem lahko razmerja C/N presegajo celo vrednost 50. V povprečju pa imajo šotna tla z ruševjem razmerje C/N 40 oz. 34, tla z barjanskim smrekovjem pa 30 oz. 24. Vsebnost, izmenlj.vega vodika so v hotnih tleh teh dveh skupin .zrazito visoke. Povprečn. vrednostr za zgornjo plast tal presegata 30 cmol(+)/kg. Za barja, poraščena s traviščno vegetacijo (skupina E), v kateri prevladujejo različn, šaš, je zna&len razmeroma visok povprečen pH tal (pHe.o > 5,5). še v.šji je na obrobju' omenjenih barij (skupina F), kjer so šotne plast, tanjše m je izraz,tejš: vpliv karbonatne matične podlage. Vsebnosti celotnega ogljika so relativno visoke. Povprečji za obe glob,m tal skupine E znašata okoh 40 o/„. Povprečna razmerja C/N v tleh, k, so poraščena z barjanskim, trav,šči (skup,n, E ,n F), so bl,zu vrednosti 20. Od ostahh skupin očitno odstopata po v.soki povprečn, vsebnost, izmenlj,vega kale,ja v tleh. Povprečne vrednosti so med 79 in 94 cmol(+)/kg. Raz,skave rast,ščnih razmer na pokljušk,h barjih m v nj,hov, okoHc, v velik, men temelj,jo na enkratnih vzorčenjih (taba voda, tla), zato dajejo le onentacjsko sliko Tako mso zajet, d,namičn, procesi, ki se odv,jajo v tleh predvsem med vegetacijsko sezono Kljub temu, da večina meritev ni dala dinam,čne slike dogajanj na barjanskih ,n gozdmh rast,sc,h, pa jasno kažejo na razmerja med posameznim, vegetacijskim, skup,nami m dodatno potrjujejo razmerja med rastiščem in vegetacijo. 6 POVZETEK Namen raz.skave je bil ugotavljanje odnosov med vegetacijskimi ,n rast,ščnimi znachiostm, razmeroma slabo raziskamh ba,jansk,h sistemov znotraj gozda na Pokljuki Raziskavo smo izvedli na šestih barjih, ki ležijo v bližini Mrzlega Studenca oz. barja Sijec na Pokljuki. Na njih smo postavili transekte z oznakami b24, b25, b8 bi 1 bl2 in bGP. Na vsakem transektu, ki vključuje del baija in njegovega obrobja, smo sistematično razmestih po 7 raziskovanih ploskev z velikostjo 2 x 4 metre. Talnim vzorcem smo v laboratoriju določili naslednje lastnosti: pH (v H,0 in CaCl^) vsebnosti celotnega dušika, celotnega ogljika, karbonata in vsebnosti izmenljivih kationov (Ca, Mg, K, Al, Fe, Mn, H). Na osnovi meritev talnih vzorcev pa smo izračunali še kohčmo organske snovi in razmerje C/N. Na robu ploskev smo spomladi (20. maj 1998) in sredi poletja (11. avgust 1998) v treh globinah (5 cm, 20 cm in 40 cm) zajeh tudi vzorce za ugotavljanje trenutne talne vlažnosti, ki predstavlja delež vode v tleh. Na transektih b24, b8 in bil smo na ploskvah znotraj območja barij namestili v tla 16 PVC cevi za spremljanje nivoja vode. Nivo smo merili dvakrat mesečno v približno enakih časovnih razmakih. Spremljali smo tudi nihanje gladine potoka na barju bil. V poletnem času smo iz cevi zajel, tudi vzorce tahie vodne raztopine za analizo naslednjih kemijskih parametrov: pH, elektroprevodnost, vsebnosti K\ Cl", SO^" ^ NO2" in NO3". S predpostavko, da je vegetacija dober indikator rastiščnih razmer, smo med seboj primerjali hidrološke razmere, kemijske lastnosti tal in tahie vodne raztopine skupin, ki so bile oblikovane na osnovi floristične sestave, stopnje zastiranja posameznih vrst in vertikahie členitve (KUTNAR 2000, KUTNAR / MARTINČIČ 2001). Skupine zajemajo naslednje tipe vegetacije: A - barjansko ruševje na distričnih šotnih tleh; B - barjansko smrekovje na distričnih šotnih tleh; C - smrekovje na avtomorfiiih, trdinskih tleh z revnejšo vrstno sestavo, s prevladujočimi acidofihiimi, piceetalnimi elementi; D -smrekovje na avtomorfnih, trdinskih tleh z bogatejšo vrstno sestavo; E - barjanska travišča s prevladovanjem vrst Carex spp. na evtričnih šotnih tleh; F - obrobni pas barjanskih travišč, na prehodu proti smrekovjem na avtomorfnih tleh. Zaradi značibe zgradbe imajo šotni mahovi izredno sposobnost zadiževanja vode v živih tkivih in tudi v deloma razgrajenih, v šoto spremenjenih delih mahov. Največja ugotovljena