1]
O Lasi 1 o
„Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani.
Št. 21.
Izdavatelj in urednik:
Andr ej Z i1 m er,
mestni učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik.
Ljubljana, 1. listopada 1890. XXX. leto.
Vsebina: Iz deželnega zbora kranjskega. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblaste v. — Književnost. — Vprašanja in odgovori — Naši dopisi: Iz krškega okraja. — Loški Potok. — Iz Ljubljane. - Društven vestni k. — Vestni k. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Iz deželnega zbora kranjskega.
seji deželnega zbora dne 24. t. m se je obravnaval zakon o reguliranji učiteljskih plač. V imeni finančnega odseka je imel poročati poslanec K lun, a ker je bila že v odseku nejedinost glede § 6:, ki določuje desetletnice za učitelje IV. plačilne vrste na jednorazrednicah, odklonil je poročilo in je poročal poslanec dr. Vošnjak. To poročilo se glasi:
Slavni deželni zbor!
V lanskem zasedanji sklenjeni zakon glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah ni dobil Najvišjega potrjenja. Kakor je razvidno iz poročila deželnega odbora, s katerim slavnemu deželnemu zboru o tej zadevi predlaga nov načrt dotičnega zakona, spod-tikala se je učna uprava nad določbami §§ 3 in 6, ki določujeta pravice deželnega odbora pri razvrstitvi učiteljskih služb v plačilne vrste in pri priznavanji osobnih doklad. Učna uprava trdi, da § 3. ni prav jasen, in da potrebuje bolj natančne zasnove, ker ni gotovo, kaj je razumeti z izrazom „ustanovitev učiteljskih služb". Ako ustanovitev zadeva le določitev
plačilnih vrst, bi učna uprava ne imela nobenega pomisleka proti temu, da deželni šolski svčt ravna v sporazumu z deželnim odborom, ako pa izraz „ustanovitev učiteljskih služb" pomenja snovanje učiteljskih služb, mora učna uprava temu odločno uporekati, ker obstoječi šolski zakoni na pozitiven način določujejo, kje in kdaj je snovati kako učiteljsko službo.
Slavnemu deželnemu zboru ni prišlo na misel z omenjeno določbo § 3. le količkaj omejati pravico deželnega šolskega sveta glede snovanja učiteljskih služb, ker ve, da ta pravica po določilih obstoječih šolskih zakonov pristaja le deželnemu šolskemu oblastvu; ampak hotel je ž njo le varovati pravico deželnega odbora pri razvrstitvi učiteljskih služb v plačilne razrede. In da bi nihče nad tem ne dvomil, pridejalo se je pojasnilo, da besede ustanovitev in razvrstitev učiteljskih služb pomenjata tukaj le določitev njih plačilnih vrst. Reč nikakor ni nejasna, kakor trdi učna uprava, in nikakor ne potrebuje bolj natančnega izraza Pač pa bi nejasna postala, če bi se izpustila beseda „ustanovitev", kakor priporoča deželni odbor. Prav
21
lahko bi se namreč zgodilo, da bi deželni I šolski svet snovavši kako novo učiteljsko službo meni nič tebi nič iz lastne moči določil tudi njeno plačilno vrsto. Nihče mu ne more braniti snovati nove učiteljske službe, kjer so potrebne in po zakonu upravičene; tega pa nikakor nečemo, da bi deželno šolsko oblastvo pri snovanji novih služb že a priori določevalo, da bo nova služba spadala v prvi ali drugi, ali v katerikoli bodi plačilni razred, kakor je n. pr. dosedaj ustanovljalo nove službe s 400 ali 450 ali 500 gld. plače; preden bode določilo letno plačo nove službe, se bode moralo marveč porazumeti z deželnim odborom. Da torej deželna šolska oblast ne bode mislila, da je na pritrditev deželnega odbora vezana samo pri razvrstitvi že obstoječih učiteljskih služb, ampak da jo veže jed-naka dolžnost tudi pri razvrstitvi služb, ki se bodo na novo ustanovljale, zdelo se je finančnemu odseku potrebno, § 3. bistveno sprejeti tako, kakor je bil sklenjen v zadnjem zasedanji, spremenil je le besede njegove tako, da ni nobenega dvoma, o čem se ima deželno šolsko oblastvo sporazumljevati z deželnim odborom.
Še huje, kakor § 3 učno napravo bode § 6., ki zadeva osobno doklado 50 gld. učiteljem, ki so 10 let zadovoljivo služili na isti jednorazredni šoli z letno plačo IV. vrste. Učna uprava zahteva to osobno doklado kot nekako pravico učiteljem, deželni zbor pa jo smatra le kot nekako darilo za pridne učitelje. Kdor pa dovoljuje darila, določuje tudi pogoje, pod katerimi se ta darila komu priznavajo. Če je torej naš deželni zbor dovolil nagrade ali osobne doklade pridnim učiteljem ter določil, da ima pri priznavanji teh daril govoriti tudi deželni odbor, bi bila morala učna uprava to zboljšanje učiteljskih plač tem zadovoljneje pozdraviti, ker takih osobnih do-klad učitelji jednorazrednih ljudskih šol ne uživajo nikjer razven na Nižji-Avstrijskem.
Z ozirom na to, da so bili lani v finančnem odseku čuti obilni ugovori proti tej osobni dokladi in da je končno obveljala samo z jednim glasom večine, poročevalec te do-
ločbe ni hotel s tein spravljati še v večjo nevarnost, da naj bi se za njeno rešitev žrtvoval kos pravic deželnega zastopa. Če bi jo bil namreč tako predlagal, kakor jo zahteva učna uprava in jo priporoča deželni odbor, bi se bil izpostavljal nevarnosti, da slavni deželni zbor ne bi pritrdil tej obliki in da bi marljivim učiteljem namenjeno darilo padlo pod klop. Če bi bil hotel pa varovati veljavo deželnega zastopa in priporočati, da naj slavni deželni zbor § 6. sprejme v isti obliki kakor lani, je gotovo, da zakon tudi letos ne bi dobil Najvišjega potrjenja in da bi učitelji vsaj še jedno leto zastonj čakali povekšanja plač. Da se torej na jedni strani zakon reši novega pogina, in da na drugi strani ni treba žrtvovati najmanjših pravic deželnega zastopa, zdelo se mu je primerno § 6. izpustiti, kar bi bilo tem laglje, ker ni v nobeni stvarni zvezi z drugimi določbami. Da pa pridni učitelji vsled tega ne pridejo ob njim namenjeno darilo ali osobno doklado, priporočal je resolucijo. s katero se deželnemu odboru naroča, dovoljevati osobno doklado 50 gld. na leto učiteljem, kateri so kot stalni učitelji na jedni ter isti jednorazredni ljudski šoli z letno plačo IV. vrste zadovoljivo službovali 10 let. Taka resolucija bi obsezala bistvene določbe, ki se nahajajo v § 6. lani sklenjenega zakona. Izpustila naj bi se le določitev, da naj se prične omenjeno desetletno službovanje šteti šele z veljavnostjo tega zakona, ker bode po novi razvrstitvi učiteljskih služb ostalo tako malo učiteljev na jednorazredni-cah z najmanjšo plačo in desetletnim službovanjem, da te osobne doklade ne bodo kaj vplivale na povikšanje potrebščine normalno-šolskega zaklada. S tem bi bilo vsem ustreženo deželno šolsko oblastvo obdržalo bi pravico presojati službovanje ljudskih učiteljev ali je zadovoljivo ali ne, deželni zastop bi po svoji vesti in volji obračal deželni denar, marljivi učitelji pa bi dobili svojo osobno doklado, ki ima za nje jednako vrednost, ali jim je bila priznana od deželnega šolskega oblastva ali od deželnega odbora. Toda večina odsekova ni pritrdila temu predlogu, marveč je sklenila, da naj § 6. ostane v za-
konu nespremenjen, kakor ga predlaga deželni odbor.
