Leto LXXV«, St. 936 Ljubljana, četrtek «1. oktobra 1943 Preis — Cena — Prezzo: cent« 50 UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCTN1JEVA ULICA 5 — TEEJSFON: 31-22, 31-23. «1-24, 31-» » 31-26 — opoldne — Mesečna naročnina 11 lir — Račun pri postao ček. savodu: LJubljana 10.351 Weiterhin schwere Abwehrkampfe bei Krementschug Durchbruehsan^riffe zwischen Kiew und Gomel abgeschlagen — 14 Feindflug-zeage ira Seegebiet von Vardoe abgeschossen — Lebhafte Kampftati$rkeit ni Sudrtalien Aii* dem Kuhrerhauptqnartirr, 20. Okt. DNB. Das Obcrkommando der Wehrma<*ht giht bekaimt: NordUch el\ollem Kampf tvurden ani<*rikanisohc Krafte aus einer voriibergehend verloren Eojtangpnen Ortschaft nordlich Capua geuorfen Aus den andercn Frontah«chnitten wird lM»idor*h'iti«rt>** Artilleriefeuer und erfolgrei-che eigene Strosstrupptatigkekit gemeldet. si< herungsfahrzeuge der Kriegsmarine scho^sen iiber dem hollandi*chen Kiisten-gebiet ge^tero sech« brit i sebe Flugzeuge ah. Deutsehe Kampfflugzeuge griffen in dor vergang-enen Nacht Ziele im Raum von London an. Cc?!itff!?»ano duri c^rnbattimenti difensivi presso Cremenciug Še vedno težki obrai 1111 11 boji Dal (Ju s •! , generale del Fiihrer, *!0 ot-tobro. DNB. ii Comando Supremo germa-niro conmnica: AJ nord del Mar d'Asov i snvietfci nuo-vamente hanno attaccato il nostro fronta*. Essi furoiio respiiitj dopo aspra lotta. A sudesl di i remenclng perduran© con rnd'minuita viobn/a i <;ra\i rombattimen-ti difensivi. Ira Kiev • Gomel sono >tati r«**pinti at-taoehi di sfondamento nemfel sferrati in varie |oe:iltta dopo aeeaniti eomhattimenti I protrattisi tturaute tato il giorno. Al rimanente fronti- orientalr si ebbero *>nJlanto a sudovest di V«klikije I-uki v :>1 nord d«'l lagfo di limon piu vivaoi conibai-tiunTiti lf I i conclusisi con nostro SOOces-•>o. Al largo di ^":»^d^n• roparti di coccia «*<1 aeroaHuranti tacevano nuovamento fallir«* nn attaeco aereo nemtoo contro un convo-glio tedesco di rifornimento. Senza aver subito proprie perdite sono stati ab bat tu t i 14 vflivoli nemici. In Italia meridionale si aveva piu vivace attivita combattiva neli'arco del Voltarno nella zona di fampohasso. EHirante lotta variabilo le forze amertcane vennero get-tate da una localita a nord di Capua tem-|K>raneamente pt»rduta, Dagli altri settori del fronte si segnalano fuoco d'artiglierla da ambo le pa rti ed Hu-scita attivita di propri reparti d'as salto. I ni ta di seorta della marina. d» guerra sul ter rito rio della co»ta olandese ieri hanno ahhattuto sei velivoli britannici. Appareechi di combattiniento tedesehi učila not te seorsa hanno attaecato obietti-vi nella zona di I»ndra. Ksd deset mlijard lir škode so povzročili anglr " teroristični napadi na Italijo samo na cerkvah Od junija do septembra je bilo pri tem ubitih 1347 duhovnikov, redovnikov in redovnic Milan, 2n. okt. DNB. Tukajšnji tisk objavlja | poroo:lo vat.jkan-ik^ kongregacije Sv. Oficijn. ' rlusoni kaierega je bilo pri ariijloamori^kih terorističnih napadih o.j pri-toklena \uv a do vključno ^eptombra ubitih J347 duho\7iikov. redo\-n:ko\- ;n redovnfc v italijanskih mestih in na^oljih. Med žrtvami sta rud; ^kof.-j jz Re?- 1 0o di Calabnja jn iz Campobassa. Največie izgube je utrpela nadškohja v Napolju, kjer je bilo ubitih 381 duhovnikov, škodo, kj so jo utrpele cerkve in cerkvena poslopja, penijo strokovnjaki v Vatjikanu na preko 10 milijard lir. Mi verujemo v zmago! Dr. Ley in generalni pooblaščenec za delo Sauckel zboru zvezkih članov Delovne fronte Berlin. 20. okt. DNB. V novi dvorani hcT-knskega vseučilišča jt bilo v torek na povabilo državnega organizacijskega voditelja dr. Leva zborovanje inozemskih državnih in po-krajinskii zveznih članov Delovne fronte. Zbcrovalci. ki so zborovali pod oeslom »Evropa zmaga!«, so podali gorečo izpoved /a socialistično solidarnost vseh z Nemčijo sodelujočih evropskih narodov in izrazili nezlomljivo voljo teh sil do boja ;n zmage. Zborovanju so prisostvovali vodilni zastopniki stranke, države in vojske. Pozdravni govor je imel poslovodja Delovne fronte vi>jj vodja .Marrcnbaeh. Poudarjal je, da gleda Delovna fronta v inozemskem delavcu evropskega moža in sodelavca, ki se bori za skupni cilj. Višji vodja področja. Mende. je podal po»-drobno poročilo o delu za oskrbo Nad pet sto pokrajinskih zveznih članov in strokovnih nastavljenccv se bavi v pokrajinskih upravah Delovne froTite samo z oskrbovan jem svojih rojakov in pri tem delu jih podpira na deset tisoče tabori-čnih in obratnih zveznih članov, ki opravljajo to delo zgolj kot častno službo. Novi sistem oskrbovanja inozemskih delavcev sc je najbolje cbncsel. Velika večina mnogih milijonov inozemskih delavcev, ki prebivajo v 22.000 taboriščih, o-krbovanih cd Delovne fronte, izpolnjuje rade volje svojo dolžnost. Na teilen izhaja redno 21 tuje-jezičnih listov v 75.0OO zvodih. Taboriščnim knjižnicam je bilo samo letos preskrbljenih 235.000 knjig m brr.vur Nadaljnji aokaz tepa velikopoteznega oskrbo val nega delovanja je 90.000 pesmaric, 27.OM gramofonskih p!o-č. 5000 glasbenih nstrumentrn-. nebroj instrumentov za 60 celotnih orkestrov 4940 radi i-^kh »prejemnikov in 11.000 komadov športnega orodja: vse je bilo razdeljeno stoprav v zadnjih mesecih. 4000 taboriščnih slavnosti. 5Sleherni Nemec more potrditi, da vlada najlepše soglasje z ino-zemci. Le-ti so na svoje največje presenečenje videli, da živi v Nemčiji vse delavstvo v pravi tovariški skunposti. Ta tova-riška skupnost se je pokazala v tej vojni kot odločilni činitelj, ki pač doprinaša največji delež k delovnemu miru v domovini in k volji do uspehov. Te tovariške skupnosti v obratih so se pokazale tudi tako močne, da so rade k sebi sprejele milijone tujih delovnih moči, in sicer brez sleherne politične ali delavske napetosti, ter so le-te pravilno namestile in vključile. Ta duh nemške to-var:ške skupnosti v obratih že vnaprej onemogoča vsak poizkus nedobrodošlih inozemskih elementov, da bi dosegli proti-učinek.