Cd© testo Pol leta . Četrt leta lista: — . KkS — . • *— . . S’— Zvmal jjaigosilavtfe s Celo leto . , „ 24.— PosastOT« — 39 vistarfev. Uredništvo i. sprava«tv«: Maribor. t-lorošfca attoa it. 5. — Tdef« št 22«. »7* številka. Neodvisen političen lis! za slovensko ljudstvo. Maribor,|dne 18. julija 1919 i'll 1111 I 'll Posamezna številka stane 30 vinarjev. hwafl ali oznanila se rataaajo po K 1.20 od eaosscfee petit vrste: pri vetaateftt «ananiHh popast — »Strata* lakaj* v poni «taf«k »n petek popoldne Rokopisi se ne vrafaja Z Msedmištvem se more govoriti vsak ism od 11. do 12. ure dopoldne Letnik XI. Tiadi gagaffica. Št. Bj v Slov. gor., 12. julija. Kako se je cela Slovenija razveselila, ko «vedeli uradno, da je Maribor naš in daje tudi Radgona last Jugoslavije. A v kupo veselja je padla grenka kapljica žaiosti. Nismo hoteli vedeti, & še zdaj ne bi radi verjeli. Pa bo le bridka resnica: Spilje ni naše in tudi železnica od Špilja do Obrajne. Vse je majalo z glavo. Tudi Nemcem se je zdelo neverjetno. Pisalo iu govorilo se je vedno o tem, da bo šla meja nad Šplijem blizu Lipnice in da bo tudi železnica Špilje—Ljutomer tekla po jugoslovanskem ozemlju. To mejo so vendar naši predlagali, tako se je meja določila v sejah mariborskega „Narodu, we4& , s tem načrtom je šla naša delegacija v Paarfe. Tako je bilo čisto naravno. Reklo se je: Ta »a štajerski meji dobimo vse, tu je vse naše, kar smo zasedli. Verjeli smo tudi tem govoricam, lile «o čisto utemeljene. Zakaj bi bila ©ntenta ta »a tej meji proti Nemcem tako rahločutna? V»® vesti iz Pariza so tudi soglašale s temi trditvami Ta meja bi bila tudi v vsakem oziru starava». Zdaj pa to razočaranje! Ali so se naši bali in ali se je ententa bala, da bi prišlo preveliko Nemcev v Jugoslavijo? No, tisto peščico Nemcev bi. lahko Jugoslavija še prebavila. Saj so večinoma p onemčen i Slo venci. Koliko, N emcev pa j© dobila Češka država! Koliko drugorodnih ljudi m izročili Italijanom! Tu bi bili naenkrat tako rahločutni! Čudno! In saj bi jih ne bilo toliko. In meja bi bila res pravična in bi ustrezala ge-ogmfičnim, gospodarskim in narodnim zahtevam. Zdaj pa naenkrat ta nenaravna meja! Tik nad Št. Bjsko cerkvijo bi naj šla meja — meje med mariborskim in Upniškim glavarstvom bi naj bile meje Jugoslavije proti Nemški Avstriji. Kdor pozna to mejo, bo toraj rekel: To je pa več kot smešno! Takih mej še otroci ne bi delali. Pri Špilju tvori mejo mal posušen potoček —- grabe® — imenovan Mačiji gra.beri.iia vas za tem grabnom v Št. Iljski fari se imenuje Ciganska vas. ¥ strategičnem ozira, je ta meja silno slaba za Jugoslavijo. In pri eventuelnem vpadu Nemške Avstrije v Jugoslavijo moramo zapustiti vse do Maribora. Zato pa še pravijo Nemci: Špilje je še naše, počasi pojdemd dalje. Ja, špilje bi n»j bil» zadnja postojanka v Jugoslaviji! Je čisto ®ar»vno. Spilje je zato kakor ustvarjeno, Št. Bj pa ne. Št. lij bi se moral ves za obmejno postojanko prenarediti. In potem železnica Špilje— Ljutomer! ' Naši ljudje bi se morali voziti skoz Nemško Avstrijo v Maribor! Zato pa je tako zašumelo tudi med navadnim ljudstvom ob meji, ko so zvedeli za to naravnost smešno mejo! Pravili so: To je nemogoče, to ne more držati. Ta meja vendar nima prave oblike. Čudom smo se vprašali, kdo je vendar zakrivil to nenaravno mejo? Ali je ententa zahtevala to mejo? Neverjetno se nam je dozdevalo. Ali so mogoče naši kaj zakrivili? Nemogoče! A pred kratkim smo brali v „Straži“ in že poprej smo slišali namigavanja, da je izgubo Špilja zakrivil podpredsednik slovenske vlade dr. Žerjav in da je tudi on kriv nesrečne zdajšnje meje med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Nam so se kar lasje ježili. V 160. „številki „Slovenskega Naroda“ pa se na prav vehementen način dr. Žerjav zagovarja in pere proti temu očitku. Ne vem, koliko je resnice na njegovih izvajanjih. Pa tu hočem napisati te le stavke, nad katerimi smo kar strmeli: „Mislim“ — dr. Žerjav je lastnoročno podpisan pod Člankom— „dasta v „Straži“ tako pohvaljena dr. Rosina in dr. Hohn j ec daleč od njenega („Stražinega“) napada (na dr. Žerjava). To pa tem bolj, ker onadva, kakor vsi mariborski politiki po informacijah iz Pariza gotovo dobro vejo da naša delegacija v Parku niti zahtevala ni m Špilja, ne železnice od špilja do Obrajne, zlasti tudi ne Cmnreka. Dr. Kovačič je to brez dvoma sporočil vsem gospodom in to ve gotovo tudi pravi urednik „Straže“ itd.“ Nezaslišano! Nam je sapa zaostala. Napišem zdaj te besede brez daljšega komentarja. Zahtevamo pa za zdaj pojasnila v tej važni zadevi od merodajnih krogov. E. Zahvala francoske misije. Načelnik francoske misije v Mariboru, gospod Emanuel Kerrien, je poslal ravnateljstvu Cirilove tiskarne sledečo zahvalo za čestitke francoskemu narodnemu prazniku; „Le Lieutenant de la Mission franka! se ä Maribor prčsente se 3 trčs sincere s remerciments aux autorites, ä la presse Slovene, aux associations slovčnea et en general ä tontes les per- sonnes, qui ont temoigne de leur Sympathie en-vers la France taut ä l’occasion de la föte na* tionale franchise du 14 Juillet, qu’ä eelle de la föte Yougo-Slave du roi Pierre, qui eut lieu deux jours auparavant. Maribor, 16. Vil. 1919. Kerrien.