Drugi paragrafi so ostali nespremenjeni; razgovor je bil le o § 10., ki določuje rok, s katerim ima novi zakon stopiti v veljavnost. Ker je namreč le še malo tednov do novega leta, mislilo se je, da ni lahko pričakovati, da bi se Najvišja potrditev in razglasitev zakona izvršila pred novim letom sploh, še manj pa, da bi se izvršila toliko časa pred novim letom, da bi bilo mogoče do 1. prosinca 1^91 dognati za izvršitev tega zakona potrebne priprave. Če bi ostal § 10. nespremenjen, bi morali učitelji v slučaji, da se zakon razglasi šele po novem letu, na povikšanje plač čakati do 1. prosinca 1892 kar bi nekatere izmed njih hudo zadelo; da bi pa stopil na vsak način v veljavnost s 1. prosincem 1891, kakor prosijo učitelji črnomaljskega okraja, če bi bi! morda razglašen šele sredi ali celo na koncu 1. 1891., je nemogoče zarad provi-zoričnih učiteljev, ki bi morali v tem slučaji vračati nepostavno prejete višje plače, kar bi bilo zanje skoraj nemogoče. Zato se je zdelo nekaterim primerno, priporočati, da naj stopi zakon v veljavnost tri mesece po razglasitvi. Na ta način učiteljem ne bi bilo treba dolgo čakati povikšanje plač, zlasti, če se zakon potrdi in razglasi še pred novim letom, na drugi strani pa bi bilo mogoče, v tem roku dovršiti vsaj najnujnejše priprave. Ali ker se je od gospoda vladnega zastopnika povdarjalo, da seje Najvišje potrditve zakona za gotovo nadejati še pred novim letom, ako zakon obvelja po načrtu deželnega odbora, bilo je soglasno sklenjeno, da naj ostane § 10. nespremenjen.
Razven že omenjene peticije črnomaljskih učiteljev došli sta slavnemu zboru v tej zadevi še dve peticiji, na katere se pa finančni odsek ni mogel ozirati. Odbor društva učiteljev in šolskih prijateljev za okraj Kamnik prosi, da naj se povikšajo vse učiteljske plače za 50 gld., češ, da bi se na ta način povik-šale plače vsem učiteljem, po razvrstitvi novega zakona pa le nekaterim. Tako povikšanje prizadejalo bi deželi pri sedanjem številu učiteljskih služb, katerih je 530|, za
26.500 gld. več stroškov, katerih dežela ne bi mogla zmagovati. Ravno tako ni bilo mogoče ozirati se na prošnjo društva „Zaveza učiteljskih društev", ki prosijo, da naj se iz § 4. izpusti določba, da imajo pravico do petletnic samo učitelji in učiteljice, ki službujejo z dobrim uspehom, ker bi se sicer dobri in slabi, marljivi in leni učitelji stavljali v jedno vrsto. Dalje prosijo, da bi se bolj natančno določilo, kako se imajo šteti petletnice, celi § 4. je v tej zadevi tako jasen, da so tolmačenja, kakoršna našteva peticija, čisto nemogoča. Zato se tudi na to prošnjo finančni odsek ni mogel ozirati ter slavnemu zboru predlaga:
Slavni deželni zbor naj torej sklene:
1. Priloženemu načrtu zakona, s katerim se nekatere določbe deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873, d. z. št. 22, in z dne 9. sušca 1879, d. z. št. 13, spreminjajo, oziroma dopolnjujejo, pritrjuje deželni zbor.
2 Deželnemu odboru se naroča, temu zakonu pridobiti Najvišje potrdilo.
Pri podrobni obravnavi se je pri § 6. vnela huda debata, katere so se udeležili poslanci Hribar, dr. Tavčar, Šuklje, deželni predsednik baron Winkler, Svete c, D e te 1 a, baron Schwegel, dr. S c h a f-fer. Ta paragraf se glasi:
„Učiteljem, ki so po pričetku veljavnosti tega zakona kot stalni učitelji na jedni ter isti jednorazredni ljudski šoli z letno plačo IV. vrste zadovoljivo službovali deset let, gre razven zakonitih službeno-starostnih doklad še osobna doklada 50 gld., ki se pri odmeri pokojnine ne všteva in odpade, če dosežejo učiteljsko službo z višjo plačo. Prisodbo te osobne doklade izreče deželni šolski svet, za-slišavši pred deželni odbor".
Poslanec Hribar nasvetuje, da se ta § izpusti iz zakona ter nasvetuje tole resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, učiteljem, kateri so kot stalni učitelji na jedni ter isti jednorazredni ljudski šoli z letno plačo IV. vrste zadovoljivo službovali deset let, zasli-šavši prej deželno šolsko oblastvo, dovoljevati iz deželnega zaklada osobno nagrado letnih 50 gld., ki se pri odmeri pokojnine
2L *
ne všteva in odpade, če dosežejo učiteljsko službo z višjo plačo".
Predlog večine finančnega odseka, da se vzprejme § 6. v zmislu deželnega odbora, pri glasovanji dobi samo 9 glasov, torej ni vzpre-jet. Pri glasovanji o Hribarjevi resoluciji pa tudi za resolucijo glasuje samo 9 poslancev (dr. vitez Blehveis, Gorup, Hribar, Kavčič, Klein, Klun, Povše, Stegnar, dr. Tavčar), torej tudi ta pade. Zakon je torej ves vzpre-jet po predlogu deželnega odbora — brez § 6.
Tako se je končala obravnava o reguliranji učiteljskih plač na Kranjskem. Hvaležni moramo biti visokemu deželnemu zboru, da je vender jedenkrat uslišal prošnje učiteljstva, osobito pa za to, da se je stvar v tem zasedanji tako hitro izvršila, da bode zakon lahko že pred novim letom potrjen. Vender pa ta uredba še ne bode odstranila pomanj-
kanja učiteljev, ker premalo učnih močij pride v I. in II. plačilno vrsto (26 52) in so v nekaterih sosednih deželah boljše plače. Naj-slabeje se je pri tej uredbi skrbelo za ljubljansko učiteljstvo. Obžalovati moramo tudi, da je iz malenkostnih uzrokov padel § 6. o desetletnicah za jednorazredničarje. Isti poslanec, ki je pouzročil, da se je v vlanski zakonski načrt vzprejelo določilo, vsled katerega zakon ni bil sankcijoniran, predlagal je letos z ozirom na deželne finance, da naj se ta paragraf izpusti in s tem tudi desetletnice črtajo, akoravno smo malo dnij prej slišali in brali, da se je v je dnem letu deželno premoženje za 231.000 gld. pomnožilo, in da se je samo pri normalno šolskem zakladu več tisočakov prihranilo!*)
*) Ves zakon priobčimo, kakor hitro dobi Najvišje potrjenje.	Uredn.
Knjiga Slovenska
v
XIX. veku.
*
Prirodopis živalstva s podobami. Za spodnje razrede srednjih šol izdelal Dr. Alojzij Pokorny. Poslovenil Fran Erjavec, profesor na c. kr. viši realki v Gorici. Drugo predelano in pomnoženo izdanje s 490 podobami. Založila in na svetlo dala Matica slovenska v Ljubljani. V Pragi 1872. 8. VI. 309. Natis. H. Mercy. — Pregled in kazalo I—VI. Vvod. Kje se živali nahajajo, v čem nam koristijo in škodujejo, kako se lové in spravljajo (Berilo). Opis posameznih živalskih vrst. Pregled vsega živalstva. Opis živalskega telesa sploh. Opis človeškega telesa (1—291). Imenik opisanih živali v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku (292 - 309). III. s 522 podobami 1881. 8. 290 str.