« »Prepričan sem.« je izjavil dr. Ley, >da bodo po zmagi nemškega orožja zajele vso našo zemljo naše ideje, in sicer posebno zaradi našega vrednotenja dela. Danes se v Nemčiji in v Evropi učijo narodi spoznavati se medsebojno. Vedno bolj namreč spoznavajo, da nasprotstva. o katerih so jim pripovedovali šovinisti, sploh ne obstoje. Mi izjavljamo, da ne bomo prej prenehali s to borbo, dokler ne bosta odstranjena oba ogroževalca naše celine: boljševizem in plutokracija! Mi hočemo socialistični vek! Naša borba je vstaja tlačenih narodov proti zatiralcu! Mi verujemo v zmago!« Ko je govoril ob koncu svojega govora dr. Lev o veličini Fiihrerja. so vstali nemški udeleženci in inozemski delegati in s tem pozdravili Adolfa Hitlerja, čigar sodelavci se smatrajo na svojem posebnem delovnem področju. Vesti 'z vsena sveta Stockholm. 20. c.kt DNB. Komunistični krogi na Korz;ki so se baje. kakor pereča ^>l"nircd Press« iz Ajaccio. branlj priznati francoske vlaab. Na vseh >tenah his y kor-7-k;h kr.iiih ie bilo nabitih na tisoče de^aul- »tičnih letakov, poleg katerih pa so bili na-b :; tudi ^tcviJni komunstični proglasi. Viff»a 20 i kr DNB. Predsednik Rocscvelt ie izjavil, da je imenoval A. Phihppa Reeda, bivšeg predsednikj nadzornega sveta omžbe iGenaral Kleetric Corporatioro«. za vodjo gospodarskega odposlanstva v Londonu in Harrimanovega naslednika Stockholm.' 20 ckt. DNB. »Stockhoims Tidningen« javlja iz New Yorka. da pričakujejo ob koncu tedna v Ameriki stavko 1.330.000 železniških delavcev zaradi nejas-mezdnih razmer. ženeva, DNB V Konstantini so bile aretirane štiri italjanske žene. ker so prinesle ranje-nim Haliianskim vojnim ujetnikom hrano in obleko. pri KMincnčiigii Napadalni poskusi prodora med — Nad morfeni pri Vardofii Živalmi Fuhrerj«*v plavni stan, 20. okt. DNB. Vrh<>vno poveljništvo oboroženih sil Objavlja: Severno od Azovskefra morja so napadle ponovno sovjetske čete naše bojišče. V ogorčenih bojih so bile zavrnjene. Južno* /hodno od Rretnenčuga se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo tetki obrambni boji. Med Kijevom in Csomelom so bili po ogorčenih, ves dan trajajočih bojih zavrnjeni na raznih krajih sovražni napadalni poizkusi prodora. Na ostalem vzhodnem bojišču so bili le južno zapadno od Velikih Luk in severno od Ilmenskega jezen živahni krajevni in za nas uspešni boji. Nad morskim področjem pri Vardoju so ponovno preprečile lovske in ruSilne jate sovražne letalske napade prot« nemškemu oskrbovalnemu konvoju. Brez lastnih ivg-uli je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal. V južni Italiji je prišlo ob kobnu Vol-turna in na področju Campobassa do živahnih bojev. Po sprememb polnih bojih so bile ameriške čete vržene iz nekega mimogrede izgubljenega kraja severno od Capue. Iz ostalih odsekov bojišča javljajo o obojestranskem delovanju topništva in uspešnem delovanju naših napadalnih čet. Kijevom in Gomelom zavrnjeni streljenih 14 sovražnih letal — boji v južni Italiji Zaščitne ladje vojne mornarice so veeraj sestrelile nad nizozemskim obalnim področjem šest angleških letal. Nemška bojna letala so napadla v pretekli noči cilje na področju Londoni. Trije novi odlikovane! z viteškim križcem Fuhrerjev glavni stan. 20. o:t. DNB Fiihrer je odlikoval z viteškim križcem Ž3-leznegra križa: generalnečra majorja EJ-muncka Hoffmeistra, poveljnika neke pehotne divizije; stotnika Heinza Pauhissera vodjo neke oklopne izrvulniške skupine In višje*ra lUCilllUrii Heniika Lodtko. votln ka nekega grenodirskeg-^ pi lka. Krvave izgube Sav j eto v Berlin, 20 ckt. DNB. Polki nekega oklepnega zbora pr,d voolstvom gcneralne-tj-a poročnika Hossbacha so zadali hude človeške in materalne izgube daleko nadmoćnomu so vražniku, ki je v hudih bojih prodrl ponekud preko Dnjepta in Pripjeta v tako imenovani »mokri trikotnik«. Skupno so našteli '3500 mrtvih in 2(HM> ujetnikov; vojni plen pa je obsegal 17 tankov. 2 napadalna topa. 90 na-vaanih topov, 130 protitankovskih topov, 41 metalcev min, 313 strojnic, 2w> avtomatskih pištol. 13S protitankovskih po;k. 1376 navad-n;h pušk ter nebroj raznih vezil. as odstotkov več! Uspeti letošnje prve cestne zbirke vojne zimske pomoči Berlin, 20. okt DNB. Dne 25. In 2R. septembra t, L prirejena prva cestna zbirka vojne zimske pomoči v letu '943 44 jo zaključila z 7-i0;isnirn :u ::i .:>t>l .762.-7 RM. V preteklem letu a> pri i5?ti zbirki nabral: le 25.275.63S.;>5 RM. Letotinjn p,e-seaeh znaša torej 6,286.124.02 RM , to je J1.9 ixl5totka. Uspešni boji v G?člji in Hrvatski proti razbojniškisn tolpam Berlin. 19, okt DNB. Med oči-C c\ahiini opcrnciiami y ■ r- ra/b< • jrv.-kim tolp.on v severni Clrčiji so nemške čete uničile na osen? lju Ossa vi-Cie -tevilo nramcijskin in oskrbovalnih sklad šč banoitov. Tudi v južni Hrvatski poteka čišćenje razbit h to!<;\.i ,v'n:1i skupin uspešno. San> na enem atestu 90 imel boicvaji skoraj 500 mrtvih m več str. ranjenih, IV zaključku tega Čiščenja je b:!o ponovno pomirjeno in od toip očiščeno večje coemljc, Japonci obkolili več čungkinških divizij Na tesen prostor ob burmanski meji stisnjene oddelke Tokia 20. okt. (Vzhodnoazijska služba DNB). Kot prvi uspeh japonske protiofen_ žive ob kitajsko-burmanski meji. javlja vojni poročevalec lista >Aaabi šimbura« obko-litev močnih sovražnih sil. Na nekem težavnem skalnatem, ozemlju so bfle na nekem vedno ožjem prostoru skupaj stisnjene 36. in nova 28. čungkinška divizija osrednje armade in druge močne enote, ki jih sedaj uničujejo japonske čete. število obkoljenih sovražnikov 11a zapadni obali zgornjega Sahveena pa se ceni na 17.000 mož. Tokio, 20. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba DNB.) V torek so napadla japonska letala uspešno sovražne položaje na področju pristanišča Finsh. Z bombnmi zadetki je nastalo večje število manjših in en večji požar. v bojih proti oskrbi ameriških čet na Novi Gvineji TokSo, 20. okt. DNB. Veliki uspehi ki jih je do se grl o japonsko letalstvo zadnje dni pri napadih na sovražno oskrbovalno plovbo ob obalah Nove Gvineje, jasno pričajo o vedno bolj naraščajočih oskrboval- nih težavah Angrlo-amerlčanov na južnepn-cifič.nem bojišču. Cim dalj se razteza fronta vzdolž severne obale Nove Gvineje proti severozapadu. tem daljša je oskrbovalna pot Angrloameričanov. ki poteka pred lu_ kami vzhodne avstralske ohale in nato naprej v jugovzhodni smeri. Naraščajoče izsrube sovražnikovih prevoznih ladij kažejo od prvega tedna v oktobru vedno bofj jasno, da ameriške letalske sile. nastanjene na otokih Trobriand in Goodenought, niso več v stanu dovoljno zaščititi konvojev pred Japonci, napadajoči-mi z Bismarkovih otokov. Oskrba preko no-vogvinejske celine pa je zaradi neprehodnih tal nemogoča. Oskrbovanje z letali, ki bi bilo seveda izpostavljeno napadom v Ma-dangii in VVevvaku nastanjenih japonskih lovcev, pa bi zadostovalo komaj za oskrbovanje na severu Nove Gvineje že borečih se čet. Večanje sovražnih prevoznih izgub je očiv'dno. Dne 10. oktobra je bila potopljena srednje velka petrolejska ladja. V noči na 12. oktober pa pred rtom Creti kar tri velike in ena manjša transportna ladja. Večja petrolejska ladja je postala žrtev japonskih mornariških letalcev v zalivu j Oro 14. oktobra, prihodnjega dne pa se je potopilo oziroma je bilo poškodovanih v zalivu Buna pet parr.ikov s skupno 37.000 tonami. Ameriški vojak ne poje več Zanimive ugotovitve ameriškega pisatelja o morali severnoameriških čet ženeva, 20. okt. DNB. Neki znani ameriški pisatelj in novinar je s svojega obiska po srede zemskih bojiščih poslal listu »York Leader« poroč'lo- v katerem slika moralo ameriških čet v Severni Afriki in v Italiji. Angleški list »New Leader« po-natiskuje to poročilo, v katerem stoji med drugim: V pretekli vojni so bili naši vojaki pri pohodih veseli in lahkoživi. To pa le zato, ker so vedeli, kakšna bo njihova bodočnost. V tej vojni pa ameriški vojak ne poje več. pač pa se bori in dela vedno v težkih skrbeh. Zakaj tega. kar bo prišlo po vojni, 3e že sedaj boji. Depresija, ki bo sledila tej vojni, ga tako skrbi, da se mu zdi svetovna vojna 1914-18 bolj podobna počitnicam, kot pa vojni, kakršna je sedanja. Ugotovitve ameriškega pisatelja so predvsem zato zanimive, ker nam kažejo, kako je pri srcu ameriškemu vojaku, ki se mora boriti in umirati za vojne cilje, ki nikakor niso njegovi. Rooaevelt in njegovi krivci so slikali vojakom to vojno kot nekak vojaški sprehod v Berlin in v Tokio. Med tem pa so vojaki USA speznali. da so nemške in japonske čete trdi nasprotniki in da zahteva boj mnogo krvi ter prrasa veliko trpljenja, tako da ni čuda ako jih je minilo prvotno navdušenje. Obenem pa vedno bolj spoznavajo, da od vojske ne bodo imeli nikake koristi, pa naj ona izpade tako ali tako. Doma jih bo zopet cikala brezposelnost, zmanjševali jim bedo plače in jih pustili v pcmar jkanju in revščini, vse prav tako kot je bilo pred to vojno. To strašilo stoji pred nj,-mi in ni čudno, ako se sprašujejo, zaka; naj krvave, če bodo zopet sužnji dolarskega kapitala, ki bo izkoriščal njihovo delovno moč. da bi si napolnil svoje žepe. Končno pa so v strahu tudi za svoje rodbine, katerim se ne bo godilo bolje, kot sorodnikom britanskih vojakov, ki jim bojazen pred cbubo-žanjeiTK. kot je nedavno izjavil poslanec Guest, vliva strah v kosti. Islandija hoče uveljaviti svop neodvisnost Stockhotai. 19. okt. DNB. V članku, poslanem »Timesu«, ostro podčrtava islandski poslanik v Londonu islandslio neodvisnost. Povod za ta članek mu je dal uvolnik >T1-mesa^ o Azorih. v katerem je bila Islandija imenovana Kot nekak od zaveznikov zasedeni zunanji atlantski položaj«. V Odgovoru se islandski poslanik sklieu^o na neko noto. kateva. je bila izročena, ob priliki ameriškega izkrcanja v mesecu juliju 1941 islandskem1« ministrskemu predsedniku. V tej noti je A:ig!:jj slovesno z.'jimč-ila, da priznava Indiji absolutno neolvianoet in da ji; ne bo ta neodvisnost omejena niti v mirovni pogodbi, niti na kak d.ug način. Odg"ovor poslanika, bo vei*jctno kaj niAlo Zadostoval, da bi napravil kz »atlantskega ztmanjega položaja z pet neodvisen Islandijo. .'Svcčcna zagotovila« so v AngMji. kakor zrano. cenena, ker ?? jih pač nihče ne držL Tudi pii Islosi liji ne bo n k~ke :z- jeme. Maršal Antonescn rumumki m*mšk$ Bukarešta, 20. okt. DNB. Državni v-dja maršal Antonescu je »tvoril v sredo šolski radio z nagovorom, v katerem je izjavil, da alej ko prej volj«*, njegova največja skrb narodovi mladeži. Opomnil Je mladino, da mora biti marljiva in skromna, disciplinirana in hrabra ter da si mora ustvariti kot geslo svojega življenja besede >Delo, pripravljenost na žrtve m potrpljenje <. Le tako bodo vredni svojih prednikov in rum unske bodočnosti. Današnji rum unski narod in njegova država voja* temveč sta iziT. Beprest nih žitev naših prednikov. Borba se vo'i danrs . tako je izjavil mat-šal. »bel j ogorč'.no ;n bolj trdo kot kdajkoli poprej«. Žrtve lakote v Indiji Ženeva, 20. okt. DNB. Rdeči ognjeni zubelj v Kalku ti ne izgine. Dan in noč zažigajo na neštetih grmadah žrtve lakote, piše angleški tednik iNew Leader«. Stockholm, 20. okt. DNB. Generalni tajnik indijskega kongresnega odbora v Angliji je izjavi], da samo v Bengaliji primanjkuje žzvU za najmanj 10 milijonov prebivalcev. Obup in razočaranje salonskih partizanov Zn.uio je, da je v pivih dneh po bad skem izdajstvu in slomu Italijanska vojske o.išlo iz Ljubljane v hribe par ^to mla-dili ljudi obojega spola. Pi i večini je bil :vxgib gola spekulacija. Pc-J vi:, om k- mu-nistične propagande so ve.jeh. i.i u> seiaj zavladali v naših krajih komunisti s svojimi partizani, m so se hoteli Se V sad-njem hipu uvrstiti med bodoče oblastnike. Stari partizani so sprejemal; k- salonske boice na Golu pri l?4u ter jih n. posl« d formirali v tako zvano ljuhljm-k.