9 Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data Al VREZEC 1 Izvleček Glede  na  sodobne  taksonomske  spremembe  v  sistemu  ptic  (Aves)  sodi  v  red  vpijatov  (Coraciiformes)  šest  družin:  Coraciidae,  Brachypteraciida,  Alcedinidae,  Todidae,  Momotidae  in Meropidae. Tri vrste se pojavljajo tudi v Sloveniji, in sicer zlatovranka (Coracias garrulus), vodomec (Alcedo atthis) in čebelar (Merops apiaster). Prvi jih je v favni ptic tedanje Vojvodine  Kranjske navedel že I.A. Scopoli leta 1769. Vse so v slovenski avifavni gnezdilke, vendar se je  njihov gnezditveni status v 200-letni zgodovini spreminjal. Kot gnezdilki sta bili prek celotnega  obdobja obravnavani zlatovranka in vodomec. Čebelar gnezdi v Sloveniji šele od konca 19. oziroma  začetka 20. stoletja, pred tem pa je bil redek gost. Stanje populacije v Sloveniji se je skozi 200 let še  najmanj spreminjalo pri vodomcu. Populacije zlatovranke pa je močno upadla in ima od leta 2008  dalje status domnevno izumrle vrste z zgolj enim priložnostnim gnezdenjem v letu 2014. Po drugi  strani pa je čebelar vrsta, katere populacija se pri nas počasi povečuje.  Ključne besede: Coracias garrulus, Alcedo atthis, Merops apiaster, Slovenija, pregled litera­ ture, status Abstract According to the modern taxonomic changes in the system of birds (Aves), Coraciiformes belong  to six  families: Coraciidae, Brachypteraciida, Alcedinidae, Todidae, Momotidae and Meropidae.  Three species occur in Slovenia as well, i.e. the European Roller (Coracias garrulus), the Common  Kingfisher (Alcedo atthis) and the European Bee-eater (Merops apiaster). For the territory of Slo­ venia they were first mentioned by I.A. Scopoli in the avifauna of the Duchy of Carniola from 1769.  They are all Slovenian breeders, although their breeding status has changed considerably in the last  200 years. Through the whole period,  the Roller and Kingfisher were regarded as breeders. The  Bee-eater breeds in Slovenia only from the end of the 19th or the beginning of the 20th century;  1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, e-mail: avrezec@pms-lj.si 10 SCOPOLIA No 91 – 2017 it had only been a rare vagrant prior to that time. During these 200 years, the Kingfisher's population  was least altered in Slovenia. In comparison, the Roller's population has declined steeply, and has  since 2008 acquired the status of a possible extinct species with just one occasional nesting in 2014.  On the other hand, the Bee-eater is a species whose population is slowly increasing in the country. Key words: Coracias garrulus, Alcedo atthis, Merops apiaster, Slovenia,  literature  review,  status 1 . Zgodovinski pregled taksonomske opredelitve redu vpijatov (Coraciiformes) Po  klasičnem  taksonomskem  naziranju  (Morony  s  sod.  1975,  Howard  &  Moore 1991, Lepage & Warnier 2014), ki je temeljil  na morfologiji  (Bezzel & Prinzinger 1990),  so  v  red  vpijatov  (Coraciiformes)  uvrščali  štiri vrste ptic, ki se pojavljajo tudi v Sloveniji  (Gregori  &  Krečič  1979,  Kryštufek  &  Janžekovič  1999;  tabela  1):  zlatovranka  (Coracias garrulus), vodomec (Alcedo atthis), čebelar  (Merops apiaster) in smrdokavra (Upupa epops).  To  uvrščanje  so  povzela  tudi  vsa  doslej  objavljena  pregledna  dela  o  pticah  sveta in Evrope (npr. Cramp 1985, Glutz von  Blotzheim & Bauer 1994, Snow & Perrins  1998, del Hoyo s sod. 2001). Uvajanje mole­ kularnih metod je prineslo nove vpoglede na fi­ logenijo ptic in imelo posledice tudi za njihovo  taksonomijo (Sibley s sod. 1988). Danes je filo­ genija ptic znana že na ravni celotnega genoma  (Jarvis s sod. 2014), v skladu z novimi ugotovi­ tvami pa je dopolnjena tudi klasifikacija, ki jo  ureja Mednarodni  ornitološki  kongres  (Inter­ national Ornithological Congress – IOC) (Gill  & Donsker 2016). Po  tej  klasifikaciji  smrdo­ kavra ne sodi več med vpijate (slika 1). Sprva  je  bila  smrdokavra  uvrščena  v  samostojen  red  smrdokavr  (Upupiformes)  (Sibley  s  sod.  1988, Monroe & Sibley 1993), kasneje pa med  kljunorožce  (Bucerotiformes)  (tabela  1).  Po  nekaterih klasifikacijah so bili sprva tudi klju­ 1 . Historical overview of taxonomic changes in the order Coraciiformes According  to  classical  taxonomic  views  (Morony et al. 1975, Howard & Moore 1991, Lepage & Warnier 2014), which was based on  morphology (Bezzel & Prinzinger 1990), four  species of birds occurring in Slovenia were clas­ sified to the order of Coraciiformes (Gregori &  Krečič 1979, Kryštufek & Janžekovič 1999; Table 1): European Roller (Coracias garrulus),  Common  Kingfisher  (Alcedo atthis),  Europe­ an  Bee-eater  (Merops apiaster)  and  Eurasian  Hoopoe (Upupa epops). This classification has  been  taken  into  account  also  by  all  published  major works on birds of the world and Europe  (e.g.  Cramp  1985,  Glutz  von  Blotzheim  &  Bauer 1994, Snow & Perrins 1998, del Hoyo et al. 2001). The introduction of molecular meth­ ods brought new insights into the phylogeny of  birds and has been reflected in their taxonomy  (Sibley et al. 1988). Today, bird phylogeny is al­ ready known at  the level of the entire genome  (Jarvis et al. 2014). In accordance with the new  findings,  the  classification  is  regulated  by  the  International  Ornithological  Congress  (IOC)  (Gill & Donsker 2016). According to this clas­ sification,  the  Hoopoe  is  not  classified  to  the  order  of  Coraciiformes  (Figure  1).  Initially,  it  was classified in an autonomous order of Upu­ piformes (Sibley et al. 1988, Monroe & Sibley 1993),  and  later  to Hornbills  (Bucerotiformes)  (Table 1). According to some classifications, the  11 norožci  razvrščeni v red vpijatov (Morony s sod. 1975, Howard & Moore 1991), vendar so  raziskave  celotnega  genoma  pokazale,  da  so  vpijatom  celo  bližje  plezalci  (Piciformes)  kot  pa kljunorožci (Jarvis s sod. 2014).  Pri  obravnavi  vpijatov  v  pričujočem  delu  smo  sledili  zadnji  verziji  IOC  6.4  klasifika­ cije  ptic  (Gill & Donsker  2016),  ki  pod  red  vpijatov  združuje  šest  družin  in  tri  vrste,  ki  se  pojavljajo  tudi  v  Sloveniji:  zlatovranka  (slika 2), vodomec (slika 3) in čebelar (slika 4). Hornbills were also classified to Coraciiformes  (Morony et al. 1975, Howard & Moore 1991),  but  the  research  of  the  entire  genome  showed  that Coraciiformes are even more related to the  Woodpeckers  (Piciformes)  than  the  Hornbills  (Jarvis et al. 2014). In this work, we followed the last IOC ver­ sion 6.4 of the Bird Classification (Gill & Don­ sker 2016), which combines six families of Co­ raciiformes and three species, which occur also  in Slovenia: the European Roller (Figure 2), the  Common Kingfisher (Figure 3) and the Europe­ an Bee-eater (Figure 4). Tabela 1: Pregled novodobnih taksonomskih sprememb vpijatov (Coraciiformes) v sistemu ptic glede na štiri  vrste v Sloveniji pojavljajočih se vrst, ki so vsaj v enem od sistemov sodile med vpijate: zlatovranka (Coracias garrulus), vodomec (Alcedo atthis), čebelar (Merops apiaster) in smrdokavra (Upupa epops) Table 1: An overview of the modern taxonomic changes of the Coraciiformes within the bird classification with  respect to four species from Slovenia, which in at least one of the classifications belonged to the Coraciiformes:  European Roller (Coracias garrulus), Common Kingfisher (Alcedo atthis), European Bee-eater (Merops apiaster) and Eurasian Hoopoe (Upupa epops) Peters (1931- 1987) v Lepage &  Warnier (2014) Morony, Bock &  Farrand (1975) Howard &  Moore (1991) Sibley s sod. (1988) Gill & Donsker (2016) o. CORACIIFORMES f. Alcedinidae Alcedo atthis f. Todidae f. Momotidae f. Meropidae Merops apiaster f. Leptosomatidae f. Coraciidae Coracias garrulus f. Upupidae Upupa epops f. Phoeniculidae o. CORACIIFORMES f. Alcedinidae Alcedo atthis f. Todidae f. Momotidae f. Meropidae Merops apiaster f. Coraciidae Coracias garrulus f. Brachypteraciidae f. Leptosomidae f. Upupidae Upupa epops f. Phoeniculidae f. Bucerotidae o. CORACIIFORMES f. Alcidinidae Alcedo atthis f. Todidae f. Momotidae f. Meropidae Merops apiaster f. Coraciidae Coracias garrulus f. Brachypteraciidae f. Leptosomatidae f. Upupidae Upupa epops f. Phoeniculidae f. Bucerotidae o. UPUPIFORMES f. Upupidae Upupa epops f. Phoeniculidae f. Rhinopomastidae o. CORACIIFORMES f. Coraciidae Coracias garrulus f. Brachypteraciidae f. Leptosomidae f. Momotidae f. Todidae f. Alcedinidae Alcedo atthis f. Dacelonidae f. Cerylidae f. Meropidae Merops apiaster o. CORACIIFORMES f. Coraciidae Coracias garrulus f. Brachypteraciidae f. Alcedinidae Alcedo atthis f. Todidae f. Momotidae f. Meropidae Merops apiaster o. BUCEROTIFORMES f. Upupidae Upupa epops f. Phoeniculidae f. Bucorvidae f. Bucerotidae A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 12 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 1: Z uvajanjem molekularnih pristopov pri ugotavljanju sorodnosti med pticami se je taksonomski status  smrdokavre (Upupa epops) spremenil, saj vrsta ne sodi več med vpijate (Coraciiformes), pač pa med kljunorožce  (Bucerotiformes) (risba: Žarko Vrezec). Figure 1: By introducing molecular approaches to establish bird relatedness, the taxonomic status of the  Eurasian Hoopoe (Upupa epops) has changed, since the species no longer belongs to the Coraciiformes but to  Bucerotiformes (drawing: Žarko Vrezec). 13 Slika 2: Zlatovranka (Coracias garrulus) (risba: Žarko Vrezec) Figure 2: European Roller (Coracias garrulus) (drawing: Žarko Vrezec) A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 14 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 3: Vodomec (Alcedo atthis) (risba: Žarko Vrezec) Figure 3: Common Kingfisher (Alcedo atthis) (drawing: Žarko Vrezec) 15 Slika 4: Čebelar (Merops apiaster) (risba: Žarko Vrezec) Figure 4: European Bee-eater (Merops apiaster) (drawing: Žarko Vrezec) A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 16 SCOPOLIA No 91 – 2017 2 . Pregled vrst vpijatov in njihovega statusa v Sloveniji v literaturnih virih Sistematične  preglede  favne  ptic  Slovenije  so pri nas objavljali od leta 1769 dalje, začenši  z delom Annus I . Historico-Naturalis, Descrip- tiones Avium (Scopoli  1769). Že  prvi  pregled  obravnava  vse  tri  vrste  vpijatov,  ki  so  bile  na  slovenskem zabeležene dotlej (tabela 2), vendar  je  le  zapis  pri  vodomcu  dovolj  jasen,  da  je  mogoče sklepati, da gre za gnezdilko Vojvodine  Kranjske  (slika  5).  