Letopis Matice Slovenske 1. 1875 str. 218—228: „Iz potne torbe". Priobčil Franjo Erjavec. — „Na svojih izletih po goriških, tolminskih in bolških hribih, po ipav-
ski dolini in po Krasu nabiral sem vzgred tudi rastlinska in živalska imena. Našel sem marsikako dobro zrno, ki bode ustrezalo našim botanikom in zoologom . . V narodu je še polno sličnega blaga . . Lastna imena živalska . . za philologa ne brez pomena . . Naposled sem dodal še nekatere besede, reke in prislovice, ki so se mi vredne zdele biti zapisane in priobčene, od kojih bode morebiti ta ali ona dobro služila bodočemu pisatelju slovenske phraseologije". — Rastlinska, živalska imena. Lastna imena domače živine: kozja, ovčja, govedja. Besede, reki in pregovori. — L. 1879 str. 118—147: „V ma-tičinem letopisu za 1875. 1. priobčil sem ro-kovet rastlinskih in živalskih imen in tudi nekoliko po narodu pobranih besed in rekov, katerih naši besednjaki ali ne znajo, ali če jih tudi, ogibljejo se jih vender mnogi pisatelji, rekel bi od bojazni, da niso istinito
narodno blago . . . Letos priobčujem . . rastlinska ter živalska imena in besede (reke in pregovore str. 133 — 147) do črke O, a drugo leto, ako bodem živ in zdrav, ostalo polovino itd." - L. 1880 str. 156 — 216. Dodatek. Popravki str. 217—220. Opom-nj a. „Kakor uže v letopisu 1879. leta, tako je tudi letos moj prijatelj (Fr. Levstik) premnoge besede razbistril z jezikoslovno vednostjo. Z menoj vred mu bode vsak zahvalen o nauku, katerega nam podaje v svojem tolmači, a dovršeno oceniti ga more samo strokovnjak. Pripravljaje gradivo letošnjemu letopisu nabral sem v potno torbo zopet toliko narodovega blaga, da, bodem li živ in zdrav, svojo biro k letu oprtiv prineseni blagovoljnemu občinstvu (str. 221)". — L. 1882-83 str. 195—351: „Evo me zopet s polno torbo narodnega blaga . . . Gospodo pa, katero take stvari zanimljejo, prosim, da bi me tudi po sedaj blagovolili opozarjati na nedostatke in na neizpravnosti, katere sem o priliki rad popraviti. Krpež in trpež pol sveta drži". I. Besede. O ponavljajočih (opetljivih) glagolih II. razpola (str. 274). II. Imena raznim živalim str. 277. III. Rastlinam str. 287. IV. Ovočju (sadju). Vinske trte. Smokve. Breskve. Črešnje. Češpe. Orehi. Oljke. Jabolka. Hruške. V. Recila in pregovori. VI. Uganke, uganaliee ali zastavice. VII. Pripovedke in vraže. O zagovorih. O urokih. Do-stavki in popravki str. 342—351. Z vr še tek: „Tudi letos je blagovolil znani, da-si neimenovani prijatelj pred natiskom pregledati „potno torbo" in premnozim besedam priložiti svoja znanstvena pojasnila. Razboriti čitatelj mahoma ugane sam, kaj je dodala njega roka. Od mene mu bodi iskrena hvala a od strokovnjakov priznanje po zaslugi". Fr. E. (Gl. Levstik str. 37. O Levstiku prim. tudi „Dom in Svet" 1. 1888).
Soča (poleg drugih dopisov) 1. 1877: Božični večer na Kranjskem (Vid. Izbr. Sp. Dodatek str. 281—6).
Zvon 1. 1877 str. 11—74: „Rastlinske svatbe". Spisal Fr. Erjavec v pismih (I—V). — „Spomini s pota". Pisal Fr. Poljanec. I. „Na Kraški zemlji" (str. 277—330). — L.
1878 str. 313—379. II. „Med Savo in Dravo". - L. 1879 str. 26—379 s podpisom: Fr. Poljanec. — Zvon 1. 1881 str. 47—311: „Rak". Spisal Fr. Erjavec.
Naše škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fr. Erjavec, profesor v Gorici. Na svitlo dala in založila Družba sv. Mohora. V Celovcu (v snopičih) 1. 1880-82. 8. VI. 328. Imenik opisanih živali. Nat. tiskarnica družbe sv. Mohora. — Uvod. I. I. Živali opasne (nevarne) človeku in njega zdravju; II. škodljive našim domačim živalim; III. škodljive po hišah in shrambah; IV. sadnemu drevju; V. zelenjadi; VI. poljščini in senožetim; VIL gozdom; VIII. vinogradom. — „Zlasti knjige „Domače in tuje živali" in „Naše škodljive živali" so klasične in vredne, da jih vsakdo trdo vezane hrani v svoji knjižnici ter bere in bere. Ne samo „Mravlje" in „Rak" in „Rastlinske svatbe", tudi mnogo drugih popisov v imenovanih knjigah bere se tako prijetno, da jih človek težko dene iz rok. Še sam je bil s temi bukvami nekako posebno zadovoljen itd. (Koled. 1888. str. 41)".
Somatologija ali nauk o človeškem telesu učiteljiščem in višjim učilnicam spisal Dr. Jan. N. Woldfich. Po četrtem natisku poslovenil Fran Erjavec. V berilo vtisnenih je 140 slik. Založila in izdala Matica Slovenska. V Ljubljani, 1881. 8. 108. Natisnoli J. Blaznikovi nasledniki. Pregled. Uvod. Gibala. Hranila. Občutila. Telesna koža. Človeško življenje. Razvrstitev človeštva. Zdra-voslovje. — Kazalo in tolmač (99 108). — Kogar pri čitanju te knjige jame v srce zebsti, tistemu svetujem, naj pazljivo začne prebirati Erjavčeve bukve „Domače in tuje živali v podobah" ter v njih spis „Človek. Človek je slika in prilika božja (str. 10—12). Človek je gospodar na zemlji"; pa „Zagovor — Človek in domače živali" (str. 148 — 150); pa še „Ptice človeške prijateljice; Ptice naše do-brotnice itd., in - ogrelo se mu bode spet srce.
Koledar Družbe sv. Mohora 1. 1887 str. 17 — 26: „Ni vse zlato, kar se sveti", i Spisal Fr. Erjavec.
„A to ni edino, kar je nepozabni Erjavec pisal. Koliko njegovih sestavkov brez podpisa prinesla je Goriška „Soča", kjer nas je budil in učil . . Omenim naj le, da je on sestavil par let zaporedoma statistiko udov družbe svetega Mohora na Goriškem. Primerjal je v njej število prebivalcev s številom udov, primerjal duhovnijo z duhovnijo in pri vsaki tudi prirastek ali upadek v primeri s prejšnjim letom. Pridne duhovnije je pohvalil, zanikerne pograjal in sad je bil ne-nadejano obilen; na stotine novih članov pristopilo je družbi" . . Poleg tega je pomagal mnogim drugim prijateljem, na pr. g. Cigaletu pri Terminologiji, kakor že v Zagrebu pri sostavi Znanstvene terminologije za srednje šole (Cigale str. IV), prof. Ple-teršniku pri Slovarju, Klodiču pri Učnih načrtih. Funtku pri Zlatorogu, Kramerju pri Kmetijskem berilu, prof. Glovackemu pri Flori, prof. Čebularju pri Fiziki itd. Njegovo ime je zaslovelo tudi med nemškimi in francoskimi učenjaki (Izbr. Sp. XVII) . . „Zdi se, da je nameraval svoje leposlovne spise sam še posebej izdati, ker jih je sem ter tje popravljal. Povest „NTa stričevem domu" in dele satire „Črtice iz življenja Šnakšnepskov-skega" je popravljene že na čisto prepisal . . V zapuščini je tudi krajši spis: „Živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo" na Goriškem. Zapustil je nekoliko osnovanih povestic, hotel je še opisati svoje „Spomine s pota", za družbo sv. Mohora še škodljive rastline itd. Pripravljal je zadnje čase za tisek „Malako-logične razmere mejne grofije Isterske" in „Zoologične črtice s kvarnerskih otokov"; študiral je zlasti ribe ter zadnjih pet let v
ta namen prepotoval vse Primorje in vso Kranjsko itd. . . Njegovim šolskim knjigam je ministerstvo za uk in bogočastje izreklo najlepšo pohvalo s tem, da jih je za šolo potrdilo, — tako njegovo Mineralogijo, Soma-tologijo in Zoologijo . . Na Dunaju že je bil predsednik jugoslovanskemu društvu; v Zagrebu je pomagal pri muzeju, bil dopisujoč član jugoslavenske akademije od 1. 1875, imenovan za profesorja na vseučilišču, a službe ni sprejel; v Gorici je na realki 1. 1874 na-mestoval ravnatelja, 1. 1874—5 učil na moškem, 1. 1878 na ženskem učiteljišču, od 1. 1886 ud izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole itd.: nadzornik pri otroškem zabavišču, sotrudnik in nekaj časa voditelj pri ljudski posojilnici itd. itd.