* brigado. Tu fonuacija med ostalimi partizaju ne uživa baš najboljšega slove.vi. lenivei \ olja za najslabšo in govore u^i <.> n;oj !e 1 smehom in omalovaževanjem. N v., jm . ,mi. partiz mi iz Ljubljane pa so tu . sami mo-čn orazoračaiani in je med njimi le ie redek, ki ne bi bridko obžaloval SVOj)Gga koraka. Radi. bi se vrnili a komunisti >.■■ vsakemu z ustrelitvijo. kdor bi poizkus »1 ^dezertirati«, na dingi stiani pa jih i v straku z grožnjo, da lio ustreljen v Izubijani, če hit se komu vendarle posrsčflo uitL Neki p^iiLizan, ki jo bil nasilno m<>-bili2'ran, a se mu je ki nčno p* s • > da se je rešil, je med svojim beganjern po Dolenjskem večkrat nalete lt_n i 1 na to ljubljansko brigado. O njej pripoveduj« med drugim: »Pogled na moštvo te ljubljanske brigsdc je smešen in žalosten obenem, VioeJ SCm iti nekoć stati v zboru. Bili so sestradani, upadlih lic in kosmati. Vsem se ic poznalo, di tO telesno ncspr-Robm za par/air-k«. /i\!inije. Vsi sc, ozuljeni, raz<.čarani in obupani, Našd sem znanca, k' je ves obupan sedel na nekem ob/.idku in sreba! juhn. kakršno ie dnbil za kosilo. Kruha ni :mel nikakega. Spustil sem si / nj:m v razgovor, Potožil mi je, kako slabo so oskrbljeni, £e pa s<- ktl<' pritoši, je takoj bel<-i.uird;st in saboter: Odkrito mi je pr /n.*!. da je zelo, zelo msocaran. Oe bi mo gl;, jc rekel, bi jih najmanj polovica ušla, čeprav so b:! poprej v>i partizanskegl miljenja. Tudi kmetje jih zelo postrani ^Icdai«* ;n jih zmerjajo z Ijubljansk1imi :kr:i-; in !a" čenbergarji. Ko sem ga vprašal, zakaj v vendar ne vrne v Ljubljano, je dejal, da si ne upa. ker tam vedo, da je šel v hribe, in bi ga ustielili. Ni>em mu mosol dopovedati, oa to ni res. §e vedno jc bil ves pod vplivom komunistične propagande in kakor pruej tudi sedaj ni bil sposoben za samostojno mišljenje jn samostojno presojo. Hudo tarejo ljubljanske salonske part;/ane pM.leij napornega življenja in slabe hrane tudi mrčes in bolezni. Skoraj vsi so prehlaieni in zbst: garje se obupno širijo med njimi. Zdra vi! n; nkoli 60; od deklet pa jih ž vi le še 20. dočim o ostalih sploh ni niče.-air znanega. Za te otroke se ni nih je najemnik dobil stanovanje r.a podstavi svojih napačnih podatkov ali dokazil. Člen 12. Odločba je izvršna: 1. če proti komisijski dodelitvi ni pritožbe: 2. če je dodelitev potrdila pokrajinska uprava. Člen 13. Kolikor ta naredba glede pritožbe nima p:sebnih predpisov, veljajo za postopek in za "zvišbo določila zakona o upravnem postopku. Člen 14. Naredba stepi v veljavo z dnem objave v Službenem listu in ostane v veljavi leto dni. Ljubijans. dne 18. oktebra 1943. Pred?*ednik: Rupnik. DNEVNE VESTI — Inozemski delavci v Nemčiji *e izpopolnjujejo. V korist čim višii e*toiitvi inozemskih delavcev, ki so zaposleni po nemških obratih, organizira DAF (Deutsche Arbeits-Front > posebne inozemske učne skupine. Tako bodo ustanovili v vseh nem-škfi pokrajinah posebne šole za izučitev frarteoskih delavcev, ki se bodo imenovale ^Perfectioruiement profestsionelle des tra-vaileurs francais en Allemagne.*- Vsi. ki se bodo izucMi v teh šolah, pridejo na vodilna mesta v raznih skupinah francoskh delavcev. Tudi inozemski neioletni mladeniči bodo deležni potrebnega pouka, ki bo om»^gočdl zvišanje njihove delovne storilnosti. — Iz »Službenega lista«. 3 Službeni list šefa pckraj;n&kc uprave v Ljuhliani« št. 84. z dne 20. t. m. objavlja naredbo o or^amo-svojitvi blagajne za rodbinske dcklnde v Ljubljanski pokrajini, ureditev oadajnnia stanovanj in ukinitev nadzorstva nad Slovenskim planinskim društvom. — T" redite v nadzorstva nad SPD. NaSi javnosti je znano, da je bilo Slovensko planinsko društvo lani postavljeno pod nadzorstvo komisarjevega odposlanca fašista dr- Karla Chersija. Dotični odlck oblasti je pa zdaj razveljavljen. Društveni organi SPD prevzamejo zopet svoje posle, kakor jim jih nalagajo društvera pravila. — Zgraditev k on jači je v Ljubljani. Mestna občina ljubljanska je vložila prošnjo za izdajo, gradbenega in obrtnu-policijskega dovoljenja za konjač jo na parvoli št. 873-2 kat. obč. Šmartno ob Savj v upravni občini Polje, okraj Ljubljana - okolica, /^araai te prošnje razn;suje okrajno glavarstvo komisij" sfcj ogled in obravnavo na mestu samem za sredo, 2t. t. m., ob 15. dam' komisje se zbero ob 14.30 v Beethovnovi ulici št. 7, od koder odidejo na kraj komisijskega ogleoa. — Novi grobovi ▼ Celovcu. V Celovcu so umrli kmet Florijan Frantič, star 70 let, drvar Janez Kozino, star let, gostilničar in {>o-sestnik Jo?ip Rebeniik. star 01 let, zabitna sestra Elizal>e;a Marhold, stara 44 let, in rudarjeva vdova lerezijd ! ucnner, staiu 64 let. — Spodnjestajerske novice. Na vzhodnem bojišču s>> padli Herman Zierer. Er-nest Pauir. Rudolf Kump.tsch, Haas Bayert VeJter Schmann. Alfred Pangger, H sns Maver. Adolf Hofler in Adolf Fatsch. V Gradcu je umrl Rudolf Maričnik. slar 46 iCC IZ LJUBLJANE —lj