“ s * „Poročnik francoske misije v Mariboru pošilja zelo odkritosrčno zahvalo oblastim, slovenskim časnikom, slovenskim društvom in sploh vsem osebam, ki so izrazile svojo simpatijo Franciji, bodisi ob priliki francoskega narodnega praznika dne 14. julija, kakor tudi ob priliki jugoslovanskega narodnega praznika, rojstnega dne kralja Petra, dva dni poprej. Maribor, 16. julija 1919. Kerrien.“* Orli I Imbralevalna društva! Dne 27. t. m. se vrši v Celju tabor štajerskih Orlov! Udeležite se v obilem številu te prireditve. Iz Kranjskega se je priglasilo do d JO raznih udeležencev: Orlov, Orlic, deklet v narodnih nošah itd. Vsako društvo vzame tudi zastavo seboj. Pohitimo tudi mi Štajerci na to prireditev! Storili so se koraki, da dobimo polovično vožnjo iz Maribora in par naslednjih postaj. 0 izidu bodemo poročali v našem časopisu. Spored tabora v Celju 27. t. in. Po dohodu vlakov iz Ljubljane in Maribora sprejem na kolodvora. Obhod po mestu. Sv. maša na prostem. Tabor naše mladine. Govori več govornikov. Po taboru izlet na Stari grad. Telovadci imajo med tem časom skušnjo za telovadbo. Ob 12. uri ko-" silo. Po kosilu razgled po mestu iu bližnji okolici. Ob 2. uri javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Po telovadbi ljudska veselica, koncert godbe itd. Z večernim vlakom povratek domov. Priglasi k taboru v Celju 27. t. m. za Štajerce. Vsa društva, Orli in Orlice iz Štajerske, pa tudi njih sorodniki in prijatelji naj javijo svojo udeležbo na naslov: „Orel v Celju“. Kdor se bo priglasil, bo dobi! legitimacijo, s katero bo šele, dobil polovično vožnjo. Brez legitimacije se znižanje ne bo dobilo! Društva naj naznanijo skupno število udeležencev! Skrbimo za častno udeležbo! V LISTEK. Mat Ljubša: V spomin I CKonao-l , Ob Veliki noči 1909 je bil izvanredni občni zbor, U bi naj sprejel nova pravila. Zborovanje je bilo vi« harno, nasti p liberalnih dijakov njihovi »kulturi« primeren. Ali stara garda je vsaj toliko dosegla, da je bilo zborovanje za enkrat brezuspešno, ker ni prišlo do glasovanja. Ob enem pa smo spoznali, da nas prihodnjič nasprotniki premagajo. V »Zarji« se je takoj «stanovi 1 odsek za ustanovitev novega katol. društva ma taki podlagi, da se ne more nikdar več preleviti. Na drugem občnem zboru meseca majnika se je zbra* la cela liberalna vojna, da nas premaga, od nas pride pa — samo Ogrizek, ki izjavi izstop vseh katoliško mislečih članov iz »Domovine.« Obenem pripomni, da je za liberalce vendar brezznačajno, da silijo v »krš* čausko« društvo; naj si sami ustanovijo svoje društvo. Nato se odreže nek Triglavan: »Ja, društva ustanoviti — tega mi ne znamo!« Še ne tri tedne potem smo imeli že od namest-aije potrjena pravila za novo društvo »Kres.« »Domovina« je ostala kot domena liberalnega dijaštva do poloma stare Avstrije, nakar so jo neki razpustili. Nezgode naj nas učijo, ali naj nas ne j ustrašijo. »Domovina* je sčasoma zagazila na tir, da bi jo bilo težko preustrojiti v dobro in delavno društvo. Nje edini cilj je bil: zabava. »Kres« je bil postavljen na tako podlago, da je ne samo krepko rastel na številu članov, ampak tudi izvrstno izvrševal svojo nalogo — izobraževanje članov. »Kres« je bila šola »Zaije« za prihodnje socijalno delo njenih članov med slovenskim narodom. In res, s ponosom se^smejo »Zarjani«, ustanovitelji in voditelji »Kresa«, ozirati na to svoje društvo. Že oktobra leta 1909 je začela delovati »Čebelica« pod spretnim vodstvom jurista Ilca. Jurist Juvan je — kakor že prej v »Domovini« — dal podlago izvrstnemu pevskemu zboru Ko* pcdodseki so še Mb' Dekliška Zvera, Orli, razentega razni socijalni kurzi, naraščaju (vajencem) se je kazala posebna ',b\ V društvu in v odsekih je sledilo predavanje na predavanje. A da je tudi zabava prišla na svoj račun, so skrbele razne veselice s petjem in igrokazi, poletu iz leti v graško okolice i'«L, M* W Nesrečna svetovna vojska je zadala tudi »Kresu« občutno rano. Skoraj vsi moški člani in cela »Zarja« so morali pod puške; marsikatero dekle je moralo v domovino, da nadomestuje »mobiliziranega« očeta in brata. Vendar se je »Kres« otresel prvega strahu, Dekliška Zveza je bila malodane celi »Kres«, ko je moških članov padlo enkrat celo na šest. Predavanja so bila nekoliko redkeja, času primerno tudi veselice, ki so bile omejene bolj na člane. A pod spretnim vodst- vom stražmojstra g. A. Krajnca se je vzdignil zopet društveni pevski zbor — moški glasi so bili nekateri-krat samo po enem tenoristu in/basistu zastopani, pa dobili so kmalu pomoč po vojakih. Ko seje z 2. februarjem 1. 1916 pričela slovenska služba božja v, cerkvi usmiljenih bratov, je bilo v Gradcu društvo »Kres« edino zmožno, da je s svojim pevovodjem in izbornim organistom g. Krajncem prevzelo skrb za cerkveno petje. S 23. novembrom 1918je prenehala tudi slovenska služba božja v Gradcu. Kako je bila ta potrebna, se je vsak prepričal, ako jo je le enkrat obiskal. Manja napetost med Nemško Avstrijo in Jugo-slavijo bo bržčas kmalu upihnila luč naidtmr ljubemu »Kresu«, ako mogoče že ni! Polom Avstrije mu je vzel pevovodjo; neljube življenjske in druge razmere so prisilile marsikaterega člana in članico, da so zapustili vse prej kot gostoljubno mesto Gradec. Naj še njim drugi sledijo; Jugoslavija bo imela dovolj kruha za vse. Ali vsi, ki smo preživeli več ali manj časa v društvenih prostorih Prokopigasse 12, se bomo vedno z veseljem spominjali na one ure v »Kresu.