masa vode v vzorcu šote je presegala 35-kratno maso suhe snovi. Deleži vode v vzorcih avtomorfnih tal so znašali le po nekaj desetink mase suhe snovi. V bolj peščenih tleh je delež vode predstavljal le nekaj stotink mase suhe snovi. ---A.. Marünäiö, A.: Rastiščne J' Najvišjo povprečno trenutno vlažnost smo .merili v šotnih tleh, ki smo jih zajeli v skupm. A m B. V,sok delež vode m.ajo tud, ploskve iz skupme E. Zgornje šotne plasti (g obma 5 cm) . skupine A, M maja vsebujejo velike kohöme vode (več kot 20-kratmk suhe snov. vzorca), se polett močno osušijo. Na ostahh ploskvah se zgornja plast manj osusi. ^ Na barj:h, na katerih smo spremljah vode v tleh, smo ugotovih izrazit padec v poletnem sušnem obdobju. N.vo vode se razmeroma hitro odz.va na intenzivnejše dežne padavine Največje mhanje mvoja vode v vegetacijski sezoni smo ugotovili na obrobju barij na prehodu proti avtomorfiiim tlem. Na splošno velja, da :ma talna vodna raztopina iz skupin A in B majhne vrednost, pH elektroprevodnost in majhne vsebnosti kalcija. Taba vodna raztopma skupin E in F pa una vse te vrednosti relativno visoke. Za skupm. E m F je značitao, da ,mata tud: v zgomj, (O-lOcm) m spodnji (10-30 cm) talm plast, v.sok povprečen pH«,« (nad 5,5). Skupim A in B pa imata v povprečju n.zek PHh20 (pod 4) v obeh plasteh. V barjansk.h tleh se kop.č. organska snov, zato smo v skup.nah A, B, E .n prehodn. skup.n. F .zmeril. vehko celotnega oglj.ka. Najvišje razmerje C/N v tleh .ma skupina A (v zgomj. talni plasti je 40, v spodnj. plasti je 34). Razmeroma v.soko razmerje C/N .ma tudi skupina B (30 oz. 24). Skupin. E in F imata veliko vsebnost izmenljivega kalcija. Skupine A, B in C pa so skup.ne z malo .zmenljivega kalc.ja v tleh. Največ izmenlj.vega alummija, ki lahko deluje toksično na koreninski pletež rastlin, vsebujejo tla .z skupine C, v spodnj. tah.. plast, pa ga veliko vsebujejo tudi ploskve iz skupine A in B. Te tri skup.ne vsebujejo tudi razmeroma veliko izmenlj.vega železa in vodika v obeh plasteh tal. še posebej veliko izmenlj.vega vodika vsebujejo sfagnumska šotna tla (skupini A in B). SUMMARY The main aim of this thesis was to gairr an understanding of the vegetation and site characteristics of the relatively poorly investigated mire ecosystems within the forest area on the Pokljuka plateau. We carried out the survey at six mires located near Mrzli Studenec and the Sijec mire on Pokljuka. There we set up transects named b24, b25. b8, bll, bl2 and bGP We systematically divided each transect, which included part of the mire and its edge, into seven research plots each with dimensions of2mx 4 m. The soil samples were tested in the laboratory of the Slovenian Forestry Institute in order to obtain the following characteristics: pH (in H,0 and CaCl^. the total amounts of nitrogen and carbon, amounts of carbonate and the quantity of exchangeable cations (Ca. Mg K. Al. Fe. Mn. H). On the basis of these measurements we also calculated the amount of organic matter, the C/N ratio. In spring (20 May J998) and in mid-summer (11 August 1998) we also took samples at three different depths (5cm. 20cm and 40cm) from the edges of the plots in order to define the momentary soil-water content, which represents the fraction of water in the soil. In plots within the mire areas on transects b24. b8 and bll we put 16 perforated PVC tubes in the soil to determine the ground-water table, measurements were made twice per month in approximately equal time intervals. We also monitored the change in the level of the stream on tran,^ct bll. In summertime we also took samples of ground-water solution from the tubes, in order to analyse the following physical and chemical parameters: pH, electrical conductivity, and the quantity of tC. Ca'\ Mg'\ NH^. CI. SO,\ NO2' in NO3' ions. On the basis of vegetational similarity we selected 6 groups (KUTNAR 