Frana Erjavca Izbrani Spisi. Uredil Fran Leveč. Del I: Pripovedni Spisi. Del II: Životopis Fr. Erjavca. Potopisi. Spisi prirodopisne vsebine. Dodatek. — Zabavna Knjižnica. IV. in V. Zvezek. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska v Ljubljaui, 1(?88. 1889. - Posebej glej: Zvon VII. L. 1887 str. 413 -425. Fr. Leveč. Zvon X. L. 1890 str. 547—557: Erjavec in njegov pomen za narodno odgojo. Sp. I. Bele. — Fran Erjavec. Zivotopisne črtice. Spisal v „Koledarju" družbe sv. Mohora 1. 1888 str. 36 — 47 S. Gregorčič, kjer v prekrasni „Lovoriki na grob možu" njemu v spomin v poslednjih vrsticah poje.
Priroda vsa, ki vrl jej bil glasnik, Mu velikansk je, večen spomenik! — A mi? Pomnik postavimo mu tak,
Da slednji skuša biti mu enak! *
Ukazi in odredbe šolskih oblastev.
XVII. O razpisih učiteljskih služeb.
Glede objavljenja razpisov izpraznjenih učiteljskih služeb in prememb o učiteljskem osobji na Kranjskem je visoki deželni šolski svet razposlal nastopni r az p i s:
Z. 1977.
L. Sch. R In Anbetracht dessen, dass nach § 24 des Gesetzes vom 9. März 1879, L. G. Bl. Nr. 13, erledigte Lehrstellen nicht nur im amtlichen Landesblatte, sondern auch in einem oder mehreren fachmännischen Orga-
nen zur Besetzung ausgeschrieben sind, wird der k. k. Bezirksschulrath (der k. k. Stadt-schulrath) über Ersuchen der Redaction des „Učiteljski Tovariš" unter Hinweisung auf den h. ä. Erlass vom 21. Juni 1872, Z. 843, beziehungsweise 20. Juni 1886, Z. 1041 beauftragt, in Hinkunft alle Concursausschrei-bungen von erledigten Lehrstellen der Re-daction dieser unter der krainischen Lehrerschaft allgemein verbreiteten Fachzeitschrift mitzutheilen, in welch letzterer sie unentgeltlich verlautbart werden.
Auch wird dem k. k. Bezirksschulrathe (dein k. k. Stadtschulrathe) ebenfalls über Ansuchen der genannten Redaction empfohlen, derselben Ernennungen von provisorischen Lehrern und Bestellungen von Aushilfslehrern behufs Verlautbarung thunlichst bekanntzugeben.
Laib ach am 6. October 1890.
Der k. k. Landespräsident: "Winkler.
An alle k. k. Bezirksschulrathe in Krain und den k. k. Stadtschulrath in Laibach.
Knj iž(
Letna šolska poročila. 2. Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole vLjub-ljani. Ta šola je imela na konci šolskega leta 432 učencev. 412 govori samo slovensko, 19 slovensko in nemško, 1 slovensko in laško. Za višji razred sposobnih je bilo 346 (= 80°/o), nesposobnih 82, neiz-prašanih 4. Pripravljalnico za obrtno šolo je obiskovalo 98 rokodelčičev. Poučevali so na tej šoli: Pra-protnik Andrej (nadučitelj), Smrekar Janez (vero-učitelj), Kummer Valentin, Maier Jožef, Belé Ivan, Travnar Jožef, Furlan Jakop, Josin Maks in Armič Jožef.
3.	Letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani. Število učencev na konci leta 571. Slovensko jih govori 551, le nemško 2, slovensko in nemško 18. Za višji razred sposobnih je bilo 395 (= 69°/o), nesposobnih 169, neiz-prašanih 7. Pripravljalnico za obrtno šolo je obiskovalo 108 rokodelčičev. Poučevali so na tej šoli: Baktelj Frančišek (nadučitelj), Smrekar Janez (ve-roučitelj), Kokalj Frančišek, Armič Leopold, Žu-mer Andrej. Bazinger Anton, Bahovec Frančišek, Pavlin Frančišek, Kruleč Ivan, Cepuder Jožef, Hribar Jožef. Na tej šoli je bila tudi šolska delarna, v kateri je učil J. Hribar lepljenstvo (24 učencev je izdelalo 720 komadov) in g. J. Cepuder mizarstvo (6 učencev je izdelalo 60 komadov).
4.	Letno poročilo mestne sedemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani. Število učenk na konci leta 345. Le slovensko jih govori 270, le nemško 4, dva jezika 71. Za višji razred sposobnih je bilo 260 ( - . 75°/o), nesposobnih 80, neizprašanih 5. Na tej šoli so poučevali: Moos Julija (nadučiteljica), Karlin Andrej (veroučitelj), Pribil Ernestina, Kon-schegg Friderika, Gusl Emilija, Zupan Agneza,
3 V11 O S t.
Wessner Marija, Marout Marija, Moos Marija Praprotnik Ana.
5. Jahresbericht der vierclassigen städtischen deutschen Mädchen-Volksschule in Laibach. Število učenk na konci leta 186. Le nemško jih govori 78, slovensko in nemško ali kak drug jezik 108. Za višji razred sposobnih je bilo 157 (= 84°/o), nesposobnih 26, neizprašenih 3. Na tej šoli so poučevali: Bauer Alojzija (nadučiteljica),-P. Jožef Bi. zavičar (veroučitelj), Raunacher Emma, lller-schitsch Frančiška, Witschl Emilija, Naglas Ja-kobina.
Letna poročila štev. 2. do 5. so odtiski iz velikega poročila o ljubljanskem šolstvu, ki smo ga v zadnji številki opisali. Ta poročila so vsa jednako urejena po notranji in vnanji obliki. Učenci oziroma učenke (petit-tisk) so razvrščeni v abecednem redu. Samo odličnjaki so z debelim tiskom označeni. Kateri otroci so bili „nesposobni", ni označeno. To uredbo s pedagogičnega stališča s prepričanjem odo-brujemo. V prvi vrsti je roditeljem in šoli mar, če se je kak otrok slabo učil in to roditelji izvedo po šolskem spričevalu. Čemu takega otroka, ki v mnogih slučajih ni sain uzrok slabemu napredovanju, s posebnim tiskom v šolskih poročilih na javnost postavljati! Ako je otrok poboljšljiv, ga tako „ožigo-sanje" ne more posebno vzpodbujati k poboljšanju, nepoboljšljivi pa se bode še smejal ali celo bahal, da je drugače tiskan. — Tisk je prav lep in dela čast M i 1 i č e v i tiskarni, kjer so se ta poročila tiskala. Tako obliko in uredbo naj bi imela vsa šolska poročila. Zaradi tega moramo šolskim vodstvom posebno priporočati to tiskarno, ki zalaga tudi šolske tiskovine. Kakor ima vsaka tiskarna v Ljubljani kako posebno stroko, tako naj bi postala ta tiskarna naša šolska

tiskarna. Ako bi se vse v ljudsko šolstvo spadajoče tiskovine tukaj tiskale, bi se tiskarsko delo vedno izboljševalo in tudi ceneje postajalo.	A. Ž.
Anleitung- zur Errichtung gewerblicher Fortbildungsschulen, zugleich ein Nachschlagbuch für Leiter gewerblicher Fortbildungsschulen. Izdal prof. A. Kopetzky v Brnu. Cena 60 kr. — Obseg tej jako pregledno sestavljeni knjižici je: 1. Kaj je storiti, ako hočemo ustanoviti obrtno nadaljevalno šolo. 2. Risarsko orodje in učila za obrtno nadaljevalne šole. 3. Najvažnejši ministerski ukazi, med temi je posebno važen oni z dné 24. svečana 1. 1883. št. 3674 in z dné 5. mal. travna 1. 1883. št. 6495 o organizaciji obrtno nadaljevalnih šol. 4. Zaznamek aprobi-ranih knjig in učil. 5. Vzorci (formulare) za vse potrebne vloge na c. kr. okrajno glavarstvo, trgovsko zbornico, deželni odbor in ministerstvo zaradi ustanovitve in podpore obrtno-nadaljevalnih šol. 6. Vzorci za letne proračune.
Želeti bi bilo, da bi se na podlagi te knjižice pri nas zlasti v večjih obrtnih krajih ustanovilo še nekaj takih jako koristnih šol, tako da bi Kranjska tudi gledé obrtnega pouka ne zaostajala za drugimi deželami.
Prof. Kopetzky piše v uvodu svoje knjižice: „gerade die gewerblichen Fortbildungsschulen sind infolge ihrer Vertheilung über das ganze Land und durch ihr äußerst intensives Wirken ganz besonders geeignet, den gesammten Gewerbestand zu höherer Erwerbsfähigkeit emporzubringen".