Obeta »e nam Se lepo vreme. Včeraj je bil najbrž najtoplejši dan v dragi polovici oktobra. Samo trikrat v tem mesecu je bila najvišja dnevna temperatura vi&ja od včerajšnje, ki je znašala 20.4°. Popoldne je pomagal solncu greti še jug. Narava se je že odela v svojo najlepšo jesensko obleko. Lepo vreme je včeraj popoldne izvabilo iz mesta številne meščane; zelo živahno je hijlo v parkih, pa tudi na Večni poti. Ponoči je osta-o jasno in ker je utihnil tudi veter, je bilo davi megleno, vendar se je sr-lnce k/tzalo že ob 8. izza megle. Obetalo se nam je še lepo vreme, zlast, ker je zračni tlak davi narasčnl. Danasnjn minimalna temperaturi je bia skoraj za dve stopinji nižja od včerajšnje; aaiaaala je 6.6°. —lj Zamenjava starih obrtnih listov od-loaena. šef pokrajinske uprave v Ljubljani je izdal naslednji razglas: Ker je zaradi obstoječih razmer postala izvedba naredbe o zameni starih obrtnih listov z dne 19. maja 1943. štev. 63. težko izvedljiva, se rok, prelpisan v členu 1. te naredbe, odloži do nadaljnjega (po omejenem členu 1. naredbe bi bilo trba v šestih mesecih, to je do 6. decembra t. L. vložiti prošnje za zameno starih obrtirh listov z novimi). —lj Prijava v Italiji naročenega blaga. Pokrajinski gospodarski gvet vabi vse tvrdke. da mu nemudoma prijavijo: 1) vse blaco. ki so ga svojem dobaviteljem v Italiji že plačali, pa jim še ni b;lo dobavljeno in 2) vse v Italijj naročeno, a še ne plačano blaso. Za v, me i 3 1. in 12. uro. — lj Petrolej za oktober. Mestni preskrbovali!! urad bo delil nakaznice z« petrolej za mesec oktobe*. tako da v pn*tedet:ek 'v oktobra pridejo na vr.~fo upravičene: z začetnicam; A do C, v torek 26. oktobra up.-avičene; z za-ee!ni do F, v sredo 27. oktobra upravičenci z začetnicai G do I. v četrtek 28. oktobra upravičenci z začemirania J in K. v petek 20. oktobra upravičenci z začelnicanii L do N, v «?oboto 30. oktobra upravičene- z začeticama O in P, v torek 2. novembra upravičene; z zar-etnieami R do S. v sredo 3. novembra upravičenci z začetnicami T do V in v četrtek 4. novembra upravičenci t začetnicama Z in Ž. Urad bo petrolej nakezoval upravičencem izključno samo po £0 ni jem razporedu vsak dan od 8. do 10. jn od 15 do 17. ure v Mahrovj bi§j na Krekovem trjiu ^t 10, soba s t. 1 v T. nadstropju. —I j 18 milijonov, ne 6 milijonov na tramvaju. V včerajšnji članek o tramvajskem prometu se je vrinila pomota. Iz glavnega naslova in besedila je razvidno, di. je ljubljanski tramvaj prepeljal lani nad 18 milijonov potnikov ali skoraj 6 milijonov več kakor predlanskim. V tem smislu je treba popra vi t \ podn asi ov. —lj Silvester <>raham je bjl slovit zdravnik v A mer ki, ki je ugotovil, kako zdrav je kruh. pečen iz moke. ki ima zmletih mnogo otrobov. V otrobih ie namreč ck.sti aleurona. to je plasti, ki ovija Škrob v žitnem klasu. Ta snov je posebne redi'na ;n zdrava, zato pa Grahamov kruh zdravn k; priporočajo zlasti bolnim za sladkorno br.lczmJG. posebno radi ga imajo pa tudi vegetarijanci. Ker smo sc pa vegetarijansko hrano naučili spet spoštovati, zato znamo ceniti tuo/ kruh. ki je v njem ;c dosti aleurona ali zmletih otrehov. lak kruh ima izvrsten okus in je tudt znatno bolj tečen ko kruh. pečen v/, najfinejše, popolnoma beie moke. Toda včeraj je t^fckarski škrat iz Grabamovega kruha v »Slovencu« spekel nič kaj slastni »tjrahov kruh«. Zato popravljamo, da je iz pšenične ali ržene moke. kakršno smo seda i dobili, pečeni kruh skorai povsem enak in popolnoma enakovreden Gra □sinovemu kruhu, k ^mn ga morali v mirmh čas h kot specialiteto plačevati precej dr-.igo. N"i pa treba >e posebej opozarjati, oa tako v pšenični kakor v ržem m ječmenovi moki. ki smo jo sedaj dobili, ni niti najmanjšega feledu fižola ah graha, saj so nai-e gospodinje, ki znajo peči tudi rženi kruh. moko nadvse pohvalile ter nam zamesile tako okusen in redilen kruh. kakršnega že nekaj let nismo meli. —lj Zbirajte ptičjo hrano za zimo. Bližajoča se zrna naj spet združi vse ljubite, lje ptic in prirode pri zbiranju krme. Bolj kakor kdaj prej poskrbimo letos da bodo ptice, ki prezimujejo pri nas. tudi v zim-sk'h mesecih preskrbljene s pič>. Zlasti ko-» noplja in seme senčnic so peslastice za zimo. Dragocen prdatek k ptičji hrani pa s tudi posušere divje jagode, bezeg jerebi-kove jagode, sipek in glogovec. Pri mlaćv. Genoveva Fox: 15 DEKLE Z MEJE Tedajci ji je udarilo nekaj na uho. Nehote se je nagr.ila naprej. Ali so prihajali ti glasovi iz ločja? Ali pa Je slišala samo zaspane žabe? In kaj je pomenila t3 k:ni-časta reč, ki je štrlela ^z nizkih in rahlih vodnih megla? Je bila samo skala ali (cd strahu je jela hitreje sopsti) tihotapska ladja, ki ie čakala noči? Prav gotovo, da so bili meški glasov'. Tista štrleča reč je nihala gor in d~l- Očitno je bila tihetapski čoln. Oče je doma pogosto pravil, kako tihotapci skriti počaka, jo teme in se potem v glob:ki senci obrežja spuste po reki nizdol. Najbolje je bilo, da se podviza dalje. To je bilo sicer res, a radrvedrost jo je mnka-la. Sklonila se je k lečju in ga potegnila nekoliko vsaksebi. Cepec, ki ji je bil na poti. je porinila nazaj in jela oprezati, češ. odkod bi neki prihajali ti pritajeni glasovi. Nikakega dvoma ni bilo; med ločjem so se premikale moške postave. Mahoma ji je srce zamolklo udarilo ob rebra. Tam za svojim hrbtom je b:la začula korake. Naglo se je obrnila. Visoka postava je prihajala po stezi, sključena, kakor da nosi breme. Mož je imel pojemajočo svetlobo za hrbtom, tako da obraza ni bilo spoznati. OUBLDANSkl KINEMATOGRAF Tel. 27-30 KINO SLOGA Tel. 27-80 TERRA-Fiim poln dramatičnega dejanja govori k srcu vsakogar, ki ga vid^, ter mora navdušiti tudi najbolj razvajeno občinstvo: VEČNI ZVOK Večni zvok goali prepaja t^ film te: a čudovito usodo vodi življenje nadar. & ©ga go-oe.iika, — V gUvn h vlogah: Olga Tschechova. Eiinede Dačzig. Rudolf Prack. Režija: Giinther Rittau. Predstave ob 15. m 17. uri. v nedeljo pa še ob 10.30. — Dnevna piedprodaja vstopnic od 11.