« Saj pa smo tudi vsi »Kresjani« bili ponosni in še smo na naš »Kres«, in grdo bi bilo, ako bi se ne spominjali njegove desetletnice, bodisi, da jo tudi sam obhaja tam v Gradcu, ali pa ne! »Kres«, ti nam ostaneš nepozabljen! Na tabor pride najbrže tudi minister dr. Korošec. Na zdar! Poharje se prebuja. Brezno, 15. julija. V Breznu srao v soboto, 12. t. m. na prisrčen način praznovali kraljev rojstni dan. Poseben sijaj temu slavju je dala šolska mladina iz Brezna in iz Podvelke, ki je cerkveni, del slovesnosti otvorila z navdušeno zapeto „Lepo našo domovino“. Ta pesem, kipeča iz mladih pohorskih grl! Ali ni to nekaj, kar se ne razume samo ob sebi? Ja, vsaj za nas, ki vemo, da ti otroci do sedaj, po dobro (to se pravi: peklensko) premišljenem šulferajnskem načrtu, ko so izstopili iz šole, niso po večini znali ne brati in pisati, kaj še le peti. Po sv. maši jo je mlada družba, vsa pisana od narodnih zastavic v rokah in polna rož v svojih srcih, krenila v šolo v Breznu; sledilo ji je lepo število staršev in drugega občinstva. Tamkaj je vsem zbranim g. nadučitelj Krajnik s poljudno in vžigajočo besedo obrazložil pomen Vidovega dne; potem so se vrstile deklamacije s petjem in zaključila je ta del slovesnosti v srce segajoča živa slika: mladina, troje dečkov in troje deklet, zastopajočih troimeni narod SHS venča sliko kralja Petra in mu obljubi zvestobo. Kot tretja in za mladino pač najbolj pri-vlečna točka pa je sledil izlet ven k Brežovni-ku, kjer so otroci, bilo jih je nad 80, z igrami, petjem in bogato pogoščeni, preživeli jako lep dan. Za pogostitev sta obe gospe, ki ste vzeli stvar v roke, med prebivalstvom nabrali lepo svoto malone 2000 K. Vsled varčnega nakupovanja je ostalo — 1300 K prebitka, ki naj tvorijo temelj šolskima knjižnicama in pa, če mogoče, oblačilnici za najrevnejše otroke. Bodi vsem, ki ste tako ali tako omogočili našim malim ta lepi dan, za vašo požrtvovalnost in trud izrečena tukaj prav iskrena zahvala! Vzamite za plačilo zavest, da ste položili trden mejnik na severu lepe naše domovine! Gebvca ne izprazniti»! Graška „Tagespost“ poroča dne 15. t. m. iz Spitala ob Dravi, da Jugoslovani ne marajo izprazniti Celovca in se umakniti na demarkacijsko črto, katero je določila ententa. Vsenemški list pričakuje, da bo ententa nastopila bolj odločno proti Jugoslovanom, a bo s tem pričakovanjem morala čakati vsaj tako dolgo, dokler bodo Italijani v Beljaku in Sent Vidu, kamor so jih priklicali Nemci sami, K»j je * pomanjkljivo žige- sani m denarjem? Iz dežele se nam piše: Kar čez noč, popolnoma tajno (pa pravijo da v državi SHS ni podedovanega birokratizma! Opomba stavčeva) se je zaukazalo poštnim uradom širom Jugoslavije, da se v poštno - blagaj-ničnem prometu ne sme sprejemati nečitljivo ali dvomljivo žigosanega denarja. Ukaz je ukaz, zato se je tudi začel takoj izvajati in „papir“, ki ni našel milosti v očeh poštno - blagajniškega uradništva, se je prepadenim strankam brezobzirno vračal, češ „ne smemo sprejemati“. Pošta je „čiščenje“ bankovcev začela, banka, trgovci, meščani in vaščani so pa v svojem prometu to prakso še pregoreče posnemali! Zgodilo se je, da pri polni denarnici nisi našel toliko „neopo-rečenih“ bankovcev, da bi plačal v gostilni svojo skromno predpoldanko. Umevno je, da ta naredba ljudstvu ni priljubila države SHS, ampak je ljudstvo globoko vznemirila, da so povsod padale ostre besede nejevolje čez nesrečno žigosanje, na vlado, na Jugoslavijo, ki po lastnih prestavnikili in poverjenikih skrbi za še večjo nesigurnost denarnega prometa. Edino komunisti, socijalisti in „neo-drešeni“ Nemci so si ob tem pojavu od zadovoljnosti mencali svoje roke. Z žalostjo so stali ob strani zvesti Jugoslovani, ker se naredba o odklanjanju nečitljivo žigosanih bankovcev ni dala uspešno zagovarjati. Nas predvsem zanima vprašanje, ali je bila ta naredba upravičena ali ne? Najprej pribijemo, da za nečitljivo žigosane bankovce niso odgovorni tisti, ki so jih v dobri veri sprejemali, ampak tisti, ki so žigosanje denarja iznašli in iz- vedli. Ceneno je bilo sicer žigosanje papirja, da se označi njegova pripadnost; toda način, kako se je to žigosanje izvedlo ni neoporečen, skoraj bi ga imenovali lahkomiseln. 