2000 KUTNAR / MARTINČIČ 2001): A - the dwarf-pine mire community; B - the spruce-mire community: C - the spruce community on automorphic soil, with a poorer species composition of predominating acidophilic, piceetal elements; D - the spruce community on automorphic soil, with a richer species composition and with a more significant presence of species that are characteristic of less aciäic soil; E - the different types of seäge fen .esetatior^ andpredorrrir^ating species Care. spp. - Has a very alkalir^e character and a h^sh leyel of soil humidity: F - transition of the sedge fen vegetation into the spruce community on the automorphic soil. We analysed and compared different groups in terms of their Hydrologie conditions physical and chemical parameters of the soil and the ground-^ater solution Because of their specific structure. SpHagnum mosses have an extraordinary ability to retam ^ater in living tissues and in partly decomposed tissues as ^ell as those tissues that are already in the form of peat. The largest mass of.ater determined in a peat sample y.as more than 35 times the mass of the dry material But the fractions of^ater in the samples fi-om the automorpHic soil ^ere only a fe^ tenths of the mass of the dry material But in more sandy soil thefi-action of^ater ^as only afe^ Hundredths of the mass of the dry material The HigHest average momentary soil-^ater content ^as measured in the peat soil M we removed for testing from groups A and B. Plots from group E also contain a high fraction of^ater. Upper peat layers (depth 5cm) from group A, M in May contain large amounts of ^ater (over 20 times the mass of the dry sample material), become very dry in summer. On the other plots, the upper layer of soil becomes relatively less dry. On the mires where ^e monitored the fluctuations in ground yvater observed a significant drop in ^ater level in the dry summer period The ground-water table was found to react relatively quickly to more intensive periods of rain. We found the largest fluctuation of the ground-water table during the vegetation season at the edges of the mires, at the transition to automorphic soil In general, we believe that the ground-water solutions from groups A and B have low pH values, low electrical conductivity and small amounts of calcium. But ground-water solutions from groups E and F show high values for all the above-measured quantities It IS characteristic of groups E and F that they also have high average pH,,o (above 5.5) in the upper (O-lOcm) and lower (lO-SOcm) soil layers. But groups A and B have, on average, a low pH„20 (less than 4) in both soil layers. Organic substances are being accumulated in the mire soil, and for this reason large quantities of total carbon in the mire groups A, B. E and in the transitional group F were measured The highest C/N ratio of the soil is in group A (in the upper soil layer the ratio is 40. in the lower soil layer it is 34). mere is also a relatively high C/N ratio in group B (30 in the upper layer. 24 in the lower). Groups E and F have a large amount of exchangeable calcium in the soil, while groups A. B and C have relatively small amounts. The largest amount of exchangeable aluminium is contained in the soil of group C. and in groups A and B there is a large amount of aluminium in the lower layer of the soil. These three groups also have relatively large amounts of exchangeable iron and hydrogen in both soil layers. There is a particularly large amount of exchangeable hydrogen contained in the Sphagnum peat soil (groups A and B). VIRI REFERENCES ALVA ALVA ALBER, R. / BRAGAZZA, L^/ GERDOL, R., 1996. Ein Beitrag zur Moortypologie am südlichen 107 125^^ ■^^"''^""'"-Moorareals in Europa.- Phyton 36, 1, Horn, Avstrija, s. (Arbeitsgemeinschaft Landvirtschaftlicher Versuchsanstalten in Österreich) Untersuchungsergebnisse Enquete. 