—12. ure. Rešflai avto podrl tramvajskega preglednika m o odgovornosti za nesrečo KIMO MATICA ielefon 12-41 Velezabavna kmečka burka po vzorcu >Veselega vinograda* — Komika podeželskega odra in umeščanje nove brizgalne — Dve uri smeha! Flori jan Svetohlinec NajboljSi kmečki karakterni igralec Joe Storkel. Erna Fent»ch, JoSef Eichheim i. t. d. Predstave ob 15. in 17.30 uri ob nedeljah ob 10.30 13.30 in 17.30 uri KINO UNION Telefon 22-21 Elegantna pustolovščina iz visokih aristokratskih krogov nekdanjega dunajskega dvora Skrivnostna grofica Marte Harell, Wolf Albach Retty, Elfriede Datzig, Paul Horbiger Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri žita vedno cdpade nekaj zrn, ki so dragocena piča. Tudi jabolčne in hruškove peč-ke ptce rade jedo. Naj se gospodinje, pa tudi drugi člani družine potrudijo, da bodo zbrali čim več ptičje krme; marsikatera ftica pevka bo tako obvarovana pred lakc-o. Vsak naj po svojih najboljših močeh pomaga pri zbiranju ptičje hrane. Cim več pt c bomo prezimili, tem boljša bo prihodnja sadna letina. —lj Ali ste že izpraznili in pospravili podstrešje zaradi zaščite pred letalskimi napadi? —lj Kokcidiozna obolenja lahko marši-kateiemu rejcu kuncev razredčijo hlev. Letos jih ni bilo preveč, ker smo imeli suho poletje. Prevelika mokrota najbolj pospešuje kokcid-ozo. zlasti jeseni, ko žanjejo rejci rosno travo, ker jo je zjutraj najlažje žeti. Taka trava se ne osuši niti pozneje in rejci jo pokladajo kar mokro. S tem pa ustvarjajo pogeje za razvoj kokcidioze in pri mnog.h že poginjajo živali. Ce hoče rejec kolikor toliko preprečiti to nevarno obolenje, naj ne poklada mokre trave. —lj L'čbenik na angleški jezik, ki ga je priredil ur.;v. leKtor prol. dr. Janko Kotu;k. do izšel začetkom prihodnjega meseca v založbi knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani. Kdor učbenik v imenovani knjigarn: iSelenburgova 3) v naprej naroči do 30. oktobra t. 1.. ga dobi za 50 lir. —lj Staršem priporočamo, da nabavijo svojo deco Izbor najlepših si vemikh voščil, ki jih je izbral ln uredil naš pesnik Cvetko Oolar v knjig; Voščila dragim srcem; Dobite jo v knjigarni Tiskovne zadruge m vseh knjigarnah. Ljubljana, 21. oktobra. Pred prizivnim senatom, ki mu je predsedoval ses Ivan Kralj in sta v njem sodelovala sos Rajko LcQcrha5 in dr. Alojzij Rant. je b:la v sredo dopoldne zanimiva razprava o odgovornosti za nesrečo, v kateri je utrpel tramvajski preg!edn;k Avgust J. precejšnje telesne poškodbe. Dne 28. aprila ga je na Hrvatskem trgu oziroma na križišču Zaloške. Lipove in Jegličcve ceste, kjer je tramvajac postajališče, podrl rešilni avto, ki ga je ^ofiral šofer rešilne postaje Janko M. Poškodovani prepleonfk je bi! 10 dni v bolnišnici, ker je 'mel već težjih poškodb, še danes čuti po>!cd:ce in bo moral najbr/e na operacijo. Nesreča sc je zgodila takole: Bilo je okoli pol 17., ko je Avgust J. 6tal * svojim službenim tovarišem Francem B-na pločniku ob cerkvi Sv. Petra prav na-sprot" tramvajskega postajališča. V smeri od bolnišnice prot' mestu je privozil tramvaj, ki je bil namenjen čer šempetrski most na Poljansko ce*to. Ko se ie na postajališču ustavil, se je Franc B posk.vil cd svojega tovariša in sel čez cesto na voz. Avgust J. je *e hip postal, naprav.l najprej kerak na cesto. prit:snil k sebi dcžn'k, ker je močno deževalo, in se v tistem trenutku spomnil, oa mora nekaj povedati sprevodniku. Ker ni po svoj j izpoved" videl nkjer nebenc nevarnosti, je naglo stopil proti tramvaju. V tem je že privozil avto rezilne postaje in ga zadel v levo stran telesa. Avgust J. jc padci takoj nezavesten na tla. Rešilni avto se je ustavil na pet metrov, šofer je nalogi ponesrečenca in ga takoj zapeljal v bc.lni.-nxo. Proti šoferju je b lo uvedeno najprej disciplinsko postopanje, ki se je izšlo negativno. Predstojniki so bil mnenja, cia šoferja ne zadene nobena krivda. Drugače je odločilo sodišče. Prvo-topni sodnik jc obsodil šoferja zaradi prestopka po § 204 — 2. sklicujoč sc med drugim tudj na predpis, po katerem ie prehitevanje na križišču nedopustno. Obtožencev odvetnik dr. Vovk jc vložil priziv in včeraj je bila razprava. Državno tožilstvo je zastopal državni tožilec France Sever, zasebnega udeleženca pa dr. Krcvelj. Zaslišan je bil poškodovance, številni oč:-vidci in izvedenec inž. Stolfa l/rpovect se ▼ bistvu niso zelo razlikovale, izhajalo pa j«, z njih, da je prišlo do nesreče na precej čuden način. Poškodovanec je »mel s ploćn ka — stal je v višini ustavljenega tramvaja — razgled po vsej cesti do bolnišnee in bi motal pri najmanjši pazljivosti v deti avto. Po eni stran« je bil najbrže tako zamišljen v 51 >je službene dolžnosti, da ie popo'noma p< /ahil na svojo okolico. P( drugi strani pa sj jc z dežnikom, ker jc zelo močno dc/cvalo. zaprl razgled n tako stopil sam naravnost v območje avtomobila, šoferja je zapeljala tudi njegova neodločnost. Videl p je prav dobro. Ko je stopil za en korak s pločnika -n tam obstal, je bil prepričan, da sc ne b> premak nil več, dokler ne bo avto odpeljal mimo njega. Zato je tudi pognal svoj voz. Obtcženec je svoj avto pripeljal po desni strani Zaloške ceste n za h.p obstal za tramvajem. Ker je videl, da je leva stran ceste prazna, se je odločil, da ga prehiti. Fcpoi-noma korektna njcg&va odiivitcv po vciav-nih predpisih tudj ni bila. Tramvaj, k sto i', se preh teva vedno