0 tem je že pisala „Straža“ 7. t. m. Mi sami pripomnimo, da smo ob času, ko se je vršilo |igosanje ob velikem „tamtam“ v časopisju dobili utis: gre samo za čas, da je stvar končana, za „kako“: za „Čitljivo“ ali „nečitljivo“ ni vprašal nihče! —• Drugič vprašamo, kdo je omogočil tako bujno zlo-rabljenje žigosanja bankovcev, če ne „lahkomiselni“ način žigosanja, izveden od vlade SHS? Morda se je hotelo z žigosanjem bankovcev varčevati v upravi — a več je prihranila Nemška Avstrija s tiskanim znakom na bankovec, čeprav stvar ni bila zastonj, ker je onemogočila, ali vsaj zelo otežkočila ponarejanja „natiska“ — kot država SHS z brezplačnim žigosanjem, ker se je omogočilo vsakemu denarnemu špekulantu lastnoročno žigosati svoj denar. In kaj je storila naša vlada, da obvaruje svoje državljane pred ponarejeno žigosanimi bankovci in pred odškodovanjem? Ali jih je svarila pred falzifikati — ali je falzifikate točno označila, da si jih spoznal za falzifikat ter jih zavrnil. Kako naj navadni smrtnik razločuje pristni žig od potvorjenega, ko se nikdar ni zvedelo, kateri uradi, katere korporacije so bile pooblaščene za žigosanje in katere firme so goljufale na debelo? Zato ne moremo umeti „tajnega“ odloka o odklanjanju nečitljivo žigosanega papirja in ne uvideti njegove opravičenosti — kako naj se obsodi ljudstvo, da plačuje škodo, katero so zakrivili drugi? Pričakovali smo že zdavnaj uradno naredbo o „dvomljivo“ žigosanih denarjih, ki krožijo po Jugoslaviji, a ta naredba bi se morala glasiti takole: Nečitljivo in dvomljivo žigosani bankovci se potegnejo iz prometa. Še dva meseca jih bodo sprejemali poštni in davčni uradi, ter banke, po preteku tega roka se nečitljivo žigosani bankovci ne bodo nikjer več sprejemali! -— To bi bilo odkrito in pravično — a žal te naredbe še ni, mi vemo zakaj je ni, a rečemo na glas: ljudstvo ponarejenje ni zakrivilo! V interesu države same je tedaj, da takoj na nedvoumen način izjavi in razglasi, kaj bo z nečitljivo in dvomljivo žigosanim denarjem, kje in do kedaj se bo sprejemal, kateri so očitni falzifikati? Tudi ta slučaj vpije po sklicanju pokrajinskega zbora, katerega se ne boje v Beogradu, ampak po vseh znakih nekje drugje! Opomba uredništva: Kakor poroča „Slovenec“ z dne 17. t. m. je finančni minister vsled posredovanja zagrebške trgovske zbornice odredil, da se morajo v javnosti povsod zopet sprejemati nejasno žigosani bankovci. Mislimo, da bo vsled tega naše ljudstvo zopet nekoliko potolaženo. Konferenca w prehranjevalnem ministrstvu* Tega meseca so se vršile v prehranjevalnem ministrstvu važne konference o prehrani prebivalstva v prihodnjem letu. Žetev bo približno srednja. Pšenice, rži in ječmena bo srednja mera, o koruzi se še ni moglo nič določiti, ker še ni bilo1 podatkov. Na splošno je upanje, da bo žetev zadostovala za prehrano prebivalstva cele države. Kraji, ki bodo imeli odveč, morajo pripomoči krajem, ki imajo premalo. Da se pa to doseže, bo morala država urediti promet, kajti naše prometne zadeve so sedaj tako slabe, da bi utegnile ovirati prehrano. Od raznih strani so se narodni zastopniki obrnili na ministra prehrane, naj izposluje kolikor mogoče mnogim poljedelcem od vojnega ministra vojaške dopuste za Čas žetve. Od raznih strani se je naglašalo, da bi prisilna rekvizicija po maksimalnih cenah ne bila umestna, od drugih strani se je pa tudi naglašalo, da se v sedanjih časih in z ozirom na negotovost žetve še ne more dopustiti popolnoma svobodna trgovina z žitom. Vlada naj sicer stoji na stališču svobodne trgovine, vendar I naj toliko poseže vmes, da bodo preskrbljeni 8 tudi kraji, ki pridelajo premalo. Tozadevno so se pojavili različni načrti, zlasti načrt osrednjih aprovizacij za razne pokrajine, ki bi na splošno koristni in nešpekulativni podlagi kot trgovci in prodajalci vplivali na regulacijo cen. Poleg tega naj ostanejo v veljavi odpremne izkaznice, kakor so sedaj, določijo naj se kazni za preveliko nabiranje blaga, previsoke cene itd. Na podlagi teh posvetovanj bo ministrstvo izdalo odredbe, kakor jih v sedanjih izvanrednih razmerah zahteva korist prebivalstva. Pozor na potovanje v Nemško Avstrijo, Iz Špilja poročajo: Kontrola potnikov, ki potujejo preko Špilja v Nemško Avstrijo, je zadnji čas v Lipnici zelo stroga. Nemški kontrolni organi gledajo na vsako malenkost. Veliko oseb iz Jugoslavije čaka v Lipnici, a jih ae pustijo ne naprej ne nazaj. Mnogi so že brez vseh sredstev. Šikane jugoslovanskih potnikov so tako velike, da se že cel® Nemci zgražajo nad tem. Svarimo naše ljudi, naj nihče ne potuje v Nemško Avstrijo, če ni ravno nujna potreba. Če pa že mora potovati* pa si naj poprej oskrbi vse predpisane potne dokumente. Opozorite o tem svoje prijatelje. Feifiasrajtoeje Po Slovenskem se javlja vedno večje pomanjkanje soli. Oskrbo soli je za celo državo prevzela uprava državnih monopolov, čeprav še ni potegnjena na celo državo. Če bi uprava za slovenski del naše države oskrbela toliko količino soli, kolikor je potrebno, bi bilo zoper njo manj pritožb. Toda uprava ne uvede toliko, da zadovolji splošno potrebo. Na drugi strani pa o-vira brigo in delo organizacij, ki se pečajo z aprovizacijo ter bi našo domovino rade oskrbele tudi s soljo. Carinarnice, ne samo da izterjavajo visoko potrošarino, one tudi preprečujejo uvoz, kakor se je to zgodilo v Mariboru, kjer je zadnje dni carinarnica zabranila prevoz soli. Gospodarska zveza v Ljubljani je namreč naročila 10 vagonov soli, ki je tudi določena za mariborski okraj, uprava državnih monopolov pa je zabranila prevoz. In vendar vlada v mariborskem o-kraju največje pomanjkanje soli ter se tamkaj za 1 kg soli plačuje večkrat po 10—20 K. Te razmere je poslanec dr. Hohnjec razložil ig. finančnemu ministru ter je dne 10. julija nanj stavil ta vprašanja: Ali hoče g. finančni minister dovoliti: 1. Da se ukine pobiranje potrošarine za sol, dokler država sama ne more postaviti potrebne količine soli na razpoloženje. 