1994- Gumpenstein, ALVA Fachgruppe Boden, Bundesanstalt ftr alpenländische Landwirtschaft 106 s (Arbeitsgemeinschaft Landvirtschaftlicher Versuchsanstalten in Österreich) Untersuchungsergebnisse Enquete. 1995,- Gumpenstein, ALVA Fach-eruppe «T T tA^ ,,, ' B^'lesanstalt ftir alpenländische Landwirtschaft, 95 s BLUM, W. E. H. / SPIEGEL, H. / ™ZEL, W. W., 1989. Bodenzustand^inventur. Konzeption, Durchftirung und Bewertung. Empfehlungen zur Vereinheitlichung dei Vorgangsweise in Osterreich.- Bundesministerium fllr Land- und Forstwirtschaft, Wien, s. 48-74 BOEYE, D. / CLEMENT L. / VERHEYEN, R. F., 1994. Hydrochemical variation in a ground- water discharge fen.- Wetlands 14, 2, s. 122-133 BRAGAZZA, L., 1994^ Seasonal changes in water chemistry in a bog on the southern Alps.- Sue 44,4-5, Helsinki, s. 87-92. BRAGAZZA, L., 1996. Delimitation of the aerobic peat layer in a Sphagnum mire on the southerr Alps.- Oecologia Montana 5, s. 41 -46 BRAGAZZA, L., 1997. Sphagnum Niche Diversification in Two Oligotrophic Mires in the Southern Alps of Italy.- The Bryologist 100, 4, s. 507-515. BRAGAZZA, L. / ALBER / ®RD0L, R., 1998. Seasonal chemistry of pore water in fsTs 320^28 ^ (Italy).-Wetlands BRIDGHAM, S. a ; WCHARDSON, C. J., 1993. Hydrology and nutrient gradients in North BRinrHAA^ « Carolina peatlands.- Wetlands 13, 3, s. 207-218. ® ^ BRIDGHAM, S. DJ PASTOR, J. / JANSSENS, J. / CHAPIN, C. / MALTERER T J 1996 W^Sdsttf Sr ^ ^ new parkg..: CZERWINSKI, Z. / PRACZ / CZERWINsL. K., 1995a. Chemistry of the open and ground waters of the surface area studied within the Strzalowo Forest InspectZe r/FRWTMQi^T V Lakeland.- Polish ecological Studies 21, 2, s. 113-120. CZERWINSKI, Z. PF^CZ J. / CZERWINSKA, K., 1995b. Chemical properties of the surface Slcel.nH Tf r f^'^fc" Inspectorate, Masurian ppp ir^D X Lakeland.- Polish ecological Studies 21, 2, s. 113-120 BCE-ICP - Manual for mtegrated monitoring. Programe phase 1993-1996. 1993.- Helsinki UN ECE-ICP, Environment Data Center, National Board of Waters and the Environment, 114 s. ECE-ICP - Manual on method, and criteria for harmonized sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forest. 1994,- UN ECE-ICP T, Programme Coordinating Centers, Hamburg, Praga, 177 s GERDOL, R / TOMASELLI, M. / BRAGAZZA, L., 1994. A Floristi'c-Ecologic Classification of Five Mire Sites in the Montane-Subalpine Belt of South Tyrol (S Alps Italy) - Pyton 34, 1, Horn, Avstrija, s. 35-56. GLASER, P. H. / JANSSENS J. A / SIEGEL, D. I., 1990. The response of vegetation to chemical and hydrological gradients in the Lost River peatland, northern Minnesota.-Joumal of Ecology 78, 4, s. 1021-1048 GLASER, P. H. / SIEGEL, D. I. / ROMANOWICZ, E. A.I SHEN, Y. P., 1997. Regional linkages between raised bogs and the climate, groundwater, and landscape of northwestern Minnesota.-Journal of Ecology 85 1 s 3-16 Gozdnogospodarska karta GE Pokljuka 1986-1995. 1986,- m'1:10.000, Sektor za urejanje in gojenje gozdov Bled. ^ GROSSE-BRAUCmANN, G., 1996a. Ansprache und Klassifikation von Torfen und Mooren als Voraussetzung fur Moorkartierungen (vor allem aus bodenkundlicher Sicht) -Naturw. Verein Bremen 43, 2, Bremen, s. 213-237 GROSSE-BRAUCI^ANN G., 1996b. Classification of peat and peatbogs in Germany and its botanical, ecological and pedological foundations.- V: Proceedings of 10th International Peat Congress, "Peatlands Use - Present, Past and Future" 27 May -2 June 1996, Bremen, Germany, International Peat Society, German National Committee, Stuttgart, s. 21-38. JEGLUM, J. K., 1991. Definition of trophic classes in wooded peatlands by means of vegetation TPriTTx^ T , J^^^^'lp'ant indicators.-Ann. Bot. Fennici 28, s. 175-192. JEGLUM, J. K. / m, F. 1995. Pattern and vegetation - environment relationships in a boreal forested wetland in northeastern Ontario.