Za obrtno - nadaljevalne šole dalje priporočamo : 1. Die wichtigsten Normen über die Organisation der gewerblichen Fortbildungsschulen, nebst einem Verzeichnisse der für dieselben zulässigen Lehrmittel und Lehrtexte. Izdala c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaji. Cena 15 kr. — 2. Kroja-štvo, izdal in založil M. Kune v Ljubljani, —a—
Don Kišot iz la Manche, vitez otožnega lica. Slovenski mladini prosto priredil Fr. Nedeljko. Založil Matija Gerber. Tiskala „Narodna Tiskarna" v Ljubljani 1890. — Cena 20 kr. - Komični (satirični) roman „Don Quixote", kojega je spisal duhoviti španski pesnik Cervantes, preveden je dandanes skoro na vse jezike naobraženih narodov. Ž njim je bičal ta-danji ukus svojih skrajno sanjave vitežke romane čitajočih rojakov. Ne kazalo bi dati tacega „Don Quixota" naši mladini v roke. Ugajali bi ji pa nekateri smešni dogodki, katere je doživel Don Quixote
s svojim oprodo Sanhom Panzo. Imenovati moramo Nedeljkovo priredbo kot dokaj srečno — akoravno je izpustil mnogo lepih novelistiških epizod, šaljivih prizorov in nenavadnih izrazov — to pa, ker je knjigo namenil naši seveda bolj dorasli mladini. I. K.
Matej Ravnikar, tržaško - koperski škof, slavni pisatelj in pedagog slovenski. V spomin razkritja spomeniške plošče v 13. dan mal. srpana 1890. 1. v njegovi rojstveni hiši na Vačah. Slovenski mladini poklonil Jernej Ravnikar, slovenski učitelj. S podobo. — Tisek J. Blaznikovih naslednikov. Izdala in založila „Družba sv. Cirila in Metoda" 1890. — Vsi oni, ki se hočejo seznaniti z življenjem ali hočejo poznati slovstveno delovanje in zaslužne čine tega uzornega rodoljuba, sežejo naj po tej knjigi. Zahva-ljati moramo svojega g. tovariša za vestno sestavo tega životopisa, slavno družbo pa za trud in denarno žrtev, kojo ima z izdavanjem knjižic za mladino. Oba si pa smeta v svesti biti, da bode imela knjižica že-ljeni uspeh, ker ravno „životopisi", kakor pravi pisatelj v predgovoru, „nam dajejo najlepše nauke. Oni nam kažejo, kaj človek more in kaj je dolžan storiti, da osrečijo samega sebe, svojim sovrstnikom in potomcem pa kolikor moči koristi na duši in telesi". Take knjige naj le čita naša mladina.	I. K.
„Cantica sacra4*, pesmarica za moški zbor uredil A nt. Foerster. Založil in prodaja R. Milic. Cena 1 gld. (po pošti 5 kr. več).
Ceno in jako praktično urejeno pesmarico, katero so podrobno ocenjevali že razni časniki, prav toplo priporočamo.
Ant. Foerster. Teoretično-praktična klavirska šola. Op. 40. IV. zvezek. Natisnila Engelmann in Mühlberg v Lipsiji. Cena 1 gld. 30 kr.
Tudi ta zvezek se odlikuje po svoji raznovrstni in prav praktično sestavljeni tvarini. Vrste se tu tehnične vaje z raznimi drugimi komadi, ki jih je prav strokovnjaško spisal skladatelj sam, pa tudi drugi znani mojstri. Teorijo razlaga temeljito in lahko um-ljivo v obeh jezikih. Prav hvaležni smo mu, ker nam je s tem ustvaril potrebno terminologijo za pouk na klavirji. Mladini v spodbudo vedel je skladatelj jako mično prirediti slovenske in druge slovanske pesmi. Sploh je to delo, katero je završeno s tem zvezkom, vzgled klavirske šole, in ne dvomimo, da se bode zbog svoje tehtne vsebine in nizke cene kmalu udomačila. Dobiva se v „Glasbeni matici" in pri knjigotržcih.	J. M.
Vprašanja in odgovori.
Trinajsto vprašanje. Baurov zemljevid kranjske dežele ima nekaj pomanjkljivostij. Jaz imam navado, da naučim učence mesta in trge na Kranjskem povedati in pokazati po delih dežele. Trgi niso vsi zaznamovani kot trg. Železniki so menda še trg, a
zemljevid jih kaže kot vas. Zatorej naj se v „Učit. Tov." odgovori: Katere trge ima Kranjsko in sicer na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. (J. P.)
Odgovor. Da bi odgovorili na to vprašanje, primerjali smo Baurov zemljevid, Kozlerjev zemljevid,
m
„Ortsrepertorium fur Krain" od 1. 1884. in „Sta-tistischer Bericht der Handels- und Gewerbe-kammer in Laibach od 1. 1880. Baurov zemljevid ima 20 trgov: Bela Peč, Cerknica, Kropa, Litija, Mengeš, Mokronog, Motnik, Planina, Postojina, Badeče, Bibnica, Senožečei Sodršica, Stari Trg, Tržič, Turjak, Vače, Vipava, Vrbnika, Žužemperk. Kozlerjev zemljevid jih ima 15 in sicer gori imenovane razven Krope, Mengeša, Sodršice, Starega Trga in Turjaka. „Statistischer Bericht" jih ima 21 in sicer so: Bela Peč, Cerknice, Kostel, Kropa, Litija, Mengeš, Mokronog, Motnik, Planina, Postojina, Radeče, Bibnica, Senožeče, Sodršica, Tržič, Turjak, Vače, Vipava, Vrhnika, Železniki, Žužemperk. „Ortsrepertorium" pa ima 18 trgov in sicer tiste, ki so v statističnem poročilu razven: Bele Peči, Krope, Mengeša, Motnika in poleg teh je imenovana kot trg Spodnja Šiška. V vseh štirih navedenih knjigah oziroma zemljevidih je torej teh-le 13 trgov: Cerknica, Litija, Mokronog, Planina, Postojina, Badeče, Bibnica, Senožeče, Tržič, Vače, Vipava, Vrhnika, Žužemperk. Te torej tudi z gotovostjo moremo prištevati trgom. Brez dvombe pa
so tudi še trgi: Bela Peč, ki v repertoriji ni med trgi; Motnik, ki ga ni v repertoriji, Sodršica in Turjak, ki po Kozlerjevem zemljevidu nista trga. Kostel in Železniki pa nista ne na Baurovem ne na Kozlerjevem zemljevidu, Kropa in Mengeš pa ne na Kozlerjevem zemljevidu in ne v repertoriji zaznamovana kot trg. Stari Trg (v črnomaljskem okraji) je samo na Baurovem zemljevidu zaznamovan kot trg, glede Šiške pa nam samo repertorij pove, da je trg. Poleg prvo imenovanih 13 trgov so gotovo tudi trgi: Bela Peč, Motnik, Sodršica in Turjak, torej bi jih bilo 17. Da pa moremo na to vprašanje natanko odgovoriti, prosimo gg. sotrudnike, posebno tiste, ki v teh krajih službujejo, da to stvar preiskujejo in po zanesljivih podatkih nam poročajo, ali smemo trgom prištevati še: Kostel, Železnike, Kropo, Mengeš in Stari Trg. Tudi Jesenice na Gorenjskem imajo na krajevni deski napisano „Markt Assling, trg Jesenice", česar pa v zemljevidih in knjigah ne nahajamo. Tudi tu bi prosili pojasnila. Ko nam dojdejo zanesljiva poročila, moremo šele končno odgovoriti na to vprašanje, ki je v tesni zvezi s poukom v domovinoslovji. A. Ž.
Naši dopisi.
Iz krškega okraja. (Konferencij a.)*) Dne 6. vel. srpana t. 1. se je zbralo učiteljstvo našega okraja k uradni konferenciji v Krško.