2. Ali hoče telegrafskim potom osloboditi 10 vagonov soli, naročene od Gospodarske zveze v Ljubljani, katere ne prepušča dalje carinarnica v Mariboru. 3. Ali hoče v obče propustiti uvoz zasebnim organizacijam in trgovcem, dokler uprava monopolov ne more zadovoljiti tozadevne potrebe. Politične Testi» Regent JMsander na Slovenskem. Po zanesljivih poročilih iz Beograda bo regent Aleksan-' der posetil Ljubljano prve dni meseca septembra. Iz Ljubljane bo odpotoval na Bled ter bo posetil tudi Celje in Maribor. Ni še pa gotovo, ako se bo podal tudi na Koroško. Zasedanfe Narodnega predstavništva. Po poročilih iz Beograda bodo trajale seje Narodnega predstavništva do 1. avgusta. Ša enters! mariborske slavenska šale, v zadnjih številkah smo z vso odločnostjo zahtevali rešitev marib. šolskega vprašanja, ker se do-zdaj še ni zgodilo drugega, kakor da smo dobili nekaj slovenskih učiteljskih moči. Šole so ostale nemške, kakor so bile. Pride pa „Mariborski Delavec“ in trdi, da mi v zadnjem času strupeno napadamo slovenski magistrat. Tej notici nasproti pribijemo in ugotovimo: 1. Mi nismo niti z eno besedo napadali radi šol slov. magistrata, ampak tiste osebe, ki nam hočejo dati v mestu le eno ljudsko in eno meščansko slovensko šo- lo. Naša zahteva je in ostane: üfsg SOlS mOUjO imati osebna slovenske razrede in le, če je potrebno, naj se jim dodajo nemške paralelke. — Nemške šole v Mariboru ne rabimo. Vemo pa, da je neki gospod, ki ima pri ureditvi šolskega vprašanja tudi soodločevati, drugačnega naziran-ja. Tako naziranje pa smo in bomo pobijali, naj je to potem „Mariborskemu Delavcu“ prav ali ne. 2. Mestni šolski svet obstoji že od februarja, a še ni imel nobene seje. Izključeno je, da bi bil dr. Verstovšek branil sklicanje mestnega šolskega sveta. Ravno višja šolska oblast in tudi dr. Verstovšek stoji na stališču, da morajo priti predlogi za preustrojitev šol od spodaj od lokalnih faktorjev in čaka na te predloge že mesece. Okoliški okrajni šolski svet je že februarja stavil svoje predloge in okoliške šole so danes že vse slovenske. Mestni šolski svet spi in se ni ganil 4 mesece. Da še torej šolsko vprašanje pri nas ni urejeno, ni krivda dr. Verstovšeka, ki je kljub skrajno slabemu zdravm nad vse živahno in agilno delal za preustrojitev vseh najrazličnejših šol, od ljudske šole do vseučilišča, ampak krivda za lene mestni šolski svet, ki bi bil tozadevne sklepe že davno lahko storil in predložil višji inštanci. „Mariborski Delavec“ naj torej 4/s kolonije Kamerun in a/3 kolonije Togo, ostanek bo pa dobila Anglija. Tako je torej zapečatena usoda teh v trgovskem oziru cvetočih nemških naselbin. Tamešvar prisojen Romuniji. Ker je svet četvorice prisodil Temešvar Rumuniji, so jugoslo-ske čete že izpraznile mesto in okolico. ttozeraska dovolila izročitev Viljema. Po-poišče krivdo tam, kjer je, ne pa tam, kjer je ni. f ročilih pariških listov je nizozemska vlada na Pametnejše bi bilo, ako bi „Delavec“ z nami f ententin pritisk dovolila izročitev bivšega nem-vred povzdignil svoj glas za slovenske šole v j škega cesarja Viljema. Viljem bo v Haagu en-Mariboru! I tenti izročen, odkoder ga bodo prepeljali v Lon- ftfera Gilčvert—Jenič- Vsi Slovenci, ki res ču- > don ter postavili pred posebno sodišče, v katero tijo narodno, obsojajo kupčijo Gilčvert-Jeničevo ij bodo poslale Amerika, Anglija, Francija, Italija s Südmarkinimi Švabi. Stvar je pojasnjena. Nam] *n Japonska po enega sodnika, ni šlo ne za osebno in tudi ne za strankar- I Finančni ßololaj Italija — OblipSH. Celokupni | sko zadevo, ampak pribili smo, da je velik škan- f vojni in državni dolgovi Italije so znašali do | dal, da se dobijo sinovi slovenskih mater, ki se | konca leta 1918 čez 70 milijard lir. V tekočem j potegujejo za Švabe in ž njimi sklepajo nečedne ! lotu so preračunjeni državni izdatki na 32 mili- f kupčije. „Mariborski Delavec“ je včeraj nekoliko j jard 659 milijonov lir, vsi državni dohodki na j korigiral svoje dosedanje stališče. Povdarjamo: I 8 milijard 461 milijonov lir, torej znaša državni Sumnja, da so možje JDS in listi JDS na strani J primanjkljaj v enem samem letu čez 24 mili-Ijudi, ki so se zavzemali za Südmarkine Švabe, l Jard drd- je bila popolnoma opravičena. Saj „Marib. Dela- j .... vec“, „Slov. Narod“ in drugi listi JDS niso ma- ! f|p A|i jfewiifia 1l,r rali in niso hoteli priobčiti ne vrste, v kateri bi I M. JODIf W vsaj beležili, kaj sta sklepala Gilčvert in Jenič s J , n ...... . . tujci. Še več:, „Delavec“ je celo v uredniškem „ F Dr- Frf .D“ J“!Va .Jf umrI delu dal prostora soUcitatorju Gilčvertu, ki je { T ®a?F°.m T >7- dunajske vse- imel celo drzno čelo, da je zagovarjal svojo kup- k"č2mce «lovensta literat m p,satelj dr. .. X ,. j __________1 ____°* „ V g, s Fran Simonič v visoki starosti 72 let. Svetila čijo s Švabi. Iz gotovega vira pa vemo, da „Sl. mu večna luč! Narod“ ni hotel objaviti članka, ki ga je dobil I M ... , .. . od svojega mariborskega dopisnika. Kdo potem? 0dV„ifiik. e 1 ovcu je o von o ne bi v očigled teh dejstev sumničil, da sta Je- f i#-*»*,._ T. . r nič in Gilčvert v zvezi z JDS? Kal pa se tiče I . ZB.StfObOdO Korotan. Dne 15. Thaleria na ie stvar trnli lasna On ie bil na- 1 JUni|a 80 utomh pn vzdlg°van.!u Sldra vsled Pre' inaierja, pa je stvai tucu jasna, un je dh „na | .»