po desni strani, kjer to dopušča razdalja med pločnikom in tramvajsko progo. Vozni sc mera nrmo stoječega tramvaja v htrostj koraka. Najbolje pa je, da se ustavi in počaka, da tramvaj odpelje Tak predpis je v veljavi v vM-h večjih mer «tih. Le tam. kjer med pločnikom n tramvajem ni dovolj prostor.o se sme tramvaj prehiteti na levo. V danem primeru jc šofer imel na desni stran* don olj prostora in bi bil moral počasi pasira t' tramvaj desno ali pa počakati. Besedilo zadevne uredbe pa n: posebno ia*-n& in dopušča tudi izjemna tolmačenja. Odgovornost ^r.ferja, ker jc prehitel tramvaj p° levi strani, jc bila zato potisnjena v ozadje* podčrtana pa bolj poškodovančeva neprevidnost pr* prekoračenju ceste. Sodniki so bili mnenja, ker je bilo pcškooovančcvo obnaJs nje v toliki meri nepazljivo, da pade nanj g'avni del krivde za nesrečo ^'fjod:!! so prizivu, razveljavili postopno sodbo in m fer a oprostli. Osamosvoiitev Blagajne la rodbinske ćoklade Na podstavi razglasa vrhovnega kom'-sarja ra operacijskem ozemlju Jadransko primerje z dne 20. septembra 1913 št. 1 o upravljanju Ljubljanske pokrajine, v zvezi s kr. uredbo z dne 21. decembra 1942 št. 1SS2 (Služb. Kst št. 59-A z dne 24. julija 1943i, odreja šef pekrajnske uprave: § 1. Blagajna za rodbinske doklade v Ljubljanski pokrsjini upravlja samostojno Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajne. Na ta zavod se prenesejo vse pravice in dolžnosti, ki jih je do imenrva-ne blasr-jne imel Naiodn: fašist čni zavod socialnega zavarovanja v Rimu; po doseda-nj h preip sih, oziroma P" analognih dolc-čilih zakona o zavarovanju delavcev in Zavod jvega statuta upravlja Zavod tud: vse cbstojeće fonde Blagajne, ki sc v ta namen za Zave d hkrati zasegajo. f 2. Naloge Pc^ebnegra odbora za rodLir-ske doklade in pokrajinskega o:lseka Posebnega odbora za rodbinske dcKlade preidejo na sam c upravne organe Zavoda za socialno zavarovanje Ljub.janske pokrajine v Ljubljani. § 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu pokrajinske uprave v Ljubljani. BELE2NICA KOLEDAR Dane«; Četrtek, 21. oktobra: Uršula. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Florijan Svetoh ine_*. Kino Sloga: Večni zvok. Kino Union: Skii\-nostna grofici. D F Ž U R N E LEKARNE Dan^s: Mr. Leustek. Res"jeva certa 1; Bahovec. Kongresni trg 12; NaiV\ Komotar. Vič, Tržaška cesta. Oddaja odrezkov oktobrskih živilskih nakaznic Ljubljanski mestm preskrbovalni urad bo odrezke živilskih nakaznic za oktober prevze ma! v Mestnem domu. II. nadstropje, soba .;t. 8. tako. da booo 2. novembra prišli na vrsto trgovci z začetnicami A do Ba. 3. novembra z začetnicami Be do konca. 4. novembra z začetnicami C do F. 5. novembra z začetnicami G in H, 6. novembra z začetnicami I in J. 8 novembra z začehvmi črkami K do klin. 9. novembra z začetnim zlo gom Ko. 10. novembra z začetnicami Kr do konca. II. novembra z začetnico L, 12. novembra z začetnim zlogom Ma, 13, novembra z začetnicami .Me do konca. 15. novembra z začetnicama N in O. 16 novembra z začetnicami P do Pir. 17. novembra z začetnicami Pi do konca. 18. novembra Nabavljal na zadruga železničarjev. 19 novembra Na bavljalna zadruga dr/, uslužbencev, Vconi-kr.v tr*^ 20. novembra trgovci z začetnicami R do So. 22. novembra z začetnicami St do S, 23. novembra z začetnicama T in U, dne 24. novembra z začetnico V ;n 25. novembra trpove: z začctn:cama V7 in Ž. Peki pridejo na vrsto 26. novembra z začetnicam: A do J. 27. novembra z začetnicami k do O. 2Q novembra z začetnicama P in R ter 30l novembra peki z začetnicami S do Ž. Posebej opozarja mestni preskrbovalni urao. na naslednje: Trgovci morajo odrezke mesečnih živilskih nakaznic lepiti na enake kose papirja tako. dn bo na vsakem papirju nalepljenih po 31 dnevnih odrezkov (ker ima oktober 31 dm). k >'ikor j h ie na živilski nakaznei za oktober. Pn tem ie seveda treba ločiti osnovne karte od dooatnih Sploh ^mejo biti na istem kosu papirja nalepljeni le odrezki kart iste vrste, ne pa odrezki kart različnih vrst. Posebej je treba lepiti odrezke. ki je trgovec nanje prodal koruzno moke. in sicer na enak način, torej po 31 takih odrezkov za koruzno moko na en list. Za odrezke za maščobe prpcnrnjarno. da jc treba nalepiti oorezke 4 celih serij izdanih maičeb (serija po 100 g na en list). Nadalje opozarjamo trgovce in peke, naj natančno upoštevajo eornjj abecedni razpored, ker bi bilo sicer pn preštevanju nemogoče redno poslovanje. Znova tudi ponavljamo, da je treba vsako vrsto kart posebej povezati po 100 skupaj in to vedno z dvema pa s'cama Na obeh pasicah naj bo označena vrsta blaga, ki se nanjo tisti odrezki nanašajo, a na eni teh pasic — torej ne na obeh pas cah. pa mora biti napisano tudi število odrezkov tistega snopiča, vrsta odrezkov, vrednost posameznega od rezka in naposled skupna množina blaga, ki jo snopič predstavlja Kakor plaha srnica je prhnda v beg. Toda osoren glas jo je ustav'1: »Stej! Kdo si?« »Oh. Peter, na smrt si me prestrašil. Mi-Blila sem. da si tihrtapec« Iz"bela se je od sTlnega olajšanja glasno zasmejala. Srce ji je utripalo spet kakor po navadi. »Tamle gori. v loču. se gotovo skriva thotapska ladja. Tudi glasove sem slišHla.« Peter Allen je v zadregi pebrusil z rameni p:d po-no vrečo, ki jo je imel na hrbtu. Namesto v oči. ji je gledal preko glave. »Bela če si nočeš nakopati neprijetnosti, ubogaj me in glej. da Irtro izgineš. Kaj pa aploh iščeš ted?« To ni bil Peter, tisti že ne. ki ga je poznala vsa ta leta. Niti glas ri bil njegov, in tud< oči nis^ bile tako prijazne in nasmejane, kakor bi morale biti. >Vračala sem se od Bartlettovin. pa sem si hotela skrajšati pot. Mali je obolel, in mati me je poslala gledat, ali se mu obrača na boI;'e.