Točno ob 9. uri otvori g. prvosednik in voditelj učiteljske konferencije c. kr. okrajni šolski nadzornik Frančišek G a b r š e k konferencijo. V svojem nagovoru s toplimi besedami pozdravlja navzočnike ter jili spodbuja, da se resno in stvarno udeležujejo dnevnih obravnav. Kazoč na prevažno nalogo konferencij navaja glavne točke vzporeda ter želi, da bi se taisti rešil vsestranski in na čast učiteljstva. Pri konferen-cijah je učiteljstvu dana lepa prilika, da širijo svojo znanost, da se vglobljajo v končno razmotrivanje učne tvarine in da vzajemno priobčujejo svoje bogate izkušnje na pedagogičnem polji. Zato mora učiteljstvo iz dna svoje duše zahvaliti daritelja šolskih postav, premodrega vladarja in skrbnega zaščitnika šolstva, presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. S toplimi besedami se spominja g. prvosednik tudi preveselega dogodka v prevzvišeni vladarski rodbini, poroke Nje c. kr. visokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marije Valerije z Njega c. kr. visokostjo nadvojvodo Frančiškom Salvatorjem dne 31. malega srpana t. 1. ter omenja, da je ob tej priliki izjavil največjo udanost v imeni vsega učiteljstva krškega okraja potem gosp. c. kr. okrajnega glavarja na višje mesto: „Bog ohrani. Bog obvaruj našega milega cesarja Frančiška Jožefa I. Bog ohrani presvetla novoporočenca, Bog obvaruj
*) Slučajno zaklenjeno.	Uredil.
celo hišo habsburško!" Na to zakliče konferencija trikratno slava in živio.
Navzočnih je bilo 37 učiteljev in učiteljic. Kot gostje so bili prisotni g. Martin S i n k o v i č c. kr. okrajni šolski nadzornik v Trstu in več učiteljskih pripravnic. G. prvosednik si izvoli svojim namestnikom g. Ivana Lapajneta, ravnatelja meščanske šole v Krškem. Kot zapisnikarja voli učiteljstvo soglasno g. Frančiška S lan ca, učitelja v Badečah in gdč. Lu-doviko K o š e n i n i, učiteljico v Mokronogu. Na to sledi obširno poročilo g. nadzornika o šolstvu. Pred vsem prečita g. prvosednik presrčno in laskavo zahvalo preblagorodnega g. barona Andr. Winklerja, deželnega predsednika kranjskega, kateremu je gosp. prvosednik odposlal telegrafičnim potem v imeni učiteljstva krškega okraja povodom desetletnice kot predsedniku Kranjske častitko. Na to omeni in naznanja g. predsednik, da je nemila smrt pokosila g. nadučitelja Ivana Kaligerja v Šmarjeti ter povabi konferencijo, da vstane v znak sočutja, kar se zgodi. Dalje omenja izvršitev lanskih konferenčnih sklepov. Iz statistike omenja, da je v šolskem letu 1889/90 bilo v krškem okraji 25 šol in sicer: 1 meščanska, 22 ljudskih in 2 zasilni šoli. Izmed teh šol je bila: 1 meščanska s tremi razredi, 10 jednorazrednic, 8 dvo-razrednic, 3 trirazrednice in 3 štirtrazrednice. Poučni jezik je bil na 23 šolah slovenski, na 1 šoli (meščanski) nemški in na 1 šoli (ljudski v Krškem) slovenski in nemški. Nemščina kot obligaten predmet se je učila na 5 šolah s 785 učenci, kot neobligaten pred-

met na 6 šolah s 182 učenci. Stanje šolskih poslopij je v obče zadostno, vender jih je nekaj še prav slabih nekaj pa prav dobrih. Šolska oprava je z ozirom na šolsko zdravstvo v obče povoljna, vender je taista na nekaterih šolah še nedostatna. Število otrok je za šolo godnih 766(3, obiskujočih 5789. Šolsko obiskovanje se je v obče izboljšalo, vender so še nekatere šole jako slabo obiskovane. Učiteljskih močij je bilo koncem šolskega leta 46 in sicer 12 nadučiteljev, 16 učiteljev, 14 učiteljic in 4 pomožni učitelji. Za ženska ročna dela je bilo nastavljenih 7 posebnih učiteljic. Katehetov je bilo 30. Kmetijski pouk se je učil na 11 šolah večinoma teoretično in praktično. Pravi kmetijski nadaljevalni tečaj je bil na 1 šoli, po 1 ali 2 posebni uri se je ta predmet učil še na drugih 3 šolah. Dalje omenja važnejše ukaze 1. 1889/90.
Uspehi v obče in v posameznih predmetih so bili povoljni, na nekaterih šolah celo prav dobri. Le na katerih šolah je želeti boljših uspehov. Učiteljstvo se je zelo trudilo, da bi doseglo dobre ali vsaj boljše uspehe, in videlo se je, da ta trud ni bil zamán. K temu uspehu je pripomoglo tudi boljše šolsko obiskovanje. Dalje omenja g. nadzornik posamezne učne predmete in se o uspehih v obče povoljno izreče. Disciplina je na večini šol dobra, na nekaterih prav dobra. Uradni spisi naj se izvršujejo z največjo skrbjo. Na nekaterih šolah še niso v redu. Učitelji naj so složni med seboj, s prebivalstvom in z g. duhovniki. Šola bodi središče delovanja. Šolski vrt bodi vzgleden. Za učila je skrbeti, da se pomnože. H koncu nad-zornikovega poročila počasti konferencijo s svojim pohodom g. okrajni glavar Henrik W e i g 1 e i n. G. predsednik ga s toplimi besedami prijazno pozdravi in ga pri tej priliki zahvali za podporo pri razvijanji šolstva, na kar g. glavar zagotavlja, da bode vedno z največjim veseljem deloval na prospeh ljudskega šolstva in učiteljstva, kar konferencija z glasnim odobravanjem vzame na znanje. Na to sledi izbor in razdelitev učne tvarine iz realij za posamezne razrede in oddelke raznih kategorij ljudske šole v krškem okraji. Ti učni načrti so se že pri lanski konferenciji vsestransko obravnavali. Izročili so se posebnemu odseku pod predsedstvom g. nadzornika. Iz lanskih referatov je g. nadzornik sestavil potem učne načrte za jedno-, dvo-, tri- in štirirazrednice ter jih poslal odsekovim udom (gg. Abram, Grčar, Požar in Ravnikar) v pregled. Dotične učne načrte sprejela je konferencija soglasno.
Potem poroča g. učitelj Frančišek S 1 a n e c o ovirih povoljnemu učnemu in vzgojnemu uspehu v ljudski šoli (zlasti na deželi) in kako bi se taisti odstranili. G. poročevalec razpravlja v živem in zanimivem govoru razne ovire učnemu in vzgojnemu uspehu ter navaja sredstva, s katerimi bi se te ovire odstranile. Iz njegovega ¡zbornega poročila je bilo razvidno, da je umel stvar in se za njo vnel, pa tudi,
da si je v svesti vzvišenega poklica učiteljevega. Njegov referat je bil vsestransko živo pohvaljen.
Sledilo je dalje določilo o učnih knjigah in učilih za šolsko leto 1890/91. in poročilo knjižničnega odbora o stanji, vporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice. Končno sledi volitev stalnega odbora. Izvoljeni so bili gg.: Bezlaj, Lapajne, dr. Romih in Rupnik. V knjižnični odbor pa so bili voljeni gg.: Cepuder, Lapajne, dr. Romih, Rupnik in gdč. Schini-dinger.
S tem je bil vzpored končan in g. prvosednik zahvali gg. poročevalce za trud in za odlična poročila, ves zbor pa za pazljivost ter želi, da bi današnja konferencija obrodila obilo sadu. Vsi naj z vsemi svojimi močmi delujejo na korist izročene jim mladine, naj jim vcepljajo v mlada in vzprejemna srca čut ljubezni do Boga, do domovine, države in presvetle vladarske hiše. Zahvali še g. glavarja za njegovo prisotnost ter sklene konferencijo s trikratnim živio-in slavaklicem na presvetlega cesarja.
G. Lapajne v imeni učiteljstva zahvali g. nadzornika za vzorno in nepristransko voditev konferencije.
Po obedu pa je pedagogično društvo zborovalo na vrtu g. Gregoriča.	—ar.