„ rjrnvp nrJ* T^nstn «sv Anp na KnrnS- ii • u ji v t *i v • ž V tJv Uvi UGv Ui (IV v5 [Jil lilUotll o V« iillc Ild IVUIUo ldonjen vsem strankam, načelnik nase organi- f . , , ... . , ... , , .. Xx n- . ’ ...... °.... kem sledeči vojaki saperskega bataljona: deset- zacije v Št. Hju pa m. Ravno naši ljudje so bili, | , * . £ ()rmJ. sai)er Ka. Ml »i • t 1 * • • v 1 3 llltx ImM “I 1 Lxtidiü. iv jCli xOt/ii, Ul IilU/i 4 buiMvl XV d so bili nezadovoljni z njegovo župansko po- | . M • ignn Koniice- saner Josin Re- litiko, ki je bila preprijazna napram Švabom. * J ’ ■* ’ ^ I tužnik, rojen 1892, Konjice; saper Alojz Križa- i nec, rojen 1896, Zahenberg, okraj Ptuj. Svetila i junakom večna luč! — Bogdan Lendovšek, voj. I karat. Izlet mariborskih Orion in Orlic v Jarenino, j v nedeljo 13. t. m. se je vršil, le škoda, da je vreme nagajalo. Jareninčani so ljubeznivo in gostoljubno izletnike sprejeli, za kar jim bodi izrečena prisrčna zahvala. Na zdar! OrSOTskš tabor n Celju. Južna železnica je dovolila polovično vožnjo tudi na progi Maribor— Celje, in sicer za tiste udeležence orlovskega tabora v Celju, ki vstopijo na postajah: Maribor, Hoče, Slivnica, Račje in Pragersko. Polovična vožnja velja za vlak, ki se odpelje iz Maribora 27. julija 1919 ob pol šestih zjutraj in pride v Celje ob pol osmih dopoldne, ter za vlak, ki se odpelje isti dan ob osmih zvečer iz Celja in pri- „Denuücüaniska afera“ ¥ Kranju. Prejeli smo in objavljamo: Gospod urednik! Ker ste že enkrat v „Straži“ zavzeli stališče glede „denuncijantske afere v Kranju“ in ker mi je na dobrem mnenju Vaših čitatelje v ležeče, prosim, da sprejmete o tej zadevi še moje pojasnilo. Glede po nekem časopisju in privatno razširjenih trditev, da sem jaz direktno ali indirektno povzročil preganjanje nekaterih kranjskih dijakov in profesorjev v letu 1914, izjavljam sedaj, ko je šolsko leto pri kraju in dosedajni moji oziri odpadajo, da so vse te trditve ali kombinacije izvirajoče iz namena, da se koga krije, ali pa slone na po manjkljivetn poznanju cele zadeve. Vedel sem 1. 1914, da ne obsojajo vsi dijaki sarajevskega umora. Nisem si pa tega izmislil, pač pa sem to zvedel saj od dveh strani. Če sem o tem s kom govoril, je bii to tak mož, ki je že sam kaj po- j de v Maribor ob pol enajstih. Znižanje je ure-dobnega vedel, ali pa sem bil jaz lahko o njem j jgn0 ravno tako, kakor na progi Ljubljana1— prepričan, da ne bo dijaštvu škodoval. Nisem pa j Celje. Vožnji listki za v Celje veljajo tudi za pri tem nikdar imenoval kakega dijaka imeno- | nazaj_ Vsled tega ne sme nobeden oddati vo-ma, ker tudi sam nobenih imen znal nisem. A - žnjega listka v Celju na kolodvoru. Udeleženci nikdar nisem sam koga ovadil ali komu naročil, i orlovskega tabora iz Ptuja naj kupijo vožnji li-naj ga ovadi. V preiskavi, ki se je začela, ko | najprv0 Samo do Pragerskega. V Prager-sem že odšel na vojsko, sem bil zaslišan še le j gj^em imajo časa dovolj, da si kupijo listek iz sredi septembra, pa ne le kot priča, ampak tu- jj pragerskega do Celia. Ta listek bo veljal di kot nekak obdolženec, češ, da sem moral ve- j tud} za V0Žnj0 od Celja do Pragerskega. Vsak deti za vse, a nisem ničesar naznanil in da svo- | udeleženec mora imeti izkaznico od Orlovske jih dijakov nisem dovolj nadziral, češ, da se je ! Zveze. Brez te izkaznice nima pravice do polo-dijak Matekovič udeležil shoda radikalnega di- | vične vožnje. Odseki naj naznanijo takoj število jaštva v Narodnem domu v Ljubljani takrat, ko j udeležencev celjskemu Orlu. Za vsako izkaznico je pod mojim vodstvom prišel z drugimi dijaki j je p|agatl 1 K režijskega prispevka. Celjski Orel k strelnim vajam v Ljubljano. Tudi med preis- | p0Sja} potem posamnim odsekom naročeno kavo nisem nikogar obdolžil, ampak le zavrnil i število izkaznic. Znižanje vožnje ne velja samo obdolžitve napram sebi. Ko se je letos začela ta ; za gjane in članice Orla, temveč za vse udele-afera vlačiti po časopisju, sem takoj prosil Višji j gence orlovskega tabora v Celju, ki bodo imeli šolski svet za preiskavo. Pripomnim le še, daje r izkaznice od Orlovske Zveze doslej objavljeni materijal o tej zadevi pomanj- j |fj0r se 110{e jz Maribora in Okolice udeležiti kljiv in netočen. Vsebuje neverjetne zmote To- | orlovske slavnosti v Celju dne 27. julija in želi rej predno se po časopisih o kom izreče sodba, | polovično voznino na železnici, naj se takoj naj bi se počakalo, kaj prinese preiskava. Mari- j javi v uredništvu „Straže“, bor, dne 1. julija 1919. Profesor dr. K. Ca- | Qf|g 27. julija vsi v Celje na veliko slavnost puder. I naših Orlov! Izročitev finančnih pogojev Nemški Avstriji. Zborovanje Slovenske Dijaške Zveze v Ljub- Po poročilu pariških listov bo mirovna konfe- | |Jaf|i, Vsak dijak, ki se hoče udeležiti zborovanja renca koncem tega tedna izročila Nemški Av- j SDZ v Ljubljani dne 8. in 9. avgusta in želi do-striji ostanek mirovnih pogojev, t. j. finančne, | biti hrano in stanovanje v Ljubljani, naj se za-trgovske in gospodarske mirovne pogoje. | nesljivo javi potom dopisnice in obenem