* »Tako. kaj ste se vrnili? Koliko časa pa že hodiS po tej poti?c >Ali ... saj ... pravkar sem se bila namenila, da pojdem po cesti.« je zajecljala. Težko je bilo ohraniti naravni način govorjenja, ko je b'l Peter tako čuden in jo je tako stisnjeno gledal, kakor da ji nič kaj ne verjame. »V temnem gozdu me je bilo strah.« >V temnem gozdu je dokaj bolj varno zate. k?kor če iztikaš tod in vchuniš.i »Tak ne, saj nisem —« A Peter ji ni dal govoriti. ^Da sem na tvojem mestu, ne bi več poslušal nebenih glasov; še tiste bi pozabil, ki se ti zdi, da si j:h slišala. Ob tem dnev-rem čaj?u si človek domišljuje sam Bog si ga vedi kaj. Morda tudi jaz sploh nisem tisti, ki si ga srečala tu na gezdni stezi. Mcrda je bil nekdo, ki mi je samo podoben, časi so taki- da je najbolj pametno, če člevek nič preveč ne vidi in ne sliš".« Za bežen drobec sekunde se mu je posvet lo v temnih očeh nekaj takega kakor stari, prijazni prgled, in senčica nasmeška mu je za'grala okrog ust. Nato je hitro smukn;l mimo nje. Ko je zmedena gledala za njim, je opazila drugega moža, ki je stal za velikansko vrbo. Ta jc bil očitno slišal vsako besedico, ki sta jo izpregovo-rila. Ali je bil Petrov oce? Ali bi ae bi Peter drugače vedel, da je bil z njo v *ti. H cči? Kaj je pomenil tiati pogled pri slovesu? Rada bi bila vedela. Vendar ni skušala dognati, kdo je t«*ti, ki stoji za drevesom. N ena edina želja je bila: priti odtod. Spustila se je v tek in se sele ustavila, ko sta bila most in Širok kos travnika med njo m med reko. še ko je prišla na cea to. se je spet in spet spuščala v dir in se ni niti enkrat ozrla. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek. 21. okt. ob 16.30: Potopljeni svet. Premiera. Red Prvi. Petek. 22. oktobra, ob 16.30: Potopljeni svet. Red A. Opozarjamo na premiero na rtovo naštudrran* domaće drame s. Cajnkarja: Potopljeni svet. v njej je podal pisatelj razdvojrno.-t človeka. ki Je izgubit duševno ravnotežje, disharmonijo rned »rcem ln dolžnostjo. Osrednji lik Je duhovnik na razpotju življenja med materijalizmom in duhovnim svetom. Igro je zrežiral E. Gregorln. V glavnih vlogah: Gregorin. Severjeva. Pugljeva, J. Kovic in Boltar-Ukmarjeva. OPERA četrtek, 21. okt. ob 16: Netopir. Opereta. Izven. Cene od 32 L navzdol. Petek. 22. okt.: Z.ipto. Bobota. 23. oktobra, ob 16.30: Cvetje v Je«enl. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Z Gorenjskega — 27 novih s»tan<»\anjskih hiš v Kr.injn- r>ružba za stanovanje in naselbine nemške delovne fronte na K« .roftkem Nono H*i-mat- je sklenila igraditi v Kianju 27 novih hiš. ki bosta v njih 102 stanovanji. Btav-bišče leži onkraj kokiškega mostu in meri 23.326 m-'. 48 stanovanj je že zgrajen h in stranke so se večinoma že viMsiile. Druge stanovanjske hiše ob desni strani ceste bodo zgrajene prhodnje leto. Gradnjo K prevzela gradbena poljctja gnrcn.irk:^ in ljubljanska. Stanovanja obsegajo večinoma štiri sobe. kuhnjo, kopalnico in druge pri-tikline. — Ljudsko gibanj? na Gorenjskem. V Vodicah jc umrl Tolctni posestruk Alojzij Grajzer. — V Kranju so sc poročili Ivan SchUler iz St. Vi«Ja pri Ljubljani in Ivanka Pogačnikova, Matija Zapiotnik iz Hi^a-sttji in Fnnja Vajdc, Franc U mek in Franja Dolnarjeva, Franc K rum in Ana Budia. Lr>jzc Zupan in Mar'ja Oebevoc iz Grobelj. — Zlati delovni jubilej jc praznoval te dni v Kranju mestni uslužbenec Štefan Plut. S strani kranjike£;i župana in mestnih uslužbencev je bil deležen primerne polastitve. Pridige za zaljubljence Verniki neke župnije v Mehiki niso nic kaj radi hodili v cerkev, kar župniku ni bilo po volji. E>»lgo jc razmišljal, kako bi privabil svoje farane k službi božji. Končno mu je šinila v glavo srečna m;-sel. Razglasil je na cerkvenih vratih, da bo pridi-goval nalašč za zaljubljence. Posledica je bila. da so fentie in dekleta takoj prvo neleljo po tej objavi napolndi cerkev. 2up_ nik je tak<» lepo pikligoval zaljubljencem o sladkostih zakonskega stanu, da so je prijavilo že prvi da.n 31 parov za zakonsko zvezo.___ RADIO LJUBLJANA ČETRTEK. 21. OKTOBRA 8 30_9.00: Jutrauiji pozdrav. 9.00—9.15: Poročila v nemščini ln slovenščini. 12.20—12 30: Glaabenl uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini »n slovenščini 12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo; igra Radijiki orkester, vodi dirigent D M sijauec. 14 00—14 15: Poročila v nemščini. 14 15_15.00: Popoldanska glasba. 17.00—17 15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—13.00: Narodopisna ura 19 00—19.30: Slovenska glasba: igra Radijakl orkester, vodi dirigent D. M šijanec. 19.30—19.45: Poročila » slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45^—20 00: Mala med-lgra. 20.00^—20.15: Poročila v nemščini. 20 13— 2100: Koncert Malega orkestra, vodi Sto^an Ste-novlc. 21.00—22.00: Operetna glasba. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. LEICA SUMMAR 1 : 2, Robot Tesmr 2 8, pisalni stroj Ideal ter druge aparate in predmete ugodno pr^da F°totehnikj», Bleiwei*ova 15. KLOBCCARNA A J *M W T%_L mr Vam strokovno osna«, preoblika ln prebarva Vaš klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica, Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF P A J K. LJUBLJANA* SV. PETRA CFJSTA *T. 88 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. It < Nasproti hotela Union) i i Seferlftlelter — Urejuje — Redattore: Rudolf Ožim — Fttr »Narodna tiskana A. G*« ali jFttr den Inseratentei) verantwortUch — Za OrncfcateUe — Za »N laiHfitiil oddelek odgovorja — ResponsabUe kot ttekarnarja — Pet la »Narodna tiskarna ar to parte pubbUcttsria: Ljobomir Volti* a> a*« quale štampa tore: Pran Jeran —