Loški Potok. V spomin godu Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. in poroke Nje ces. visokosti presvetle nadvojvodinje Marije Valerije so si omislili po nasvetu tukajšnjega župana in predsednika krajnega šolskega sveta, nadučitelja in po prizadevanji tukajšnjega občinskega tajnika g. M. T. šolski prijatelji lepo šolsko zastavo, katero je tukajšnji župnik g. A. More dne 12. vinotoka blagoslovil. Že zarano zjutraj je naznanjal mogočni strel, da se bode danes kaj nenavadnega vršilo. Ob '/2 9- uri se je zbrala šolska mladina v šoli, od kodar so šli ob 9. uri med pokanjem možnarjev z zastavo v cerkev, kjer se je v pričo krajnega šolskega sveta, učiteljstva, šolske mladine in mnogobrojnega ljudstva vršilo blagoslov-ljenje po navadnih običajih. Kot kumica je pristovala tukajšnja poštarica gospdč. Matilda Lunaček. Potem se je pela zahvalna pesem, kateri je sledil zelo primeren in spodbuden govor č. g. župnika. Na konci maše se je zapela še cesarska pesem in potem so šli zopet vsi otroci v šolo, kjer jim je gosp. župnik po kratkem razgovoru razdelil podobice v spomin tega veselega dogodka.
Zastava je iz čisto svilnatega, belega dainasta z zlatom obrobljena, s podobama Matere Božje in sv. Alojzija in pozlačeno sulico, kar je vse za primerno ceno preskrbela gospa Ana Hofbauer v Ljubljani, katero vsacemu v tej stroki toplo priporočamo. — Prihodnjič še kaj o tukajšnjih šolskih razmerah.
J. Golmajer — Loški Potok.
Iz Ljubljane. (Iz občnega zbora družbe sv. Cirila in Metoda.) Prvomestnik „družbe sv. Cirila in Metoda" prof. Tomo Zupan otvori zborovanje tako-le:
Slavna velika skupščina! — Družba sv. Cirila in Metoda je praznovala svojo ustanovno ali prvo veliko skupščino 5. mal. srpana prav v dan svojih sv. zavetnikov pred Bogom, 1886. leta v Ljubljani; in sicer tu, kot danes, v teh nam domačih prostorih. Tisti dan smo v prvo klicali za pomoč svoja priprošnjika pred Bogom — in nismo ju klicali zastonj. Kako smo, v družbenem vodstvu hiševali do zdaj pod njunim svetim varstvom, dajali smo Vam, častiti, namreč v velikih skupščinah račun leto za letom: 1887 v Trstu, 1888 v Ptuji in vlani, 1889. leta, v Bledu. — Danes stopa to vodstvo zopet pred Vas, torej že drugi pot v središči Slovenstva, v beli Ljubljani. V podružničnih zastopnikih ali pa udih gleda to vodstvo danes zbrane krog sebe svoje 91 te podružnice; one, ki so doslej po slovenski zemlji klile na dan, prav kot cvetice ženejo iz zemlje takrat, kadar veje pomladanska sapa.
Vprašali bodete, častiti skupščinarji, po pravici: Kak duh pa je vodil to preteklo upravno leto družbo sv. Cirila in Metoda? Odgovor mi je: Taisti duh, kot do vlani osorej — duh miru. S tremi lastnostimi se je dičila namreč vselej in se diči danes družba sv. Cirila in Metoda — in te so: „vernost, lojalnost in ljubezen do slovenske domovine", saj uprav v teh treh staroslovenskih svojstvih uvida tudi družba sv. Cirila in Meteda pogoje svojega obstanka. In nobenega temu častitemu trojnemu programu nasprotnega čina nam nikdo do danes očitati ni v stanu.
Vprašali bote nadalje: Ali bo pač temu programu naše družbe ugodna tudi prihodnost? Kaj nam do-nese ta bodočnost, danes nikdo soditi ni v stanu. A donesi prihodnost, kar že rado; družbenemu načel-ništvu zvezde-vodnice ostanejo te, kot so danes; v družbenem vodstvu bodo delovali odborniki vsi za jednega, jeden za vse — nepremakljivejšega poguma in nepremakljivejše volje od trde skale.
In ko bi se v prihodnjem našem upravnem letu po lepi naši domovini še hotel nadaljevati razdor — oprt morda le na golo osebna mrženja; — ko bi se med dobrim našim ljudstvom vzgojeval umetno na-snovani prepir — vodstvu naše šolske družbe bi bil tak prepir pogin: zato se vodstvo svojemu programu izneveriti nikdar ne more in ne sme.
In ko bi nekrščanska, nelojalna in neslovenska strast svoj prekucijski prapor vihteti jela širom vse ljube nam slovenske domovine — z doma družbe sv. Cirila in Metoda, z bivališč njenih podružnic od Drave doli do Kolpe in do jadranskega morja, od Soče tje do Sotle in do Mure — nikjer pri nas si sneti ne pustimo najmileje zastave, kar jih svet pozna: bele zastave miru. — In izdaj alčeva tista roka, ki bi se drznila seči nam po tej nedolžni zastavi miru! Kajti naša družba je daleč proč od političnih fluktuvacij, ona ima pred očmi le kulturni razvoj našega naroda po dobrem šolstvu.
Družbi sv. Cirila in Metoda je na srci naše nedolžne dece dosleden šolski napredek; zato že — ko bi druzih uzrokov ne bilo — se bode v slovarju družbe sv. Cirila in Metoda beseda „razdor" tudi v naprej zvala „sporazumljenje"; in beseda „prepir" se naši družbi glasi „mir". (Dobro! odobravanje.)
Tacega postopanja v naši družbi smo, dragi, dolžni svojemu Bogu, svojemu cesarju in svoji domovini: zato bo tudi — in tega smo si svesti vsak trenutek — blagrovala tako dosedanje in tako zanaprenje delovanje družbe sv. Cirila in Metoda — cerkev, država in domovina. (Splošno odobravanje. Živioklici.)
Župan ljubljanskega mesta Peter G r a s s e 11 i pozdravlja v imeni prestolnice Kranjske, a tudi duševnega središča slovenske zemlje z iskrenimi besedami navzočne ude družbe sv. Cirila in Metoda, katero je osnovala le potreba in samoobramba. Sila rodila je društvo, spoznanje, da se je treba nasprotnikom postaviti v bran z jednakim orožjem. Saj so nepri-jatelji naši poprej na severu in jugozahodu ustanovili društva nevarna slovenski deci, ki snujejo po čisto slovenskih krajih svoje šolske zavode, vanje love naše otroke ter jih tako skušajo odtujiti slovenski materi. Zatorej srčno pozdravlja družbo, ki si tako vrlo prizadeva za pravo vzgojo in omiko tiste mladeži naše, ki je v nevarnosti. (Skupščinarji živahno kličejo živio županu.)
Vodstveni tajnik A. Ž 1 o g a r prečita zglašene in došle pokrovitelje, odbornike, odposlance in pooblaščence.
Tajnikovo poročilo slčve: Slavna skupščina! Po slišanih besedah družbenega prvomestnika ni treba moji malenkosti delati kakega uvoda, marveč kar odkriti vam je sliko družbenih naporov, povedati vam, kaj je družbeno vodstvo ukrepalo in izvrševalo, da morete soditi, velecenjena gospoda, je-li ono opravdalo zaupanje, katero mu je lanska skupščina poverila. Torej kar „in medias res!" Naštevati vsega, s čemur se je pečalo družbeno vodstvo, pač ni potreba, ker bi bilo mučno za slavno skupščino in za poročevalca. Le v glavnih obrisih naj podam družbeno gibanje v zadnji upravni dobi.
Po IV. skupščini na Bledu 8. vel. srpana 1889, v kateri je bil vsled odstopa prezasluženega odbornika, župnika J. Žičkarja, izvoljen ud glavnemu vodstvu dr. Ivan Dečko iz Celja, sešlo se je vodstvo k 12 sejam, da je rešilo društvene zadeve.
Dasi je družba razširjena povsod, koder se glasi slovenska govorica, vender je želeti še več podružnic, ker brez teh ni mogoče dosegati društvenih smotrov, ki zahtevajo zmiraj večje novčne vsote. Lani smo izkazali v „Vestniku" 85 podružnic s 6860 člani, letos je poskočilo število na 91. Nove podružnice so: Tek. štev. 86. Sv. Lenart v Slov. Goricah, 87. Tolmin na Goriškem, 88. Cerklje na Gorenjskem, 89. Št. Štebenj na Koroškem, 90. Priblaves na Koroškem, 91. Kosta-
njevica na Koroškem. Do sinoči se je naštelo vseh družbenikov po njih kategorijah vkup 7589.