nazna- Nirovni pogoji za Bolgarijo. Bolgarija je pre- ji ni svoje počitniško bivališče na tajnika Franjo jela od mirovne konference poziv, naj pošlje po- | Jegliča v Ljubljani, sv. Petra cesta 91, najkas-oblaščence v Pariz, da sprejmejo mirovne po- ‘J neje do dne 20. julija. — Ker obeta postati to goje, ki se nanašajo na Bolgarijo. Mirovni pogoji | zborovanje zelo zanimivo in koristno, naj se ne bodo dne 25. julija izročeni bolgarskim dele- j zdi nobenemu katoliško mislečemu dijaku škoda gatom. * I časa in denarja. — Dne 2., 3. in 4. avgusta t. Razdelitev nemških afrikanskih naselbin. Med ? l. pa se vrši na Homcu pri Ljubljani zanimiv Anglijo in Francijo je glede razdelitve nemških socijalni tečaj. Da se bo poskrbelo za hrano in kolonij ali naselbin Kamerun in Togo v Afriki stanovanje, naj se javi vsak udeleženec pri g. prišlo do sledečega sporazuma; Franciji pripade N. Kolareku, bogoslovcu v Zagrebu, Kaptol 29. Zadružna Zveza v Ljubljani oddelek za štajersko v Mariboru naznanja, da se je preselila njena pisarna v Schillerjevo cesto 10 (na oglu Gosposke ulice) 1. nadstr. Mariborsko mestno poveljstvo se je z dnem 17. julija preselilo na Glavni trg štev. 2 poleg „Velike kavarne“ (preje Theresienhof). Koncert Druzovič-Brszovšek se vrši v Mariboru v četrtek, dne 24. t. m. (in ne v torek, 22. t. m.) v veliki dvorani Narodnega doma s sledečim vsporedom: 1. a) J. Malat: „To vedel bi rad“, b) A. Dvorak: op. 55. „Ciganski napevi“ št. 4. in 5. c) A. Thomas: „Romanca“ in „Mignon“. — Petje. 2. a) F. Chopin: op. 49. „Fantazija“. b) S. Rachmaninoff: op. 3, št. 2, „Preludij“. c) F. Liszt: „II. Rapsodija“. — Klavir. 6. a) I. pl. Zajc: „Arija Clelije“ iz „Armide“. b) J. Pavčič: „Pred durmi“, c) P. Božinski: „Aman djevojko!“(Srbska narodna), d) F. Smetana: „A-rija Marije“ iz „Prodane neveste“. — Petje. 4. a) F. Chopin: op. 66, „Fantazija improptu“. b) P. I. Čajkovsky: „Zvončki“, c) F. Chopin: op. 25. „Etuda“, d) Strauß-Schütt: „Parafraza“ (Netopir). — Klavir. 5. a) J. Pavčič: „Pastarica“. b) I. pl. Zajc: „Hajd u kolo!“ c) Goanod: „Arija“ iz „Margarete“. — Petje. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Weixla. — Vsporedi s besedilom in samospevov 60 v. — V nedeljo, dne 20. t. m. ob 4. uri popoldan je koncert z istim vsporedom v šolski telovadnici v Ljutomeru, v torek 22. t. m. ob pol 9. uri zvečer v koncertni dvorani v Rogaški Slatini in v soboto, 26. t. m. ob 8. uri zvečer v mestnem gledališču v Ptuju. Pri SV. Arehu na Pohorju se vrši v nedeljo, 20. t. m. cerkvena slavnost. Dopoldne bo več sv. maš, tudi procesija in pridiga ob 10. uri, a popoldne se vrši v Ruški koči in na trati neprisiljena domača zabava. Domačini in planinci na plan! f Ues promet na progi Zidani Host—Sisak je od danes naprej ustavljen radi pomanjkanja preji moga. Vozi samo ekspresni vlak Pariz—Zemun e in vojaški vlaki. j Slovenska katoliška dijaška zveza uprizori v nedeljo 20. t. m. v Celju v mestnem gledališču \ igro „Mikiova Zala“. Pričetek ob 4ih popoldne. * Vstopnice se prodajajo od 10.—12. ure iu po-I poldne ob 3h. Celjane in okoličane vabi k obilni Odbor. vršijo v Slovenski udeležbi Živinski sejmi sa zopet Bistrici redno kakor pred vojsko. Prvi bo na Jakobovo dne 25. julija. Nadalje dne 24. avg., 24. sept,, 28. okt. in 21. nov. Ker je v okraju že zopet veliko živine, se kupci vabijo. Bistriški sejmi so znani po vsem Spodnjem Štajerskem in še dalje okrog. Prirediti?®* V nedeljo, dne 20. i m. Pri Sv. Trojici v Slov. gor. popoldne velik dekliški shod za dekliške Marijine družbe celih Slov. goric. — V Makolah po večernicah v narodni dvorani prireditev Orla in Dekliške Zveze. — V Goto vij ah ob 18. (6.) uri v dvorani g. Malgaja gledališka predstava Slov. kat. izobraževalnega društva. — V Št. Petru v Savinjski dolini popoldne na vrtu gostilne Cvenk veselica proštov, požarne brambe. — V Ptuju ob 16. (4) uri v Narodnem domu koncert ptujskega pevskega društva s sodelovanjem ptujske mestne godbe. — V Rimskih toplicah po ranem opravilu v šoli shod Bralnega društva. — V Šmartnem v Rožni dolini pri Celju po rani maši zborovanje kmetijske podružnice. Predava strokovni učitelj g. inž. Zidanšek o živinoreji. — V Braslovčah po večernicah ponavljanje nedeljske prireditve bralnega društva v isti namen — V Mariboru ob 17. (5.) uri v veliki dvorani Narodnega doma dobrodelna predstava krčevinskih šolarjev v prid Dnevnemu Zavetišču v Mariboru. — V Framu popoldne po večernicah v uradnih prostorih občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice. — Ptujski Orel priredi izlet k Sv. Vidu niže Ptuja — V Črni pri Prevaljah, ob 14. (2.) uri ljudska veselica v prid jugoslovanskim invalidom. — V Celju ob 16. (4.) uri v mestnem gle^ dališču uprizoritev »Miklove Zale«. V nedeljo, dne 27. t m- V Središču ob pol 14. (pol 2.) uri v Društvenem domu čebelarski, shod, ustanovitev čebelarske podružnice in praktično razkazovanje čebelnjakov. Na shodu govori potovalni učitelj g. Jurančič. Pri Št. Rupertu v Slov. gor. popoldne po večernicah v gostilni g. Krajnca gledališka predstava Katoliškega bralnega društva. — V Pišecah ob 15. (3.) uri v uradnih prostorih občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice z navadnim