Zapisa  pri  zlatovranki,  pri  katerem Scopoli  (1769)  niti  ne  navaja,  da  je  imel  primerek  v  svoji  zbirki  ptic Kranjske,  in  čebelarju, kjer ni razbrati, da gre na Kranjskem  za zelo redko, celo izjemno ptico, pa nista dovolj  jasna, da bi lahko sklepali o možnosti gnezdenja  pri  nas  (tabela 2). Gnezditev,  ki  je pomemben  2 . Literature review of the status of Coraciiformes species in Slovenia The systematic reviews of the bird fauna of  Slovenia  were  published  from  1769  on,  start­ ing  with  Annus I . Historico-Naturalis, De- scriptiones Avium (Scopoli 1769). Already the  first  review  listed all  three  species of Coracii­ formes that had been recorded in Slovenia so far  (Table 2), but only the record for the Kingfish­ er is sufficiently clear to be considered a breed­ ing bird of the Duchy of Carniola (Figure 5). For  the Roller, Scopoli (1769) even did not have a  specimen in his collection of birds of Carniola,  while for the Bee-eater he had no clear status de­ scription. It is not possible to conclude therefore  that both species bred  in Slovenia at  that  time  (Table  2).  The  nesting, which  is  an  important  Tabela 2: Pregled opredelitev gnezditvenega statusa treh vrst vpijatov (Coraciiformes) v Sloveniji v ključnih  avifavnističnih seznamih, objavljenih od leta 1769 dalje. Statusi so opredeljeni kot potrjena gnezdilka (G),  verjetna gnezdilka z visoko verjetnostjo gnezdenja (V), možna gnezdilka z nizko verjetnostjo gnezdenja (M),  negnezdilka (0) in neopredeljen status, kar pomeni, da je vrsta v seznamu omenjena, vendar njeno pojavljanje pri  nas ni opredeljeno (?). Table 2: A review of designations of the breeding status of three Coraciiformes species in Slovenia in key  avifaunistic lists published since 1769. The statuses are designated as a confirmed breeder (G), a probable  breeder with a high probability of nesting (V), a possible breeder with a low probability of nesting (M), a  non-breeder (0) and an undefined status, which means that the species in the list is mentioned, but its status is  not defined (?). Avifavnistični pregled Zlatovranka (Coracias garrulus) Vodomec  (Alcedo atthis) Čebelar  (Merops apiaster) Scopoli (1769) ? G ? Freyer (1842) V V 0 Schulz (1890) G G 0 Reiser (1925) G G 0 Ponebšek & Ponebšek (1934) G G G Krečič & Šušteršič (1963) G G M Matvejev & Vasić (1973) G G G Gregori & Krečič (1979) G G 0 Božič (1983) G G V Geister (1995) G G G Kryštufek & Janžekovič (1999) G G G NOAGS (2016) G G G 17 part of the definition of the status of a species in  a given area, was provided in the next avifaunal  surveys  in  the 19th century,  that  is  in Freyer (1842), and more specifically, in Schulz (1890).  Both reviews define the Bee-eater as a rare va­ grant,  which  did  not  breed  in  the  territory  of  del opredeljevanja statusa vrste na območju, je  navedena  v  naslednjih  pregledih  ptic  sloven­ skega ozemlja v 19. stoletju, torej pri Freyerju (1842),  še  natančneje  pa  pri  Schulzu  (1890).  Oba pregleda opredeljujeta čebelarja kot redkega  gosta, ki pri nas ne gnezdi  (slika 6). Prvi pari  Slika 5: Prvi znanstveni zapis o vodomcu (Alcedo atthis) iz Slovenije v favnističnem pregledu ptic  Vojvodine Kranjske Giovannija Antonia Scopolija  iz leta 1769. Scopoli je opisal pojavljanje ob vodah  Kranjske, poleg tega pa tudi mladiče, kar potrjuje  gnezdenje.  Figure 5: The first scientific record for the Common  Kingfisher (Alcedo atthis) from Slovenia in the  avifaunal review of the birds of the Duchy of  Carniola by Giovanni Antonio Scopoli from 1769.  Scopoli described the Kingfisher's occurrence along  the waters of Carniola and, moreover, mentioned  nestlings, which confirms its breeding. Slika 6: Navedba vpijatov v pregledu ptic Kranjske  muzejskega preparatorja Ferdinanda Schulza, ki je bil  leta 1890 objavljen v Mittheilungen des Musealvereins für Krain. Figure 6: Overview of Coraciiformes species in the  list of birds of Carniola published by the museum  taxidermist Ferdinand Schulz in Mittheilungen des Musealvereins für Krain in 1890. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 18 SCOPOLIA No 91 – 2017 čebelarjev so pri nas dokazano pričeli gnezditi  leta 1878 ob Dragonji (Schiavuzzi 1878 v Kos 1925). Vendar pa je navedba ostala spregledana  in je čebelarja kot gnezdilca Slovenije ponovno  obravnaval šele Kos (1925) v preglednem delu  o  pojavljanju  čebelarja  v  Sloveniji  (tabela  2).  Tako  so  nadaljnja  pregledna  dela  o  slovenski  avifavni  čebelarja  opredeljevala  kot  potrjeno  slovensko gnezdilko šele od začetka 20. stoletja  dalje. V zadnjih 200 letih so avtorji obravnava­ li zlatovranko  in vodomca kot  redni gnezdilki  (tabela 2).  V nadaljevanju podajam pregled pojavljanja  in  gnezdenja  treh  vrst  vpijatov  v  Sloveniji  po  kronološkem  vrstnem  redu  literaturnih  virov.  Do leta 1950 obravnavam vse navedbe pojavlja­ nja vrst pri nas, po letu 1950 pa pretežno vire, ki  obravnavajo gnezditev. Pregled virov za zlato­ vranko in vodomca je podan prvič, pregled pri  čebelarju  pa  dopolnjuje  seznam  iz  preglednih  del Kosa (1925) in Gregorija (1990).  2 .1 Zlatovranka (Coracias garrulus) V Evropi ima zlatovranka dve populacijski  jedri, eno na Pirenejskem polotoku in drugo v  vzhodni Evropi, sicer pa je razširjena po večjem  delu južne Evrope (Samwald & Štumberger 1997).  Gre  za  tipično  vrsto  odprte  kulturne  krajine  v  nižinah,  njena  evropska  populaci­ ja, ki je ocenjena na 53.000-110.000 parov, pa  močno upada in lokalno že izginja (BirdLife  International  2004).  V  prvi  polovici  20.  stoletja je bila zlatovranka v Sloveniji pogosta  vrsta (Reiser 1925, Geister 1995), katere šte­ vilčnost  je  bila  okoli  leta  1950  ocenjena  na  približno 600-700 parov  (Samwald & Štum­ berger 1997). Po drastičnemu upadu v 80-ih  letih 20. stoletja (Bračko 1986) je v letu 1992 v  severovzhodni Sloveniji gnezdilo le še 8 parov  (Gregori  1993a),  temu  pa  je  sledilo  končno  izumrtje  z  zadnjim  gnezdečim  parom  v  letu  2005  (Božič  2009a).  Zadnji  ostanki  sloven­ sko-avstrijske  populacije,  ki  šteje  7-15  parov,  Slovenia  (Figure 6). The first breeding pair of  Bee-eaters  probably  nested  in  1878  along  the  Dragonja (Schiavuzzi 1878 in Kos 1925). How­ ever,  the  indication  remained  overlooked,  and  the Bee-eater as a breeder of Slovenia was only  dealt later by Kos (1925) in the review of species  occurrence in Slovenia (Table 2). Further Slove­ nian avifaunal work regarded the Bee-eater as  a confirmed breeder from the beginning of the  20th century on. Over  the past 200 years,  the  authors treated the Roller and Kingfisher as reg­ ular breeders in Slovenia (Table 2). Below,  an  overview  of  the  occurrence  and  breeding of three Coraciiformes species in Slo­ venia  is  given  according  to  the  chronological  order of the literature sources. Till 1950, I have  considered all the sources of the species occur­ rence  in  Slovenia,  and  since  1950 mainly  the  sources referring to their breeding. An overview  of  the sources for  the Roller and Kingfisher  is  given for the first time, while the overview for  the Bee-eater complements the list from previ­ ous reviews by Kos (1925) and Gregori (1990). 2 .1 European Roller (Coracias garrulus) In Europe, there are two population strong­ holds of the Roller population, one in the Iberi­ an Peninsula and the other  in Eastern Europe,  otherwise  it  is  widespread  throughout  much  of  southern  Europe  (Samwald  &  Štumberg­ er 1997). It is a typical species of open cultural  land in the lowlands, and its European popula­ tion, which is estimated at 53,000-110,000 pairs,  is  severely  declining  and  locally  disappearing  (BirdLife  International  2004).  In  the  first  half of the 20th century, the Roller in Slovenia  was a common species (Reiser 1925, Geister 1995),  with  population  size  estimated  at  600- 700  pairs  around  1950  (Samwald  &  Štum­ berger 1997). After a steep decline in the 1980s  (Bračko 1986), only 8 pairs (Gregori 1993a)  were breeding in northeastern Slovenia in 1992,  followed by the final disappearance with the last  known  nest  in  2005  (Božič  2009a).  The  last  remnant  of  the  Slovene-Austrian  population,  19 Slika 7: Zapis o zlatovranki  (Coracias garrulus) iz knjige Domače in tuje živali v podobah, III . del: Ptice, Frana Erjavca iz leta 1870 Figure 7: Note about the  European Roller (Coracias garrulus) from the book  »Domestic and foreign  animals in images, Part III: Birds« by Fran Erjavec  from 1870 so se po zaslugi temeljitih varstvenih ukrepov  ohranili  na  avstrijskem  Štajerskem  (Sackl s sod. 2004) in izjemoma kakšen par še gnezdi  tudi v Sloveniji, kot denimo leta 2014 na Goričkem (Denac & Kmecl 2014). Kot kaže,  pa je pred dokončnim izumrtjem tudi avstrij­ ska populacija, kjer v zadnjih letih gnezdijo le  še 2 do 3 pari (P. Sackl, ustno). which counts 7-15 pairs, is preserved in Austri­ an Styria (Sackl et al. 2004) and, exceptional­ ly, some birds could nest in Slovenia, such as in  2014 at Goričko (Denac & Kmecl 2014). How­ ever, it is evident that even the Austrian popula­ tion is on the brink of extinction, since only 2 to  3 breeding pairs have been  recorded  in  recent  years (P. Sackl, pers. comm.). A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 20 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 8: Izsek iz članka Naglo upadanje številčnosti zlatovranke Coracias garrulus v Sloveniji z grafičnim  prikazom upada populacije v 80-ih letih 20. stoletja (Bračko 1986) Figure 8: An excerpt from the article Abrupt decrease in the abundance of European Roller (Coracias garrulus) in Slovenia with a graphic representation of the population decline in the 1980s (Bračko 1986) 21 Pregled literaturnih navedb o pojavljanju in gnezdenju v Sloveniji / Overview of literature sources about the species occurrence and breeding in Slovenia: Scopoli (1769): zlatovranka je navedena pod številko 44. Coracias garrula . Kot kaže, je Scopoli  iz narave ni poznal, saj kot referenco navaja primerek iz zasebne zbirke grofa Thurna (Museum Turrianum) z Dunaja (Gregori 2008). Iz zapisa torej ni mogoče razbrati, ali je zlatovranka  v  tistem času na Kranjskem gnezdila, kot  tudi ne, ali  se  je sploh pojavljala.  / The Roller  is  listed under  number  44. Coracias garrula.  It  seems  that Scopoli  did  not  know  the  species  from the wild as he refers to a specimen from a private collection of Count Thurn (Museum Turrianum) from Vienna (Gregori 2008). The record does not make it clear whether the Roller  was occurring or breeding at that time in Carniola. Zois  (1790/1800):  v  rokopisu  je  vrsta  navedena  kot Coracias garrula  brez  zapisa  o  opažanju,  vendar pa je navedeno takratno kranjsko oziroma slovensko ime seléna vrána, kar kaže, da  je bila zlatovranka tedanjemu prebivalstvu Kranjske znana. / In the manuscript, the species is  listed as Coracias garrula without a note of observation, but the Slovene name given indicates  that the Roller was known to the Carniolan people. Freyer (1842): kot Coracias garrula; navaja, da jo imajo v živalskem vrtu v Ljubljani, sicer pa  je dokaj pogosta na Dolenjskem.  / As Coracias garrula;  says  that  they have  it  in a Zoo  in  Ljubljana, otherwise it is quite common in Dolenjska. Seidensacher (1864): pogosta gnezdilka v okolici Celja (1862-1863). / A common breeding bird  in the vicinity of Celje (1862-1863). Erjavec (1870): največ jih gnezdi na Dolenjskem in Štajerskem, a ni nikjer pogosta (slika 7). /  Most of them breed in Dolenjska and Styria, but are nowhere common (Figure 7). Schulz (1890): gnezdi pri Ljubljani, v nekaterih letih je pogosta. / Breeding at Ljubljana, in some  years common. Schulz (1895): v letu 1890 več opazovanj v okolici Novega mesta, kjer so bila 26.6.1890 najdena  tudi tri gnezda z mladiči; med letoma 1890 in 1895 so pri Tivolskem gozdu (Ljubljana) gnezdili  3-4 pari; leta 1894 sta bili dve gnezdi z mladiči najdeni v Šentvidu pri Stični (eno gnezdo je bilo  skupaj s štirimi mladiči shranjeno v muzejski zbirki); pogosta gnezdilka. / In 1890 there were  several observations in the vicinity of Novo mesto, where three nests with nestlings were also  found on 26 June 1890; between 1890 and 1895, 3-4 pairs bred at the Tivoli Forest (Ljubljana);  in 1894, two nests with nestlings were found at Šentvid by Stična (one nest with four nestlings  was stored in a museum collection); frequent breeder. Koprivnik (1923): omenjena med pticami Pohorja (delo končano v letu 1908). / Mentioned among  the birds of Pohorje (work completed in 1908). Reiser (1925): med letoma 1885 in1917 pogosta gnezdilka Ptujskega polja in Slovenskih goric,  posamezni pari pa še na Dravskem polju, Kozjaku in južnem pobočju Pohorja, kjer so gnezdile  do višine 800 m n.v. / Between 1885 and 1917 frequently breeding at Ptujsko polje and Slovenske  gorice, and some pairs also at Dravsko polje, Kozjak and on the southern slopes of Pohorje,  where they bred up to a height of 800 m asl. Hafner (1933): nekdanja gnezdilka Sorškega polja, domnevno izginila zaradi lova. / The former  breeder of Sorško polje, supposedly disappeared due to hunting. Ponebšek & Ponebšek (1934): gnezdilka Slovenije. / Breeder of Slovenia. Hribar  (1938):  pogosta  gnezdilka  v  okolici  Tešanovcev  pri Murski  Soboti  z  več  opazovanji:  3.5.1938 pri Črensovcih, 22.6.1938 2 pri Moravskem logu, 1 pri Martjancih in 2 pri Tešanovcih,  24.8.1938  pri  Raščicah  in  30.8.1938  pri Moravcih.  /  Frequently  breeding  in  the  vicinity  of  Tešanovci near Murska Sobota with several observations: 3 May 1938 at Črensovci, 22 June  A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 22 SCOPOLIA No 91 – 2017 1938 2 at Moravski Log, 1 at Martjanci and 2 at Tešanovci, 24 August 1938 at Raščice and  30 August 1938 near Moravci. Brehm  (1939): prebiva na Dolenjskem, Štajerskem, Notranjskem, na Gorenjskem pa na Sorškem  polju in v okolici Ljubljane (podatki po Rafaelu Bačarju). / Lives in Dolenjska, Styria, Notranjska  and Gorenjska on the Sorško polje and in the vicinity of Ljubljana (data by Rafael Bačar). Cvenkel (1940): gnezdenje v preteklosti v okolici Ljubnega na Gorenjskem. / Breeding in the past  in the surroundings of Ljubno na Gorenjskem. Hribar  (1940):  opazovanja  leta  1939  v  okolici  Tešanovcev  pri  Murski  Soboti:  28.4.1939  pri  Mlajtinskem  logu,  29.5.1939  pri  Beltincih,  13.7.1939  2  pri  Tešanovcih,  14.7.1939  14  med  Ivankovci  in  Pušenci,  31.7.1939  4  pri  Ljutomeru,  2.8.1939  1  pri  Nemčavcih,  11.8.1939  1 pri Moravcih,  18.8.1939 8 pri Mlajtinskem  logu,  22.8.1939 1 pri Moravcih,  24.8.1939 pri  Noršincih. / Observation in 1939 in the vicinity of Tešanovci near Murska Sobota: 28 April  1939 at the Mlajtinski log, 29 May 1939 near Beltinci, 13 July 1939 2 at Tešanovci, 14 July  1939 14 between Ivankovci and Pušenci, 31 July 1939 4 at Ljutomer , 2 August 1939 1 at the  Germans, 11 August 1939 1 at Moravci, 18 August 1939 8 at the Mlajtinski log, 22 August 1939  1 at Moravci, 24 August 1939 at the Noršinci. Dolinar  (1951): v obdobju 1900-1910 številčna gnezdilka v Savinjski dolini, ponovno pričela  z gnezdenjem okoli leta 1950. / In the 1900-1910 period it was a common breeding bird in the  Savinja valley; breeding started again around 1950. Krečič & Šušteršič (1963): najštevilnejša v severnem delu Slovenije od Pragerskega naprej.  /  Most numerous in the northern part of Slovenia from Pragersko on. Gregori  &  Krečič  (1979):  najštevilnejša  v  severovzhodni  Sloveniji.  /  Most  numerous  in  northeastern Slovenia. Šere (1982): dne 4.6.1980 med Rojami in Beričevim pri Ljubljani opazovan par, verjetno gnezdeči  (opazoval Lojze Šmuc). / Probably a breeding pair observed on 4 June 1980 between Roje and  Beričevo near Ljubljana (observed by Lojze Šmuc). Božič  (1983):  pojavljanje  na  Ljubljanskem  barju,  kjer  gnezdenje  ni  izključeno.  /  Occurs  at  Ljubljansko barje, where breeding is possible. Bračko (1986): redka gnezdilka, ki gnezdi le še v Slovenskih goricah, na Goričkem in v ravnici  Prekmurja, njena številčnost pa drastično upada (slika 8); dne 12.6.1985 gnezdo v Spodnjem  Jakobskem dolu (opazoval Franc Bračko); dne 16.6.1985 odrasla s hrano v Ihovi, 3 teritorialne  odrasle ptice v Negovi, 2 odrasli ptici s hrano v Večeslavcih na Goričkem in odrasla ptica s  hrano v Spodnjih Ivanjcih ob Ščavnici (opazoval Franc Bračko); dne 24.7.1985 odrasla ptica  z mladičem v Hotizi  (opazoval  Franc Bračko);  dne  22.5.  in  5.7.1986  2  gnezdi  v  Spodnjem  Jakobskem dolu (opazoval Franc Bračko); dne 30.7.1989 2 odrasli ptici v Gradiščih (opazoval  Franc  Janžekovič);  dne 31.5.1989 1 odrasla  ptica  v Savcih  (opazovala Borut Štumberger  in  Franc  Janžekovič).  / A  rare  breeding  bird  that  only  nest  in  Slovenske  gorice, Goričko  and  Prekmurje plains, with its abundance drastically decreasing (Figure 8); on 12 June 1985, a nest  in Spodnji Jakobski Dol (observed by Franc Bračko); on 16 June 1985, foraging adult in Ihova,  three territorial adults in Negova, two adults with food in the Večeslavci at Goričko and an  adult bird with food in Spodnji Ivanjci near Ščavnica (observed by Franc Bračko); on 24 July  1985 an adult with a fledged young in Hotiza (observed by Franc Bračko); on 22 May and 5 July  1986 2 nests in Spodnji Jakobski Dol (observed by Franc Bračko); on 30 July 1989 2 adults in  Gradišče (observed by Franc Janžekovič); on 31 May 1989 1 adult in Savci (observed by Borut  Štumberger and Franc Janžekovič). Bračko (1988): med 7.6. in 22.7.1987 opazovano gnezdo z 2 mladičema v Jakobskem dolu pri  Lenartu  v Slovenskih  goricah.  / Between 7  June  and 22  July  1987  a  nest with  2  young  in  Jakobski Dol near Lenart in Slovenske gorice. 23 Jakopin  (1988):  dne  12.8.1988  4  ptice  opazovane  v  gnezditvenem  obdobju  pri  Podčetrtku.  /  On 12 August 1988 4 birds observed in the breeding period at Podčetrtek. Gregori (1989a): opazovanja večinoma preletnih ptic na nekdanjem gnezdišču v Pesniški dolini:  dne 10.5.1977 1 ptica v Pernici, leta 1986 več opazovanj 2 ptic v Gradišču (opazovala Franc  Janžekovič in Franc Bračko). / Observation of mostly migrants at the former breeding sites in  Pesnica Valley: 10 May 1977 1 bird at Pernica, 1986 more observations of 2 birds at Gradišče  (observed by Franc Janžekovič and Franc Bračko). Šere (1988): dne 28.5.1976 opazovana pri Igu na Ljubljanskem barju. / On 28 May 1976 observed  at Ig at Ljubljansko barje. Bračko & Štumberger (1991): dne 15.8.1990 2 ptici opazovani pri Jakobskem dolu. / 15 August  1990 2 birds observed at Jakobski dol. Cerar (1991): gnezdila do leta 1987 ob zgornji Savinji med Spodnjo Rečico in Okonino. / Breeding  until 1987 along the upper Savinja between Spodnja Rečica and Okonina. Bibič (1992): dne 5.8.1991 odrasla ptica opazovana pri vasi Začret pri Celju. / On 5 August 1991  an adult observed at the village Začret near Celje. Sovinc  (1992):  dne  23.7.1990  1  ptica  opazovana  pri  Ključarevcih  (opazoval  Andrej  Bibič).  /  23 July 1990 1 bird observed at Ključarevci (by Andrej Bibič). Trontelj & Vogrin (1993): junija 1993 par gnezdil na vzhodnem delu Jovsev ob Sotli. / In June  1993, a breeding pair in the eastern part of Jovsi near Sotla. Sovinc (1993): v gnezditvenem obdobju v začetku junija 1993 opazovana v peskokopu Bizeljsko,  a gnezditev ni bila potrjena (opazoval Rajko Korajžija). / At the beginning of June 1993 the  species  observed  in  the  breeding  period  at  Bizeljsko  gravel  pit,  but  the  breeding  was  not  confirmed (observed by Rajko Korajžija). Gregori  (1993a):  v  letih  1992  in  1993  je  bilo  v  ciljnih  popisih  v  severovzhodni  Sloveniji  registriranih 219 osebkov; v letu 1992 je gnezdilo 8 parov: v Jakobskem dolu 2 para, v Koreni  2 para, v Zgornji Velki 1 par, v Velikih Žicah 2 para, v Spodnji Ščavnici 1 par, v Savcih 1 par. /  In 1992 and 1993, 219 birds were registered during the survey in north-eastern Slovenia; in  1992, 8 pairs were breeding: in Jakobski Dol 2 pairs, in Korena 2 pairs, in Zgornja Velka 1 pair,  in Velike Žice 2 pairs, in Spodnja Ščavnica 1 pair, in Savci 1 pair. Gregori  (1993b):  dne  3.9.1992  opazovane  3  mladostne  ptice  v  dolini  Velke  pri  Lenartu.  /  On 3 September 1992, 3 young birds observed in the valley of Velka near Lenart. Vogrin (1994): samec opazovan med 10.6. in 20.7.1994 pri Jezeru ob reki Krki. / Male observed  between 10 June and 20 July 1994 at Jezero along the Krka River. Štumberger (1994): dne 30.6.1994 najdeno gnezdo pri vasi Trnovec pri Celju (1993-3mladiči,  1994-2 mladiča); v letu 1994 dva para uspešno gnezdila (2 in 1 mladič) na volčeških travnikih  in travnikih pri domačiji Confidenti (leta 1993 le en par); dne 5.8.1994 par s speljanimi tremi  mladiči v Loki pri Slivniškem jezeru. / On 30 June 1994 a nest found in the village of Trnovec  near Celje (1993-3 young, 1994-2 young); in 1994, two pairs successfully bred (2 and 1 young)  on Volčeke meadows and meadows at Confidenti (in 1993, only one pair); on 5 August 1994, a  pair with three young at Loka near Slivnica Lake. Bračko (1994a): v letu 1992 je še vedno gnezdila v Krušerniku v Slovenskih goricah. / In 1992  breeding at Krušernik in Slovenske gorice. Geister (1995): redka gnezdilka v Sloveniji s 5-10 pari, v letu 1994 od 14 gnezdečih parov uspešnih le  8. / A rare breeder of Slovenia with 5-10 pairs, in 1994 with 14 breeding pairs, but only 8 successful. Hudoklin  (1996):  leta  1990  v  času  gnezdenja  opazovana  ptica  ob  Lahinji  pri  Črnomlju.  /  In Sovinc & Šere (1996): dne 20.6.1993 odrasel samec v Križevcu pri Slovenskih Konjicah  (opazoval Milan Vogrin). / On 20 June 1993, an adult male at Križevec near Slovenske Konjice  (observed by Milan Vogrin).  A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 24 SCOPOLIA No 91 – 2017 Samwald & Štumberger (1997): slovenska populacija se je s približno 600-700 pari okoli leta 1950  skrčila na 7 parov med letoma 1989 in 1993, do leta 1978 so bile še znane kolonije s 15-18 pari/7 km2. /  The Slovene population declined from around 600-700 pairs in 1950 to around 7 pairs between 1989  and 1993; prior to 1978, colonies with 15-18 pairs per 7 km2 had been known. Senegačnik  s  sod.  (1998):  dne  11.8.1994  1  ptica  opazovana  pri  Otočcu  (opazoval  Damijan  Denac). / On 11 August 1994 1 bird observed at Otočec (by Damijan Denac). Polak (2000): v letu 1985 je zadnjič gnezdila ob reki Muri. / In 1985, last breeding along the Mura  River. Štumberger (2002): dne 1.5.1990 nesparjen samec pri Savcih v Slovenskih goricah. / On 1 May  1990 unmated male at Savci in Slovenske gorice. Božič (2003): po letu 1998 so se gnezdeče zlatovranke v Sloveniji ohranile le še na območju Doli Slovenskih  goric s 3-7 pari, območje pa je bilo na podlagi tega prepoznano kot Mednarodno pomembno območje  za ptice (IBA). / After 1998, the breeding in Slovenia was known only from Doli at Slovenske gorice  with 3-7 pairs, when the area was recognized as an Important Bird Area (IBA). Sedminek  &  Tuš  (2003):  dne  30.6.2003  opazovan  gnezdeči  par  v  dolini Velke  pri  Lenartu.  /  On 30 June 2003, breeding pair observed in the Velka valley near Lenart. Bedič  (2003):  leta  2001  opazovan  gnezditveno  sumljiv  osebek  med  Dolenci  in  Hodošem  na  Goričkem. / A breeding suspected in 2001 between Dolenci and Hodoš at Goričko. BirdLife International (2004): 3-5 gnezdečih parov v Sloveniji. / 3-5 breeding pairs in Slovenia. Tome s  sod.  (2005): na Ljubljanskem barju kot gnezdilka  izginila med  letoma 1950  in 1970.  /  Disappeared between 1950 and 1970 at Ljubljansko barje as a breeder. Figelj (2008): dne 2.6.2008 opazovana ptica pri Brestovici pri Komnu je bila verjetno na selitvi. /  On 2 June 2008, observation at Brestovica near Komen, probably on migration. Božič (2009a): leta 2005 je v dolini Velke v Slovenskih goricah gnezdil zadnji par zlatovranke, v letu  2008 pa ni bil najden nobeden več, kar kaže, da gre v Sloveniji za izumrlo gnezdilko. / In 2005,  the last pair bred in the valley of Velka at Slovenske gorice, in 2008, no further breeding was  confirmed, which indicates that the Roller became extinct as a breeder in Slovenia. Šinigoj  (2010):  dne  17.5.2009  opazovana  ptica  pri  Krvavcu  na  Banjšicah,  dne  28.8.2009  pa  mladostna ptica pri Otlici, verjetno na selitvi.  / On 17 May 2009 observation at Krvavec in  Banjšice and on 28 August 2009 a young bird near Otlica, probably migrating.  Hanžel (2014): v letu 2013 je bila vrsta na Goričkem večkrat opazovana v gnezditvenem obdobju;  med  28.5.-31.7.2013  v Nuskovi  2  ptici,  tudi  ena mlada  (opazoval R. Gjergjek),  dne  31.7.2013  2 odrasli in 2 mladi ptici v Črešnjevci pri Serdici. / In 2013, the species was repeatedly observed  in the breeding period at Goričko; between 28 May and 31 July 2013 at Nuska 2 birds, one young  (observed by R. Gjergjek) on 31 July 2013 2 adults and 2 young in Črešnjevci by Serdica. Denac & Kmecl (2014): ponovno gnezdenje enega para leta 2014 na Goričkem, ki je uspešno speljal  pet mladičev. / One pair breeding at Goričko in 2014, which successfully raised five young. Domanjko & Gjergjek (2014): med 27.4.-20.8.2014 pri Serdici na Goričkem opazovane 4 odrasle  in 5 mladih ptic, 1 uspešno gnezdenje. / Between 27 July and 20 August 2014 at Serdica in  Goričko 4 adults and 5 young observed, with 1 successful breeding. Hanžel (2015): dne 25.5.2014 ptica opazovana v Vranjem pri Sevnici (opazoval S. Krevelj), dne  25.5.2014 ptica opazovana v Kalceh pri Logatcu (opazoval P. Hladnik). / On 25 May 2014, one  individual observed at Vranje near Sevnica (by S. Krevelj), on 25 May 2014, a bird observed at  Kalce near Logatec (by P. Hladnik). 25 2 .2 Common Kingfisher (Alcedo atthis) In  Europe,  the  Kingfisher  is  a  widespread  species with estimated 79,000-160,000 breeding  pairs (BirdLife International 2004), with the  largest part of the population breeding in Spain  (Libois 1997). The number of breeding pairs over  the years is extremely variable. In most of Europe,  the population is stable, while the trend in Slove­ nia is negative (BirdLife International 2004).  Nevertheless, the species in Slovenia is still quite  numerous and widespread  (NOAGS 2016), and  from the collected sources it cannot be concluded  that there have been any drastic changes in Slove­ nian population over the last 200 years. 2 .2 Vodomec (Alcedo atthis) Vodomec  je  v  Evropi  splošno  razširjena  vrsta  z  ocenjenimi  79.000-160.000  gnezde­ čimi  pari  (BirdLife  International  2004),  največji  del  populacije  pa  gnezdi  v  Španiji  (Libois  1997).  Število  gnezdečih  parov  med  leti  izjemno  niha.  V  večjem  delu  Evrope  je  populacija  stabilna,  medtem  ko  je  trend  v  Sloveniji negativen (BirdLife International 2004). Kljub temu je vrsta v Sloveniji še vedno  dokaj  številna  in  splošno  razširjena  (NOAGS  2016), iz zbranih virov pa ni mogoče sklepati o  drastičnih populacijskih spremembah pri nas v  zadnjih 200 letih. Pregled literaturnih navedb o pojavljanju in gnezdenju v Sloveniji / Overview of literature sources about the species occurrence and breeding in Slovenia: Scopoli (1769): vodomec je naveden pod številko 64. Alcedo ispida. Scopoli navaja, da je imel  primerek v lastni zbirki (Museum proprium), v kateri so bile ptice z vse Kranjske (Gregori 2008). Na Kranjskem  se pojavlja  ob vodah. Scopoli  poleg odrasle  ptice opisuje  tudi  temne  mladiče, kar nakazuje na gnezdenje vrste v tistem času. / The species is listed under number 64.  Alcedo ispida. Scopoli states that he had a specimen in his own collection (Museum proprium),  in which there were birds from the entire Carniola (Gregori 2008). In Carniola it dwells along  the waters. In addition to an adult bird, Scopoli also described dark nestlings, which suggests  breeding of the species at that time. Zois (1790/1800): v rokopisu je vrsta navedena kot Alcedo ispida brez zapisa o opažanju, vendar  pa sta navedeni dve  takratni kranjski oziroma slovenski  imeni povòdni kos in vishneli kos, kar kaže, da je bil vodomec tedanjemu prebivalstvu Kranjske poznan. / In the manuscript, the  species is  listed as Alcedo ispida without a record of observation, but  two listed Carniolan/ Slovenian names are indicating that the species was known to the inhabitants of Carniola. Freyer  (1842): kot Alcedo ispida;  na Kranjskem ob vodah, kjer  z drevesnih vej preži na  ribe  (slika 9). / As Alcedo ispida; in Carniola along the waters where it hunts for fish (Figure 9). Seidensacher (1864): v letu 1864 gnezdilka v okolici Celja; naštetih je bilo 10-12 parov. / In 1864,  10-12 breeding pairs in the area of Celje. Erjavec  (1870):  gnezdi  povsod  ob  naših  vodah,  vendar  je  redek.  /  Breeds  everywhere  along  waters, but is rare. Schulz (1890): pogosta stalnica na vseh vodah Kranjske. / A common resident on all waters of  Carniola. Schollmayer (1891): dokaj pogosta stalnica na Notranjskem (iz Geister 1995). / A fairly frequent  resident at Notranjska (from Geister 1995). Schulz (1895): dokaj pogosta gnezdilka Kranjske, ki gnezdi na rečnem obrežju v Ljubljani.  /  A fairly frequent breeder of Carniola, nesting on the river bank in Ljubljana. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 26 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 9: Zapis o čebelarju (Merops apiaster) in vodomcu (Alcedo atthis) iz dela Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische (Freyer 1842) Figure 9: Note about the European Bee-eater (Merops apiaster) and Common Kingfisher (Alcedo atthis) from  Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische (Freyer 1842) 27 Koprivnik (1923): omenjen med pticami Pohorja (delo končano v letu 1908). / Mentioned among  the birds of Pohorje (work completed in 1908). Reiser (1925): redka gnezdilka Štajerske, pogostejša na selitvi; dne 29.5.1884 gnezdo s sedmimi  jajci ob Dravi v Studencih pri Mariboru; spomladi 1920 je par gnezdil v Bistrici pri Mariboru. /  A rare breeder of Styria, more frequent on migration; on 29 May 1884 a nest with seven eggs  found along the Drava River at Studenci near Maribor; in the spring of 1920, a pair bred in  Bistrica near Maribor. Ponebšek & Ponebšek (1934): gnezdilka Slovenije. / Breeder of Slovenia. Krečič & Šušteršič (1963): živi v nižinah in predgorju. / Lives in the lowlands and foothills. Gregori & Krečič (1979): v Sloveniji redek. / Rare in Slovenia. Grošelj (1980): gnezdi ob gornjem toku reke Idrijce. / Breeding along the upper course of the  Idrijca River. Šere (1982): v Zalogu pri Ljubljani dne 7.8.1974 najdeno gnezdo s 6 mladiči. / In the Zalog near  Ljubljana on 7 August 1974 a nest with 6 nestlings found. Sovinc (1983): gnezdilka ribnikov Drage pri Igu. / Breeding at ponds of Draga near Ig. Sovinc  &  Tekavčič  (1983):  gnezdilka  ob  reki  Ljubljanici  med  Vrhniko  in  Črno  vasjo  na  Ljubljanskem barju. / Breeding along the Ljubljanica River between Vrhnika and Črna vas at  Ljubljansko barje. Geister  (1983): med  letoma 1973  in 1983 gnezdil v  ilovnati  steni potoka Belca v Bobovku.  /  Between 1973 and 1983 bred in clay wall of the Belca stream at Bobovek. Sovinc & Šere (1984): možna ali verjetna gnezdilka Ljubljanskega barja. / Possible or probable  breeder of Ljubljansko barje. Gregori & Kryštufek (1984): gnezdi ob manjšem pritoku Save pod Jesenicami na Dolenjskem. /  Breeding along a smaller tributary of the Sava River under Jesenice (Dolenjska). Bračko (1987): gnezdo najdeno dne 29.6.1984 v gramozni jami v Zrkovcih pri Mariboru in dne  27.7.1984 v gramoznici Duplek , v letu 1985 tod ni več gnezdil. / A nest found on 29 June 1984  in a gravel pit at Zrkovci near Maribor and on 27 July 1984 in the Duplek gravel pit; no longer  breeding in 1985. Bibič & Janžekovič (1989): možno gnezdenje v okolici Veržeja v letu 1986. / Possible breeding in  the Veržej area in 1986. Gregori  (1989a):  možno  gnezdenje  v  Pesniški  dolini  v  letu  1985  ob  Komarniku.  /  Possible  breeding in the Pesnica Valley in 1985 near Komarnik. Cerar (1991): pogost gnezdilec ob zgornji Savinji med Spodnjo Rečico in Okonino. / A frequent  breeder along the upper Savinja between Lower Rečica and Okonina. Kmecl & Rižner (1993): med letoma 1991 in 1992 je bila vrsta na Cerkniškem jezeru obravnavana  kot gnezdilka. / Between 1991 and 1992, the species recorded at Lake Cerknica treated as a  breeder. Polak (1993): možna gnezdilka Cerkniškega jezera z opazovanjem dne 25.6.1991 pri izviru Obrha  (opazoval Iztok Geister).  / Possible breeding at Lake Cerknica with observation on 25 June  1991 at the Obrh spring (observed by Iztok Geister). Sovinc & Šere (1993): možno gnezdenje v Sori pri Dolu dne 13.5.1991 (opazoval Peter Trontelj). /  Possible breeding at Sora pri Dolu on 13 May 1991 (observed by Peter Trontelj). Gregori  (1993c):  v  letu  1984 kot  gnezdilka  ob  spodnjem  toku  reke Save med  Jesenicami  na  Dolenjskem in Boštanjem. / In 1984 breeding along the lower course of the Sava River between  Jesenice in the Dolenjska region and Boštanj. Vogrin & Hudoklin (1993): dne 11.6.1993 najdena tri gnezda ob spodnjem toku reke Save med  Mostecem in Ločami. / On 11 June 1993, three nests were found along the lower course of the  Sava River between Mostec and Loča. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 28 SCOPOLIA No 91 – 2017 Vogrin & Sovinc (1993): več gnezdilnih rovov najdenih v gramoznici Vrbina ob spodnji Savi dne  31.5.1993. / Several nesting burrows found in the Vrbina gravel pit near the Lower Sava River  on 31 May 1993. Bračko (1995): med letoma 1989 in 1992 je ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem gnezdilo  18 parov. / Between 1989 and 1992, 18 breeding pairs recorded along the Drava River between  Maribor and Ptuj. Kozinc (1995): dne 28.7.1994 opazovan na reki Radovni blizu slapa Šum v Triglavskem narodnem  parku, kar nakazuje možno gnezditev. / On 28 July 1994, an individual observed on the Radovna  River near the Šum waterfall in Triglav National Park, which indicates possible breeding. Geister (1995): dokaj pogosta gnezdilka v Sloveniji s 400-600 pari. / A fairly frequent breeder in  Slovenia with 400-600 pairs. Hudoklin (1996): gnezdilka zgornjega toka Lahinje v Beli krajini. / Breeding along the Upper  Lahinja River in Bela krajina. Bračko (1997): med letoma 1989 in 1992 je ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem gnezdilo  8 parov. / Between 1989 and 1992, 8 breeding pairs registered along the Drava River between  Maribor and Ptuj. Surina  (1999): med  letoma 1994  in 1999  je ob  zgornjem  toku  reke Reke gnezdilo 3-6 parov.  /  Between 1994 and 1999, 3-6 breeding pairs recorded at the upper course along the Reka River. Polak (2000): v obdobju 1990-1995 je bila gnezdeča populacija na Dravi ocenjena na 20-30 parov,  v obdobju 1991-1997 na Ljubljanskem barju na 5-15 parov, v obdobju 1991-1997 v Triglavskem  narodnem parku na 1-3 pare, v obdobju 1992-1999 na Planinskem polju na 2-5 parov, v obdobju  1994-1999 v dolini Reke na 3-6 parov, v obdobju 1994-1999 v Ribniški dolini na 1-2 para, v  obdobju 1994-1999 na območju Kočevsko-Kolpa na 2-4 pare, v letu 1999 v porečju Nanoščice na  2-5 parov, v letu 1999 na Muri 60-100 parov. / In the 1990-1995 period, the breeding population  on the Drava River was estimated at 20-30 pairs, in the 1991-1997 period at Ljubljansko Barje  at 5-15 pairs, in the 1991-1997 period in Triglav National Park to 1-3 pairs, in the 1992-1999  period at Planinsko polje to 2-5 pairs, in the 1994-1999 period in the Reka Valley to 3-6 pairs,  in the period 1994-1999 in the Ribnica Valley to 1-2 pairs, in the period 1994-1999 in the area of  Kočevsko-Kolpa to 2-4 pairs, in 1999 in the basin of Nanoščica to 2-5 pairs, and in 1999 along  the Mura River at 60-100 pairs  Jančar & Trebušak (2000): v letu 2000 je v Kozjanskem regijskem parku gnezdilo 5-10 parov. /  In 2000, 5-10 pairs were breeding in Kozjansko Regional Park. Božič  (2003):  v  obdobju 1995-1999  je  bila  gnezditvena populacija  ob  reki Dravi  ocenjena na  20-30 parov, v  letu 1999 ob  reki Muri na 60-100 parov, v  letu 2001 v Dravinjski dolini na  20-30 parov.  /  In  the 1995-1999 period,  the breeding population along the Drava River was  estimated at 20-30 pairs,  in 1999 along  the Mura River at 60-100 pairs, and  in 2001  in  the  Dravinja valley at 20-30 pairs.  BirdLife International (2004): 200-300 gnezdečih parov v Sloveniji. / 200-300 breeding pairs  in Slovenia. Tome s sod. (2005): v obdobju med letoma 1989 in 1996 je na Ljubljanskem barju gnezdilo manj  kot  20  parov.  /  In  the  period  between  1989  and  1996,  less  than  20  pairs were  breeding  at  Ljubljansko barje. Gregori & Šere (2005): gnezdilka Šaleških jezer; dne 9.6.2001 gnezditveno sumljiva ptica na  Lepeni med Škalskim in Velenjskim jezerom. / Breeder of Šaleška Lakes; on 9 June 2001, a  breeding bird recorded on the Lepena between Lake Škale and Velenje. Božič (2009b): v letu 2005 je ob reki Muri gnezdilo 21-28 parov, ob reki Dravinji pa 11-20 parov. /  In 2005, 21-28 pairs bred along the Mura River, and 11-20 pairs along the Dravinja River. 29 Bordjan  &  Božič  (2009):  leta  2008  je  bilo  potrjeno  gnezdenje  na  zadrževalniku Medvedce  pri Pragerskem, ko so bili opazovani speljani mladiči. / In 2008, breeding was confirmed at  Medvedce reservoir near Pragersko, when young were observed. Denac s sod. (2009): ob spodnji Savi med Krškim in Jesenicami na Dolenjskem je v letu 2008  gnezdilo 12 parov z gostoto 0,43 para/km rečnega toka. / In the Lower Sava River between  Krško and Jesenice in the Dolenjska region, 12 breeding pairs were recorded in 2008 with a  density of 0.43 pairs / km of the river flow. Božič & Denac  (2010): v  letu 2006  je ob  reki Dravi med Mariborom  in Središčem ob Dravi  gnezdilo 17-24 parov, v letu 2009 pa 14 parov. / In 2006, 17-24 breeding pairs recorded along  the Drava River between Maribor and Središče, and 14 pairs in 2009. Bordjan (2012): možno gnezdenje na Cerkniškem jezeru z opazovanjem v gnezditvenem obdobju  leta 1994.  / Possible breeding on Lake Cerknica with observation  in  the breeding period in  1994. Škornik (2012): gnezdi ob reki Dragonji, v Sečoveljskih solinah pa opažen samo med selitvijo in  pozimi. / Breeding along the Dragonja River; in the Sečovlje salt pans seen only on migration  and in winter. Koren  (2013):  dne  28.3.2012  je  bilo  najdeno  gnezdo  na  območju  Muriše  ob  reki  Muri.  /  On 28 March 2012, a nest was found in the Muriša area along the Mura River. Tome s sod. (2013): v letih 2010-2011 1-5 gnezdečih parov na območju Ljubljane. / In the years  2010-2011, 1-5 breeding pairs recorded in the area of Ljubljana. Kotnik (2014): dne 17.5.2014 je bila opažena ptica pri Vnanjih Goricah na Ljubljanskem barju,  verjetno na selitvi. / On 17 May 2014, a bird observed at Vnanje Gorice at Ljubljansko barje,  probably migrating.  Denac & Kmecl (2014): med letoma 2010 in 2014 je na Goričkem gnezdilo 7 – 12 parov ob reki  Krki in na Ledavskem jezeru. / Between 2010 and 2014, 7-12 breeding pairs registered along  the Krka River and Lake Ledava at Goričko. 2 .3 Čebelar (Merops apiaster) Največji del evropske populacije čebelarjev,  ki  šteje  480.000-1.000.000  parov  (BirdLife  International  2004),  gnezdi  na  Iberskem  in Balkanskem polotoku,  sicer  pa  posamezni  pari po Evropi gnezdijo tja do Finske (Krištin  &  Petrov  1997).  Populacija  vrste  v  Evropi  narašča,  zlasti  v  vzhodni  in  srednji  Evropi  (BirdLife  International  2004).  Tudi  v  Sloveniji se populacija čebelarja od konca 19.  stoletja  počasi  povečuje.  Čeprav  je  vrsta  še  danes redka gnezdilka Slovenije, pa je uspešno  kolonizirala  tako  jugozahodno,  osrednjo  in  vzhodno Slovenijo  (NOAGS 2016) z največjo  znano kolonijo v peskokopu pri Bizeljskem ob  hrvaški meji (Gregori 1989b).  