- Canadian Journal of Botany 73, 4, s. o^y-oj /. JOHNSON, J. B., 1996. Phytosociology and gradient analysis of a subalpine treed fen in Rocky Mountain National Park, Colorado.- Canadian Journal of Botany 74, 8, s. 1203-1218. ' KELLY. J., >996. Sbvenski Microsoft Excel za Windows 95 - Korak za korakom (prevod i^rr^oo w , M>"ALIC,R.).-Atlantis, Ljubljana, 381 S. KLOSS. M. / SIEMCZ, J ,995. Hydro.og,ca. mire types in the Polish lowlands and their TfTTTMAP r -70, Trondheim,s. 139-148. KUTNAR, L., 200 dejavnikov na b.otsko raznovrstnost pokljuških baqansk.h kutnar, L. / MART^ a. 2001. Vegetacijske značilnosti izbranih pokljuških barij m MARTINČIČ a / " öV s. 57-I0I RTINCIC, A. Hochmoore Sloweniens.- Biološki vestnik. Vol. McCUNE, B. / MEFFORD M. J., 1995. PC-ORD : Multivariate Analysis of Ecological Data MCCUNE B / MEFFTRH M^f^'lot^r McCUNE, B. / m. ^ Multivariate Analysis of Ecological Data, ÖNORM L 1086 rl^ . rOregon, USA, 47 s. ONORM L 1086. Bestimmung von austauschbaren li^tionen und Austauschkapaz.otat (Kationenustausch-kapazität).- 1989. Österreichisches Normungsmstitut, Wien, 8 s »icucicniscnes PROCTOR, M. C. F 1994. Seasonal and short-term changes in surface-water chemistry on four RnFsrm/tAxixT o^^rogenous bogs.- Journal ofEcology 82, 3, s. 597-610 ROESCHMANN, %;^GR0SSE-B^UCKMANN, G. / KUNTZE, H. / BLANKENBURG, J. / M^Jre r i r Erweiterung der Bodensystematik der SIMONČir p , ^oT r;: ^ Hannover, s. 3-20, 47/48, 48/49. SIMONCIC, p., 1996. Odztv gozdnega ekosistema na vplive kishh odložin s poudarkom na preučevanju prehranskih razmer za smreko (Picea abies (L.) Karst.) in bukev (Fagus sylvatica L.) v vplivnem območju TE Šoštanj.- Doktorska disertacija SIST ISO 10390 - Soil quahty Determination of pH. 1996.- Z metodo razglasitve prevzet mednarodni st^dard ISO 10390: 1994, Prevod naslova: Kakovosi tal -Ugotavljanje pH, Ur. 1. RS št. 55/97. - Soil quality - Detemiination of carbonate content - Volumetric method 1996 - Z metodo razglasitve prevzet mednarodni standard ISO 10693- 1995 Prevod - - Soil quality - Determination of organic and total carbon after dry combustion SnÄoTS'ioof ;^ prevzel mednarodni standard ISO 0694: 1995, Prevod naslova: Kakovost tal - Ugotavljanje RS irS/^V" ™ (elementarna analiza). Ur. 1. SIST ISO 11260 - Soil quality - Determination of effective cation exchange capacity and base saturation level using banum chloride solution. 1996.- Z metodo razglasitve prevzet mednarodni standard ISO 11260: 1994, Prevod naslova: Kakovost tal -Ugotavljanje efektivne kationske izmenjevalne kapacitete in stopnje nasičenosti STATSOFT INC STTTTsTirf f«rT barijevega klorida. Ur. 1. RS št. 55/97. INC., STATISTICA for Windows - Computer program manual. 1996.- Tulsa OK STEPANČir n 3001-3782. STEPANCIC, D., 1963^ Kemijske i fizičke osobine dubokih i plitkih tresetnih zemljišta na Ljubljanskem baiju.- Zemljište i biljka 12, 1-3, s. 201-212. SIST ISO 10693 SIST ISO 10694 UPDEGRAFF, K. / PASTOR, J. / BRIDGHAM, S. D / JOHNSTON CA 1Q0. p ■ 9 ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Prispevek zajema del raz.skave, k. je potekala v okv.ru priprave doktorske disertacije Vphv okoljs^h dejavnikov na biotsko raznovrstnost pokljuški barjanskih smrekovij" Raziskavo je po pogodb, št. S34-404-003/15108/97 financiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS. Za vsestransko pomoč pri postavitvi raziskovalnih ploskev, pri zajemanju tabih vzorcev terenskih analizah m za najrazhčnejše strokovne nasvete se zahvaljujemo sodelavcem Gozdarskega inštituta Slovenije, Miheju Urbančiču, mag. Igorju Smoleju, Mateju Ruplu m Zvonetu Stennšku. Za opravljene meritve tahiih parametrov se zahvaljujemo sodelavkam Laboratorija za gozdno ekologijo GIS, dr. Poloni Kalan, Magdi Debeljak-Spenko m Nin. Rotar Hvala tudi dr. Mitji Zupančiču z Biološkega inštituta ZRC SAZU za strokovne nasvete pri izvajanju raziskave .n korektno opravljeno recenzijo prispevka