dnevnim redom. — V Oplotnici ob 15 (3) uri v uradnih prostorih redni občni zbor Ljudske posojilnice z običajnim dnevnim redom. — Na Pobrežju pri Mariboru ob 15. uri ljudska veselica Prostovoljne požarne brambe na Balonovem gostilniškem vrtu. Pofctis* srcem javljamo v**» sorodnikom, prijateljem in znancem, da je go kratki in mučni bolezni priminul predobri., 'blagi nju, stric io *v*k. gospod f£>»«tnik, trgoyec in giwimfer. Pogreb dragega pokojnika, je bil dne 10, jnlija na tukajšnje pokopališče. Iskrena zahvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ; posebno zahvalo izrekamo č. g. župnika in pevskemu zboru. Sv, Yid pri Grobelnem, 16, julija 1919, 1354 žalujoča družina Žnider in sorodniki. Amalija Breznik, posestnica aa Kogu pri Sv. Bolfanku pri Središču, naznanja v svojem in vseh dragih sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem pretežno vest, da je njen preljubi, dobr. in blagi stric gospod Marko Pavlinič, posestnik in čevljarski mojste? r Ptajn. : MALA NAZNANILA. Prode sei S Raznai Prod* se islseuo posteljo, belo pogrinjalo ra 2 postelji, Stolni Is g 14, II. ndstr. Maribor. 1551 Svodelci svinjski Mer tudi sa prestaviti s« proda. Uferstraße 24, Maribor. 1350 Säaservfr (Stutzflügel) in pianino, skoro novi se proda. Maribor, Kriechuberjeva ulica 26. 1347 Kajbu* hiša v bližini Glavnega krga v ‘i. ari boru je na prodaj. Tpraša se v Pobrežju, Frau Standes er ulica St. 4. 1346 Dvovprežen vez (koleselj) je naprodaj pri Erber, Koroška cesta 51, Maribor. 1343 5000 škatel) cigaretnega papirja » 8000 grosov druiarjev s» proda na debelo. ^Agentura“, Mar ribe», poštno ležeše. 1341 I i POZORI BiiS is usnja . . K 2*50 jeraaenje za «epe . n 2'50 Uoči zä eepe . . kos« 70—100 cm 7i 250 dolge ä K12'— do J) 16'— ‘terasni kamni k £ 2-50 tipi 4g 5.50, 6'— 6-50 glavni robci lepo pisani A . . . JJ 16.— ■loške predpasnike 5? 6-— ženske predpasnike » 4'— 12 — do . . s 16.— «Eford srajc-e za feste ... . 46-— oežklTki« h», mt žssl tsetisö. - ptfiös® - Sas» po cešaaa kraljestva Erna. Btd&SIššs Kupi sei Um les-plohe Službe« wa?jireei»iä«asBf3igBvsTAWtsxmssna?- Sprejmem dva hlapca b konjem in erega ali dva sa dnevnih cenah 1028 Zensko zdravilišče toplice Dobrna pri Celju (poprej „Neubau»“). y—-oktober. HMELJ kupi vsako množino ftnsSoif Fetuse v Mozirju. Cena po dogovoru z vzorci Drago want plačam lepo »oho Naznanjam slavnemu obč netvn, da sem oivar! jlončarsko obrt in prodajam od 15. julija naprej lonoe ia sklede, Stavim tudi peči in štedijn ke ter delam lončen« -stene za mesarije. Priporočam se v obila naročila Andrej Stäuber, loxräairoki *»3io|et«bv*. fimiitr, Crospebsfeft ul® 3S» Nekrep Jožef, tasarBki mojster, stavbenik in podjetnik. Maribor, Moxartovss ulica 59 se priporoča 22 vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravika iek. @Wp®d®fB zobarjem se priporoča zaloga zobarskih potrebščin O. GOLOB, Ljubljana v poslopju “Jadranske bank©*, nasproti glavat pošte, svojo veliko zalogo vseh v zobarsko stroko spadajočih predmetov. Došla je večja množi»» la alabaster mavca («. Izvolite ga takoj naročiti lipovi« cvetje I Ibiraife §a in javite, kojo množino ga imate ! Vreče vam pošljem in prevzamem blago po povzetju! Vinko Vabičf'Žalec p. Celju Ponudbe trgovce* prosim le z navedbo cene t 1244 Jedilno sol k vžigalice [dobi v nekaj dneh Gkispuflfirskft mvemm ¥ IjJiiklJani« P. t. Refiektanti naj blagovolijo poslati svoja naročila takoj. — ¥ zalogi Ima sledeče: Žvepleni cvet, rnedr® galico» rafij® in Ifvlnsk® sol. fConiZ(3 pride v kratkem. P. n. gostom se vljudno naznanja, da sem gostilno M „Bolei zajon“ Maribor IMfeSjsfe?*, ieetta &t. IO od • gosp. Mikec s 15. julijem prevzel. Bom vedno skrbel za dobro in vljudno postrežbo cenj. gostom. Za dobro pijačo in kuhinjo se bo skrbelo. Za obilen obisk se priporoča vljudno 1245 J. -A. IlenigpsaaM OnsAnüa llBsI®i5-Pa»Dp@iSnd®, 'Maribor. Preselitev tvrdke pohištva ERNEST ZELENKA dne 9. julija t. 1. ob 6. uri zvečer v 78. leta v Varaždinskih Toplicah nagloma preminul. Truplo pokojnika ge je dne 12. i m. provizorično položilo k večnemu počitku na pokopališču v Varaždinskih Toplicah ter se prepelje v najkrajšem času na mestno pokopališče v Ptuj. Ob prevozu trupla blagopokojnima v Ptuj se bodo obvestili prijatelji in znanci pravočasno. Slovesna sv. maša-zadnš» niča za pokojnega se je dne 12. t m služila ob 7, uri zjutraj v farni cerkvi v Varaždinskih Toplicah, ter se bo služila še v mestni farni cerkvi v Ptuja in v podražili cerkvi na Humu pri Ormožu. Ptuj- -ivficr Sv. Bolfenk pri Središču, » 12. inliia 1919. 1 iz Gosposka ulice 25, Š©lsk@ ulice» dne 12. julija 1919. 1355 le? naznanja uljudno podpisani p. n. občinstvu, proseč, da bi mu dosedanji, kakor novi naročevale! nadalje izkazali opravičeno, dolgoletno zaupanje ter ga častili z novimi naročili. — Vedno velika zaloga v pohištvu, sobnih okraskov tapet itd. ERNEST ZELENKA tvrdka pohištva, tapetnih, dekorater in zapriseženi strokovnjak-veščak. ©olslca. ulica št. S. ZAHVALA- Iskrena zahvala za obilni obisk pri pogrebu Marije Blatnik, kateri se je vršil v petek dne 11. julija t. na. Posebna zahvala še za cvetlice in vence. Fram, dne 16. julija 1919. 1357 Žalujoči ostali. 63