2 .3 European Bee-eater (Merops apiaster) The  largest  part  of  the  European  breed­ ing  population,  which  accounts  for  480,000- 1,000,000  pairs  (BirdLife  International 2004), breeds on  the  Iberian and Balkan Pen­ insulas,  otherwise  some  pairs  across  Europe  nest  up  to  Finland  (Krištin &  Petrov  1997).  The  species  population  in  Europe  is  increas­ ing,  especially  in Eastern  and Central Europe  (BirdLife International 2004). In Slovenia,  the  Bee-eater  population  has  been  slowly  in­ creasing since  the  late 19th century. Although  the species is still a rare breeder of Slovenia, it  successfully colonized both southwestern, cen­ tral  and eastern Slovenia  (NOAGS 2016) with  the largest known colony in the Bizeljsko gravel  bank near Croatian border (Gregori 1989b). A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 30 SCOPOLIA No 91 – 2017 Slika 10: Zapis o čebelarju (Merops apiaster) iz Zoisovega rokopisa Aves terrestris (europea), ki je nastal med letoma 1790 in 1800. Figure 10: Note about the European Bee-eater (Merops apiaster) from Zois' manuscript Aves terrestris (europea), which was written between 1790 and 1800. Pregled literaturnih navedb o pojavljanju in gnezdenju v Sloveniji / Overview of literature sources about the species occurrence and breeding in Slovenia: Scopoli (1769): čebelar je naveden pod številko 63. Merops apiaster. Scopoli  je imel v lastni  zbirki kranjskih ptic primerek, ki je bil ustreljen in mu ga je prinesel L.B. de Brigido. Scopoli  ne  navaja  nobenih  podrobnosti,  ki  bi  nakazovale  na  možnost  gnezdenja  čebelarja,  zato  sklepamo, da ga kot gnezdilko ni poznal. / The Bee-eater is listed under number 63. Merops apiaster. Scopoli had a specimen in his own collection of Carniolan birds that had been shot  and brought  to him by L.B. de Brigido. Scopoli did not provide any details  indicating  the  possibility of breeding. Zois (1790/1800): v aprilu 1795 so se čebelarji pojavili v okolici Iga in se tam zadržali tri tedne  (slika 10), sicer pa je šlo v tistem času za redkega gosta (Kos 1925). / In April 1795, Bee-eaters  appeared in the vicinity of Ig and stayed there for three weeks (Figure 10); otherwise a rare  vagrant at that time (Kos 1925). Freyer (1842): redek gost, ki na Kranjsko prihaja iz južnih krajev; navaja Ig in Dol, kjer je bila  vrsta opazovana (slika 9). / A rare vagrant arriving to Carniola from the southern places; he  refers to Ig and Dol, where the species was observed (Figure 9). Seidensacher (1864): preletnik v okolici Celja (1862-1863); dne 21.5.1864 opazovan pri gradu  Rifnik blizu Šentjurja. / A migrating bird in the vicinity of Celje (1862-1863); on 21 May 1864  observed at Rifnik Castle near Šentjur. Erjavec (1870): redek gost, ki pri nas ne gnezdi. / A rare vagrant which does not breed in Slovenia. Schiavuzzi (1878): gnezdenje ob Dragonji leta 1878 (iz Kos 1925). / Breeding along the Dragonja  in 1878 (from Kos 1925). Schiavuzzi (1881): gnezdilka Istre v letu 1880, in sicer ob Dragonji (iz Kos 1925). / Breeding in  Istria in 1880, near the Dragonja (from Kos 1925). Schiavuzzi (1884): redna gnezdilka v dolini Sečovelj in Drnice ob reki Dragonji in Gravini; dne  20.7.1881 so bili štirje mladiči najdeni v gnezdu v ob Drnici (iz Kos 1925). / Regular breeding  in the valleys of Sečovlje and Drnica along the Dragonja and Gravina Rivers; on 20 July 1881,  four nestlings were found in the nest along the Drnica (from Kos 1925). Schulz (1890): negnezdilka, zelo redek preletnik. / Non-breeder, a very rare migrant. 31 Schulz  (1892):  leta  1807  so  bili  opazovani  čebelarji  na Kranjskem,  leta  1879  sta  bila ♂  in ♀  ustreljena pri Sv. Mihaelu pri Žužemberku in shranjena v muzeju; dne 14.5.1892 so bili štirje  čebelarji opazovani v Lipici pri Sežani (opazoval Josef Hruša); dne 28.5.1892 pa sta bila ♂ in ♀  ustreljena pri Idriji, sicer pa je šlo na Kranjskem za redko vrsto (Kos 1925). / In 1807 observed in  Carniola; in 1879, ♂ and ♀ were shot at St. Mihael at Žužemberk and deposited in museum; on  14 May 1892, 4 birds were observed at Lipica near Sežana (observed by Josef Hruša); on 28 May  1892, ♂ and ♀ were shot at Idrija; otherwise it was a rare species in Carniola (Kos 1925). Schulz (1893): opazovanja na Kranjskem v letih 1710, 1807, 1879 (Žužemberk), 1892 (Lipica). /  Observations in Carniola in 1710, 1807, 1879 (Žužemberk), 1892 (Lipica). Schulz (1895): navaja isti podatek iz Lipice iz leta 1892 kot Schulz (1892). / Cites the same data  from Lipica from 1892 as Schulz (1892). Armič (1924): dne 9.5.1924 je bilo sedem čebelarjev opazovanih v Vrhovem pri Radečah, pri  čemer je bil en osebek ustreljen in poslan v muzej v Ljubljano (slika 11). / On 9 May 1924,  7 birds observed at Vrhovo near Radeče, with one specimen shot and sent to the museum in  Ljubljana (Figure 11). Kos (1925), Ponebšek (1925): pojav velike jate dne 1.5.1710 v Ljubljani, ki je bila dokumentirana  na oljni sliki, ki jo danes hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (več o sliki v Gosar Hirci &  Meke 2017). Jato so verjetno sestavljale ptice na preletu, saj iz tega obdobja ni bilo poročil o  morebitnem gnezdenju čebelarja pri nas. Muzejsko poročilo iz let 1836-1837 (Landesmuseum  K.  1836-1837,  Laibach)  navaja  pojavljanje  čebelarja  pri  nas,  a  brez  konkretnih  podatkov,  poročilo za leto 1838 (Landesmuseum K. Zweiter Jahrsbericht 1838, Laibach 1839) pa podatek  o opazovanju čebelarjev na Kranjskem med letoma 1836 in 1837; leta 1873 sta dva primerka  prišla v muzej iz Žužemberka (poročal Ferdinand Schulz). / Observation of a large flock on  1 May 1710 in Ljubljana, which was documented on an oil painting, now held by the Slovenian  Museum of Natural History (see also Gosar Hirci & Meke 2017). The flock probably consisted  of birds on passage, since there were no reports on any breeding from Slovenia in this period.  The  museum  report  from  1836-1837  (Landesmuseum  K.  1836-1837,  Laibach)  referred  to  Bee-eater  occurring  in  Slovenia,  but without  any  concrete  data,  while  the  report  for  1838  (Landesmuseum K.  Zweiter  Jahrsbericht  1838,  Laibach  1839)  provided  information  on  the  observation of Bee-eaters in Carniola between 1836 and 1837; in 1873, two specimens were  sent to the museum from Žužemberk (reported by Ferdinand Schulz). Ogrinc  (1925):  okoli  leta  1919  naj  bi  bila  dva  para  čebelarjev  gnezdila  na  podstrešju  cerkve  Sv. Ožbolta v Lužarjih pri Velikih Laščah, junija 1924 pa v Maršičah, kjer naj bi bili zopet  gnezdili v podstrešju cerkve Sv. Urha, a Kos (1925) in Gregori (1990) označujeta podatek  kot nezanesljiv oziroma netočen. / Around 1919, two pairs presumably bred in the attic of the  Church of St. Ožbolt at Lužarje near Velike Lašče, and in June 1924 at Maršice, where they  presumably nested again in the attic of the Church of St. Urh, while Kos (1925) and Gregori  (1990) denoted the data as unreliable or inaccurate. Reiser  (1925):  od  1864  dalje  na  Štajerskem  v  okolici Maribora  zgolj  skupine  na  selitvi;  dne  15.8.1882 15 ptic pri Pohorskem dvoru pri Hočah. / From 1864 onwards in Styria in the vicinity  of Maribor only groups of migrants; on 15 August 1882, 15 birds recorded at Pohorski dvor  near Hoče. Anonymus (1934): dne 19.4.1934 je bila ptica opažena na Vardi pri Lenartu v Slovenskih goricah,  kjer je bila sicer dokaj pogosta gnezdilka. / On 19 April 1934, a bird was seen at Varda near  Lenart in Slovenske gorice, where known as a fairly frequent breeder. Ponebšek & Ponebšek (1934): gnezdilka Slovenije. / Breeder of Slovenia. Z.P. (1935): reden gost v Istri, kjer gnezdi ob Dragonji in Gravini. / A regular guest in Istria, where  it bred along the Dragonja and Gravina Rivers. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 32 SCOPOLIA No 91 – 2017 Krečič  &  Šušteršič  (1963):  v  Sloveniji  izredno  redek,  gnezditev  je  vprašljiva.  /  In  Slovenia  extremely rare, breeding is questionable. Gregori  &  Krečič  (1979):  v  Sloveniji  izredno  redek,  gnezditev  je  vprašljiva.  /  In  Slovenia  extremely rare, breeding is questionable. Geister (1981): dne 22.5.1964 ustreljeni  trije primerki v Bobovku pri Kranju, kar nakazuje na  morebitno gnezdenje (Gregori 1990). / On 22 May 1964, 3 specimens were shot at Bobovek  near Kranj, which suggests possible breeding (Gregori 1990). Slika 11: Prva stran prispevka  o čebelarju  (Merops apiaster) v Slovenskem čebelarju (Armič 1924) Figure 11 . First page of  the article  about European  Bee­eater (Merops apiaster) in the journal  Slovenski čebelar (Armič 1924) 33 Božič (1983): gnezdenje blizu Kamnika, sicer redek preletnik. / Breeding near Kamnik, otherwise  rare bird on passage. Geister  (1983): dne 22.5.1964  so bili  3 osebki ustreljeni v Bobovku, vendar ni  znano.  ali  so  tudi  gnezdili. / On 22 May 1964, 3 specimens were shot at Bobovek, but breeding was not confirmed. Geister  (1985):  dne 12.6.1984  sta bili  dve ptici  opazovani na obrežju Obsotelskega  jezera pri  naselju Mali Tabor. / On 12 June 1984, 2 birds were observed on the shore of Obsotelsko Lake  near the village of Mali Tabor. Slika 12: Pregledni članek  o čebelarju  (Merops apiaster) v Sloveniji, objavljen v reviji Acrocephalus (Gregori 1990) Figure 12: Review article  on the status  of European  Bee­eater (Merops apiaster) in Slovenia, published in  the journal Acrocephalus (Gregori 1990) A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 34 SCOPOLIA No 91 – 2017 Gregori  (1989b):  v  peskokopu Župljek  pri Bizeljskem  so  leta  1985  gnezdili  3  pari  (opazoval  Dušan Lipej), leta 1986 50 parov (opazoval Dušan Lipej), leta 1989 pa 10-15 parov. / At Župjek  gravel pit, 3 pairs observed in 1985 (observed by Dušan Lipej), in 1986 50 pairs (observed by  Dušan Lipej) and in 1989 10-15 breeding pairs. Gregori (1990): leta 1964 gnezdil v Stanjevcih na Goričkem (leg. E. Škerlak); leta 1975 so štirje  pari gnezdili v peskokopu Pance pri Grosuplju (leg. Dare Šere) (slika 12). / In 1964 breeding  observed at Stanjevci  in  the Goričko region (by E. Škerlak);  in 1975, 4 pairs bred  in Pance  gravel pit near Grosuplje (by Dare Šere) (Figure 12).  Janžekovič  (1992):  dne  10.8.1991  najdenih  5  gnezdilnih  rovov  v  Zgornjem  Štrihovcu  nad  Šentiljem, kjer naj bi čebelarji gnezdili že v 50tih letih 20. stoletja. / On 10 August 1991, 5 nests  were found at Zgornji Štrihovec above Šentilj, where  the Bee-eater had bred already in  the  1950s. Bračko  &  Štumberger  (1991):  leta  1990  so  bili  najdeni  gnezditveni  rovi  pri  vasi  Hlapje  v  Slovenskih  goricah,  kjer  je  bilo  dne  15.8.1990  opazovanih  kar  18  ptic.  /  In  1990,  breeding  burrows found in the village of Hlapje in Slovenske gorice, where as many as 18 birds were  observed on 15 August 1990. Sovinc (1992): dne 17.6.1990 2 para gnezdita pri Murskem Središču (opazoval Franc Bračko). /  On 17 June 1990, 2 pairs bred at the Mursko Središče (observed by Franc Bračko). Sovinc (1993): kolonija v peskokopu na Bizeljskem se je izkazala za največjo kolonijo čebelarjev  v Sloveniji z okoli 50 pari, zato je bil peskokop zavarovan in predlagan načrt ureditve za trajno  varstvo gnezdišča. / The large colony in Bizeljsko proved to be the largest colony in Slovenia  with around 50 breeding pairs; the gravel pit was eventually protected and a management plan  proposed. Sovinc  &  Šere  (1993):  30  osebkov  v  koloniji  na  Bizeljskem  dne  2.6.1991  (opazoval  Andrej  Sovinc). / 30 birds in the colony at Bizeljsko on 2 June 1991 (observed by Andrej Sovinc). Bračko (1994b): dne 22.5.1994 opazovanih 6 gnezdečih ptic ob Petišovskem jezeru pri Muri. / On  22 May 1994, 6 breeding birds observed near Petišovci Lake along the Mura. Geister  (1995):  zelo  redek  gnezdilec  v  Sloveniji  z  10-20  gnezdečimi  pari  (severovzhodna  in  jugozahodna Slovenija); gnezdenje v Slovenskih goricah, leta 1990 4 pari v Počeniku. / A very  rare breeder in Slovenia with 10-20 breeding pairs (northeastern and southwestern Slovenia);  breeding in Slovenske gorice, in 1990 4 pairs at Počenik. Sovinc & Šere (1996): dne 18.6.1993 par gnezdil pri Pošeniku (opazoval Franc Janžekovič).  /  On 18 June 1993, a breeding pair observed at Pošenik (observed by Franc Janžekovič). Podhraški (1997), Balon (1998): v letu 1997 je, glede na preštete rove, v peskokopu Bizeljsko  gnezdilo 29-35 parov, dne 18.5.1997 35 rovov in 25 ptic, dne 15.6.1997 pa 29 rovov in 11 ptic,  ptice pa so se na območju zadrževale med 9.5. in 4.8.1997. / In 1997, according to the counted  breeding burrows, there were 29-35 breeding pairs in the Bizeljsko gravel pit, on 18 May 1997  35 burrows and 25 birds, and on 15 June 1997 29 burrows and 11 birds; the birds inhabited the  area between 9 May and 4 August 1997. Surina  (1999):  leta 1996  je par gnezdil ob  reki Reki pod Kosezami.  /  In 1996, breeding pair  observed along the Reka River below Koseze. Polak  (2000):  v  obdobju  1994-1999  je  bila  gnezdeča  populacija  v  dolini  Reke  ocenjena  na  1-2 para, v letu 1996 na Goričkem na 3-5 parov, v obdobju 1998-1999 v Krakovskem gozdu  na 10-20 parov, v letu 1999 na Muri na 10-50 parov. / In the period 1994-1999 , the breeding  population in the Reka valley was estimated at 1-2 pairs, in 1996 at Goričko at 3-5 pairs, in the  1998-1999 period in the Krakovo forest at 10-20 pairs, in 1999 by the Mura River at 10-50 pairs. Jančar & Trebušak (2000): v letu 2000 je v Kozjanskem regijskem parku gnezdilo 15-20 parov. /  In 2000, 15-20 pairs were breeding in Kozjansko Regional Park. 35 Trstenjak (2001): dne 3.7.2001 je par gnezdil v Ekonomski jami v strnišču pri Kidričevem. / On  3 February 2001, a pair bred in the Ekonomska Cave at Kidričevo. BirdLife International (2004): 30-40 gnezdečih parov v Sloveniji. / 30-40 breeding pairs in  Slovenia. Vrezec (2004): dne 17.7.2004 je bilo 58 osebkov opazovanih v Sečoveljskih solinah, kar kaže na  verjetno gnezdenje. / On 17 July 2004, 58 specimens were observed in the Sečovlje salt pans,  indicating breeding. Gregori  &  Šere  (2005):  gnezditveno  sumljive  ptice  18.5.2000  nad  Velenjskim  jezerom  in  11.5.2001 nad delom Pepela pri Škalah.  / Breeding suspicious birds on 18 May 2000 above  Velenje Lake and on 11 May 2001 above Pepel at Škale. Fekonja (2007): neuspelo gnezdenje na Ljubljanskem barju blizu Lavrice v letu 2007, ko je bil  dne 8.6.2007 najden gnezdilni rov, vsaj 2 para pa sta verjetno na istem mestu gnezdila že v letu  2006. / Failed breeding at Ljubljansko barje near Lavrica in 2007, when a breeding burrow was  found on 8 June 2007, and at least 2 pairs probably breeding in the same place in 2006. Denac s sod. (2009): ob spodnji Savi med Krškim in Jesenicami na Dolenjskem je v letu 2008  gnezdilo 11-15 parov.  /  In  the Lower Sava between Krško and Jesenice, 11-15 pairs bred  in  2008. Škornik (2012): v letu 2005 je par gnezdil v Sečoveljskih solinah v brežini kanala Grande, a je  leglo popadlo. / In 2005, a couple bred in Sečovlje saltpans in the bank of Grande Canal, but  unsuccessfully. Triglav  Brežnik  &  Zaluberšek  (2014):  leta  2002  je  par  gnezdil  v  gramoznici  Melinci  v  Prekmurju. / In 2002, a breeding pair in Melinci gravel pit in the Prekmurje region. Zahvala Za pomoč pri iskanju literature se zahvalju­ jem Alenki  Jamnik,  za  ilustracije  slovenskih  vrst  vpijatov  in  smrdokavre  pa  očetu  Žarku  Vrezcu. Acknowledgements I would like to thank Alenka Jamnik for her  help in finding literature. For  the illustrations  of  Slovenian  Coraciiformes  species  and  the  Hoopoe, I thank my father Žarko Vrezec. Literatura / References Anonymus 1934: Ornitološki zapiski do Sv. Lenarta iz Slov. Goric za l. 1934. Lovec 21: 245. Armič J., 1924: Čebelar. Slovenski čebelar 27 (12): 187-188. Balon V., 1998: Zanimivosti od koderkoli: Peskokop Bizeljsko. Acrocephalus 19 (86): 26-27. Bedič E., 2003: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 24 (119): 151. Bezzel E., R. Prinzinger, 1990: Ornithologie. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 552 pp. Bibič A., 1992: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 13 (50): 26. Bibič A., F. Janžekovič, 1989: Ptiči Veržeja in okolice. Acrocephalus 10 (41/42): 45-50. BirdLife  International, 2004: Birds in Europe – Population Estimates, Trends and Conservation Status. Birdlife Conservation Series 12, 374 pp.  Bordjan D., 2012: Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s  pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. Acrocephalus 33 (152/153): 25−153. Bordjan D., L. Božič, 2009: Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika  Medvedce  (Dravsko  polje,  severovzhodna  Slovenija)  v  obdobju  2002–2008.  Acrocephalus 30 (141/142/143): 55−163. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 36 SCOPOLIA No 91 – 2017 Božič I. A., 1983: Ptiči Slovenije. Zlatorogova knjižnica 14, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana,  429 pp. Božič  L., 2003: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana. Božič L., 2009a: Zlatovranka Coracias garrulus. pp. 25 V: Rubinić B. (ur.): Ptice v Sloveniji v letu 2008. DOPPS, Ljubljana. Božič L., 2009b: Vodomec Alcedo atthis. pp. 21-23 V: Rubinić B. (ur.): Ptice v Sloveniji v letu 2008. DOPPS, Ljubljana. Božič L., D. Denac, 2010: Številčnost in razširjenost izbranih gnezdilk struge reke Drave med  Mariborom in Središčem ob Dravi (SV Slovenija) v letih 2006 in 2009 ter vzroki za zmanjšanje  njihovih populacij. Acrocephalus 31 (144): 27-45. Bračko  F.,  1986:  Naglo  upadanje  številčnosti  zlatovranke  Coracias garrulus  v  Sloveniji.  Acrocephalus 7 (30): 49-52. Bračko F., 1987: Vodomec Alcedo atthis. Acrocephalus 8 (31/32): 17-18. Bračko F., 1988: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 9 (37/38): 70. Bračko F., 1994a: Veliki skovik Otus scops. Acrocephalus 15 (65/66): 154. Bračko F., 1994b: Društveni izlet na Muro pri Petišovcih. Acrocephalus 15 (65/66): 164. Bračko F., 1995: Lokalni ornitološki atlas Drave (Maribor-Ptuj) 1989-1992 (začasno poročilo).  Acrocephalus 16 (68/69/70): 58-61.  Bračko F., 1997: Ornitološki atlas Drave od Maribora do Ptuja (1989-1992). Acrocephalus 18 (82):  57-97.  Bračko F., B. Štumberger, 1991: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 12 (47): 32. Brehm, A., 1939: Življenje živali. Umetniška propaganda, Ljubljana. (prevod in priredba Rafael  Bačar) Cerar M., 1991: Predlog za zaščito območja ob Savinji. Acrocephalus 12 (47): 46-47. Cramp S., ed., 1985: Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa . The Birds of Western Palearctic . Volume IV: Terns to Woodpeckers.  Oxford  University  Press,  Oxford, New York Cvenkel F., 1940: Iz Ljubnega na Gorenjskem. Lovec 27: 31-32. del Hoyo J., A. Elliott, J. Sargatal, eds., 2001: Handbook of the Birds of the World . Vol . 6 . Mousebirds to Hornbills. Lynx Edicions, Barcelona, 589 pp. Denac  D.,  J.  Smole,  A.  Vrezec,  2009:  Naravovarstveno  vrednotenje  avifavne  ob  Savi  med  Krškim in Jesenicami na Dolenjskem s predlogom novega mednarodno pomembnega območja  (IBA) za ptice v Sloveniji. Natura Sloveniae 11 (1): 25-57. Denac K., P. Kmecl, 2014: Ptice Goričkega. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije,  Ljubljana, 258 pp. Dolinar I., 1951: Ptiči v območju Savinjske doline pred 45 leti in danes. Lovec 34 (1): 8-12. Domanjko G., R. Gjergjek, 2014: Vrnitev "plavih vran" na Goričko. Svet ptic 20 (3): 39–40.  Erjavec F. 1870: Domače in tuje živali v podobah. III. del: Ptice. I. snopič. Slov. večernic XXII.  Zvezek, Celovec. Fekonja D., 2007: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 28 (133): 82-83. Figej J., 2008: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 29 (136): 70. Freyer  H.,  1842:  Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische.  Eger'schen Gubernial – Buchdruckerei, Laibach. Geister I., 1981: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 2 (7): 16. Geister I., 1983: Prispevek k poznavanju ornitofavne Bobovka. Acrocephalus 4 (17/18): 43-54. Geister I., 1985: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 6 (23): 11. Geister I., 1995. Ornitološki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. 37 Gill F., D. Donsker, eds., 2016: IOC World Bird List (v 6 .4). DOI 10.14344/IOC.ML.5.2. [http:// www.worldbirdnames.org/] datum ogleda: 5.11.2016 Glutz von Blotzheim, U. N., K. M. Bauer, 1994: Handbuch der Vögel Mitteleuropas . Band 9, Columbiformes – Piciformes. Aula-Verlag, Wiesbaden.  Gosar  Hirci  B.,  K.  Meke,  2017:  Slika  čebelarjev  iz  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije.  Scopolia 91: 131-155. Gregori J., 1989a: Favna in ekologija ptičev Pesniške doline (SV Slovenija, Jugoslavija). Scopolia 19: 1-59. Gregori J., 1989b: Čebelar (Merops apiaster) gnezdi v Sloveniji. Proteus 52 (4): 151-152.  Gregori J., 1990: Čebelar Merops apiaster v Sloveniji. Acrocephalus 11 (43/44): 3-10. Gregori  J., 1993a: Zavarovanje zlatovranke Coracias  garrulus.  Raziskovalno  poročilo.  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Gregori J., 1993b: Zlatovranka s poškodovanim kljunom. Proteus 55 (7): 281. Gregori J., 1993c: Ekološke značilnosti ptičev ob spodnjem toku Save. Acrocephalus 14 (61):  185-190. Gregori J., 2008: Joannes A. Scopoli, njegovi "Descriptiones Avium (1769)" in kranjska imena  ptičev. Scopolia 65: 1-32. Gregori J., 2009: 80 let organiziranega obročkanja ptičev v Sloveniji. Scopolia Supplementum 4: 2-22. Gregori J., I. Krečič, 1979: Naši ptiči. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 327 pp. Gregori J., B. Kryštufek, 1984: Favna ptičev in sesalcev ob Savi. Smernice za varstvo naravne in kulturne dediščine ob Savi.  Projektna  naloga.  Prirodoslovni muzej  Slovenije,  Ljubljana,  17 pp. Gregori  J.,  D.  Šere, 2005: Ptiči Šaleških jezer in okolice.  Prirodoslovni  muzej  Slovenije,  Ljubljana, 227 pp. Grošelj P., 1980: Ornitološki izlet v Idrijo. Acrocephalus 1 (3): 41-44. Hafner M., 1933: Lovski grehi. Lovec 20: 128-130. Hanžel  J.,  2014: Redke  vrste  ptic  v  Sloveniji  v  letu  2013  –  Poročilo Nacionalne  komisije  za  redkosti. Acrocephalus 35 (160/161): 59-72. Hanžel  J.,  2015: Redke  vrste  ptic  v  Sloveniji  v  letu  2014  –  Poročilo Nacionalne  komisije  za  redkosti. Acrocephalus 36 (164/165): 45–55. Hribar  I.,  1938: Ornitološki  zapiski  za Tešanovce pri Murski Soboti  in okolico  za  leto 1938.  Lovec 26: 283. Hribar  I.,  1940: Ornitološki  zapiski  za Tešanovce pri Murski Soboti  in okolico  za  leto 1939.  Lovec 27: 300-301. Howard R., A. Moore, 1991: A Complete Checklist of the Birds of the World. Second Edition.  Academic Press, London, 622 pp. Hudoklin A., 1996: Zgornji tok Lahinje. Acrocephalus 18 (75/76): 90-91. Jakopin L., 1988: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 9 (37/38): 70-71. Jančar  T., M.  Trebušak,  2000:  Ptice Kozjanskega  regijskega  parka. Acrocephalus  21  (100):  107-134. Janžekovič F., 1992: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 13 (50): 25. Jarvis E. D.  et  al.,  2014: Whole-genome analyses  resolve  early branches  in  the  tree of  life of  modern birds. Science 346 (6215): 1321-1331.  Kmecl  P.,  K.  Rižner,  1993:  Pregled  vodnih  ptic  in  ujed  Cerkniškega  jezera:  spremljanje  številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. Acrocephalus 14 (56/57): 4-31.  Koprivnik J., 1923: Pohorje. Sokolsko društvo, Maribor, 125 pp. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data 38 SCOPOLIA No 91 – 2017 Koren A., 2013: Vodomec Alcedo atthis. Acrocephalus 34 (156/157): 118-119. Kos F., 1925: Merops apiaster L. v Sloveniji. Glasnik muzejskega društva 4-6 B: 77-81. Kotnik A., 2014: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 35 (162/163): 174-175. Kozinc B., 1995: Vodomec Alcedo atthis. Acrocephalus 16 (73): 199. Krečič I., F. Šušteršič, 1963: Ptice Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 221 pp. Krištin A., T. Petrov, 1997: Bee­eater Merops apiaster. pp. 432-433 In: Hagemeijer E. J. M.,  M.  J.  Blair  (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & A D Poyser, London. Kryštufek  B.,  F.  Janžekovič,  ur.,  1999:  Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije.  DZS,  Ljubljana. Lepage  D.,  J.  Warnier,  2014:  The  Peters'  Check-list  of  the  Birds  of  the  World  (1931-1987)  Database. [http://avibase.bsc-eoc.org/peterschecklist.jsp] datum ogleda: 22.11.2016 Libois R., 1997: Kingfisher Alcedo atthis. pp. 434-435. In: Hagemeijer E.J.M., M. J. Blair (eds.):  The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & A D  Poyser, London. Matvejev S. D., V. F. Vasić, 1973: Catalogus faunae Jugoslaviae . IV/3 Aves . Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. Monroe B.L., C. G. Sibley, 1993: A World Checklist of Birds. Yale University Press, New Haven,  London. Morony J. J., W. J. Bock, J. Farrand, 1975: Reference List of the Birds of the World. American  Museum of Natural History, New York. NOAGS, 2016: Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije (internetni vir: http://atlas.ptice.si/) Ogrinc A., 1925: Dopisi. Slovenski čebelar 28 (2): 30. Podhraški Z., 1997: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 18 (83): 118. Polak S., 1993: Ptice gnezdilke Cerkniškega jezera in bližnje okolice. Acrocephalus 14 (56/57):  32-62. Polak S., ur., 2000: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji, Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. DOPPS, Monografija DOPPS št. 1, Ljubljana. Ponebšek J., 1925: Legat ali čebelar. Lovec 12: 276-279, 322-326. Ponebšek J., B. Ponebšek, 1934: Gnezdilci Slovenije. I . Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926-1933, 37-60. Reiser  O., 1925: Die Vögel von Marburg an der Drau.  Nauturwissenschaftlichen  Verein  in  Steiermark, Graz. Sackl  P.,  M.  Tiefenbach,  W.Ilzer,  J.  Pfeiler,  B.  Wieser,  2004:  Monitoring  the  Austrian  relict population of European Roller Coracias garrulus – a  review of preliminary data and  conservation implications. Acrocephalus 25 (121): 53 – 59. Samwald  O.,  B.  Štumberger,1997: Roller Coracias garrulus.  pp.  436-437.  In:  Hagemeijer  E.J.M., M.J. Blair (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & A D Poyser, London. Schulz  F.,  1890:  Verzeichnis  der  bisher  in  Krain  beobachten  Vögel.  Mitteilungen des Musealvereines für Krain, 3: 341-362. Schulz F., 1892: Bienefresser (Merops apiaster) und weissrückiger Specht (Picus leuconotus) in Krain. Ornitologisches Jahrbuch 3: 203. Schulz F., 1893: Čebelojedec (Merops apiaster). Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3 (5): 208. Schulz  F.,  1895:  Verzeichniss  der  in  Krain  beobachteten  Vögel  vom  Jahre  1890-1895.  Die Schwalbe, Mitteilungen des ornitologischen Vereines in Wien 19 (6): 81-83, 103-104, 114-117. Scopoli I.A., 1769: Annus I . Historico-Naturalis . Descriptiones Avium. Sumtib. Christ. Gottlob  Hilscheri, Lipsiae. 39 Sedminek P., R. Tuš, 2003: Črna štorklja Ciconia nigra. Acrocephalus 24 (117): 73-74. Seidensacher E., 1864: Die Vögel von Cilli. Mitt . Naturwissen . Ver . Steiermark 2: 57-90. Senegačnik  K.,  A.  Sovinc,  D.  Šere,  1998:  Ornitološka  kronika  1994,  1995.  Acrocephalus 19 (87/88): 77-91. Sibley C., J. E. Ahlquist, B. L. Monroe, 1988: Classification of the living birds of the world  based on DNA-DNA hybridization studies. Auk 105 (3): 409-423. Snow D. W., C. M. Perrins, ed., 1998: The Birds of the Western Palearctic . Concise Edition, Volume 1: Non-Passerines. Oxford University Press, Oxford, New York.  Sovinc A., 1983: Zaščita ribnikov v dolini Drage pri Igu. Acrocephalus 4 (15): 7-9. Sovinc A., 1992: Ornitološka kronika 1990. Acrocephalus 13 (50): 29-32. Sovinc A., 1993: Ureditev nadomestnega biotopa za čebelarje Merops apiaster v peskokopu na  Bizeljskem. Acrocephalus 14 (61): 219-222. Sovinc A., D. Šere, 1984: Predlogi in utemeljitve zavarovanja nekaterih predelov Ljubljanskega  barja. Acrocephalus 5 (19/20): 1-10. Sovinc A., D. Šere, 1993: Ornitološka kronika za leto 1991. Acrocephalus 14 (58/59): 140-144. Sovinc A., D. Šere, 1996: Ornitološka kronika za leto 1993. Acrocephalus 18 (75/76): 97-100. Sovinc  A.,  R.  Tekavčič,  1983:  Prispevek  k  poznavanju  ptic  s  področja  reke  Ljubljanice  s  predlogom za zavarovanje. Acrocephalus 4 (16): 26-30. Surina B. 1999: Ornitofavna zgornjega dela doline Reke in bližnje okolice. Annales Ser . hist . nat . 9 (2): 303-314. Šere D., 1982: Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972-1982 – favnistični pregled, obročkanje in najdbe.  Acrocephalus 3 (13/14): 1-61. Šere D., 1988: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 10 (41/42): 64. Šinigoj E., 2010: Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 31 (144): 63-64. Škornik I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. Soline Pridelava soli  d.o.o., Portorož, 279 pp. Štumberger B., 1994: Popis volčeških travnikov (Celje) in njihovo naravovarstveno vrednotenje.  Acrocephalus 15 (65/66): 123-134. Štumberger B., 2002: Planinska kavka Pyrrhocorax graculus. Acrocephalus 23 (115): 198-199. Tome D., A. Sovinc, P. Trontelj, 2005: Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 3,  DOPPS, Ljubljana, 417 pp. Tome D., A. Vrezec, D. Bordjan, 2013: Ptice Ljubljane in okolice. Mestna občina Ljubljana,  Ljubljana. Triglav Brežnik G., M. Zaluberšek, 2014: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 35 (160/161):  91-103. Trontelj P., M. Vogrin, 1993: Ptice Jovsev in predlogi za njihovo varstvo. Acrocephalus 14 (61):  200-209. Trstenjak T., 2001: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 22 (108): 178-179. Vogrin M., 1994: Krka v okolici Novega mesta. Acrocephalus 15 (62): 34. Vogrin M., A. Hudoklin, 1993: Ptice ob spodnjem toku reke Save. Acrocephalus 14 (61): 191-200. Vogrin M., A Sovinc.,  1993: Ornitološki  pomen gramoznic  in  glinokopov Krško-brežiškega  polja. Acrocephalus 14 (61): 213-218. Vrezec A., 2004: Čebelar Merops apiaster. Acrocephalus 25 (123): 227. Zois Ž., 1790/1800: Aves terrestris europae. Rokopis  (hrani Narodna univerzitetna knjižnjica,  Ljubljana) http://www.dlib.si Z.P. (Viktor Petkovšek), 1935: Najlepša ptica v Jugoslaviji. Proteus 2: 202-207. A. VREZEC: Vpijati (Coraciiformes) v Sloveniji: kratek taksonomski oris in status v Sloveniji s pregledom literaturnih virov / Coraciiformes in Slovenia: a short taxonomic overview and status of species in Slovenia with an overview of literature data