Bližamo se torej stotini podružnic, ki se bo dala doseči z nekoliko večjo živahnostjo in delavnostjo rodoljubov osobito ob jezikovni meji. Zakaj to po-vdarjam ?
Iz imenika podružnic v zadnjem „Vestniku" se prepričajo čč. skupščinarji, da jih je skoro polovico na Kranjskem, namreč 38 in z letošnjima dvema 40. Za temi jih je na Štajerskem 22 — dasi ondi živi skoro toliko Slovencev, kakor v osrednji Kranjski. Koroško jih ima 13, Goriško 12, Trst z Istro 5.
Iz tega sprevidijo naši dragi bratje na okrog, da jih iz osrednje Kranjske radi podpiramo, dasi mi od družbe za svojo mladež dosti ne pričakujemo; a zavedamo se dolžnosti, da njemu, ki je v večji nevarnosti, požrtvovalno prihitiino na pomoč. In vem, da vsem govorim iz srca: Vsako slovensko dete, ki bi ga nasprotnik zvabil v svoje zavode in ga raznarodil, nam je tako drago, kakor naše lastno, ki še ni v tej nevarnosti. Izrecno pa povdarjam tu pri veliki skupščini : da ne jednega tujerodnega otroka d r u ž b a d o s e d a j n i v a b i 1 a v s v o j e učne zavode in ga tudivprihodnje vabila ne bode. (Tako je!)
S tem v zvezi je premislek, kako povišati druž-bine dohodke, ker ti so — poleg podružničnih naporov
— življenska moč naši družbi. Vodstvo tudi tega ni pustilo iz oči. Na lanski skupščini je bil vzprejet nasvet, naj bi se s prošnjo zglasilo pri vseh čč župnijskih predstojništvih po Slovenskem, da bi se nabiralo za družbo in bi se župnije po vplačanem stotaku vpisale kot pokroviteljice družbi sv. Cirila in Metoda po § 4. družbinskih pravil.
Vodstvo je pretresavalo ta predlog ter ga je odobrilo. Meseca vinotoka 1889 zglasilo se je s posebno prošnjo pri vseh župnijskih predstojništvih — pojas-nivši jim namen družbe in priloživši po jeden izvod „Vestnika" — da bi blagoizvolili duhovni in posvetni rodoljubi zbirati prispevkov toliko časa, da se lehko ista župnija (ali občina, trg, vas) vpiše mej pokrovitelje družbe sv. Cirila in Metoda. Vspeh dozdaj še ni bil popolnoma ugoden; a vender se je tudi v tem oziru pomnožila vrsta pokroviteljev. Lani smo jih šteli 38. Letos je prirastlo: Tek. št. 39. Šmartno pri Litiji, št. 40. župnija Št. Lambert, št. 41. dr. J. Glanč-nik, odvetnik v Mariboru, št. 42. Martin Drčar, župnik v Preski, št. 43. Andr. Kalan, št. 44. Litijske in šmar-tinske Slovenke. Ako se je osobito v tem kraju moglo v kratkem času toliko storiti v prospeh naše družbe, zakaj bi se ne moglo drugod?
Vodstvo si usoja to stvar še jedenkrat prav toplo priporočiti vsem čč. skupščinarjem in po njih vsem občinam ter imovitejšim krajem po naši mili domovini.
Društven vestnik.
Iz našega društva. Dné 2. vinotoka je bila 0. odborova seja, o kateri mi je sledeče poročiti. Vpisna pola za knjižnico družbe sv. Cirila in Metoda se je vrnila na naše predsedništvo. Nanjo je zabeležilo mestno učiteljstvo prispevek 3 gld. 60 kr. v knjižnično svrho. — Prebere se poročilo direktorija „Zaveze slov. učiteljskih društev", v katerem je njega sklep, da podpira in priporoča zavarovalno banko „Slavijo" in sicer z ozirom na to, ker daje svojim članom dividendo, katera od petega leta naprej vsakemu zavarovancu v oddelkih življenskih zniža zavarovalnino (premijo), oziroma poviša zavarovani kapital. Razven tega še obljubuje društvom 3°/o opravnine od tistih zavarovanj, ki so se sklenila po dovršenem dogovoru z banko „Slavijo". O tej stvari se sklene govoriti ob času občnega zbora našega društva. Ko se prebere dopis „Zaveze", v katerem nas pozivlje, izpolniti pridejano golico, tičočo se objave društvenega odbora, izvoljenih delegatov, števila članov in imen od zadnjega poročila izstopivših in pristopivših članov, sklene se poiskati pripraven lokal, za prirejevanje učiteljskih večerov. — Končno se ukrene, da bode letošnji občni zbor našega društva šele v božiči dné 29. grudna 1890. To pa radi tega, ker sta ravnokar zborovali dve društvi in bi za naše društvo ne pre-
ostajalo dovolj časa in z ozirom na to, da je o tem času mnogobrojnejša udeležba naših gg. tovarišev mogoča. Na dnevnem redu bodo običajne točke; razven tega se je pa še sklenilo naprositi g. tovariša Luznika, da bi nam ob zborovanji razkazal in razložil svoj didaktofon, ker je tudi med našimi udi dosta zanimanja za njegov izum.	Tajnik.
Vabilo. Ker „učiteljsko društvo za kranjski okraj" dne 14. vel. srpana t. 1. radi slabe udeležbe ni moglo zborovati, razpiše se nova skupščina na 3. listopada t. 1. ob 10. uri dopoludne v mestni dvorani v Kranji. Vzpored razpravam: 1. Ogovor predsednikov, 2. tajnikovo, 3. blagajnikovo poročilo, 4. volitev računskih pregledovalcev, 5. poročilo pevovodje,
6.	o okrajnih učiteljskih društvih, poroča g. M. Kos,
7.	posamezni nasveti, 8. volitev društvenih odbornikov, 9. volitev delegatov k „Zavezi".
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Iz radovljiškega okraja. Dne 23. kimovca t. 1. je imel odbor učiteljskega društva v Radovljici svojo sejo. Posvetovalo se je o prvem društvenem koncertu, kateri se ima prirediti v korist šolstvu tega okraja. Predsednik opozarja, da bi bilo umestno, ko bi vse šole tega okraja postale „ustanovnik" Narodne
šole. Prirejali naj bi se v to svrho koncerti. Čisti dohodek vsacega koncerta poslal naj bi se „Narodni šoli" in tako bi s časom postale lahko vse šole „ustanovnik" tega jako koristnega društva. 2reb pa bi razsodil, katera šola bi bila prej ud tega društva.
Odbor je tedaj sklenil prirediti koncert že meseca listopada in sicer v imendan Nj. veličanstva presvetle cesarice Elizabete v šolskem poslopji radovljiškem z nastopnim vzporedom:
Vabilo k I. koncertu učiteljskega društva radovljiškega okraja dne 19. listopada 1890 povodom imen-dana Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete v korist šolstva tega okraja v šolskem poslopji radovljiškem.
V z p o r e d :
1.	Nagovor predsednika (g. M. Kovšca).
2.	A. Foerster: „Pobratinja", zbor.
3.	Slavnostni govor (g. H. Podkrajšek).
4.	A. Nedved: „Domovina", zbor.
5.	F. Vilhar: „Prvi cjelov", bariton solo (g. Pia-necki) s spremljevanjem (g. Ig. Rozman).
6.	J. Aljaž. „Občutki", zbor z bariton-solo.
7.	Vašak: „Kde deva ma", čveterospev.
8.	A. Hajdrih: „Slava Slovencem", zbor.
9.	„Cesarska himna", zbor unisono se spremljevanjem.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: 1. 1 gld.; II. [80 kr.; III. BO kr. — Društveni člani plačajo polovico. Preplačila se hvaležno vzprejemajo. Po koncertu zabava v gostilni g. M. Klinarja.
Odbor.
Posebna vabila h koncertu se bodo razpošiljala v prvi polovici meseca listopada.
Ig. Rozman — Mošnje.
Občni zbor „Narodne šole" v Ljubljani. Dne
1. t. m. ob 6. uri zvečer se je sešlo do 40 društveni -kov-učiteljev v mestni dvorani. Predsednik g. Feliks S t e g n a r pozdravi zbor, častita navzočemu g. ravnatelju A. Praprotniku na njegovem odlikovanji povodom umirovljenja, spominja se najvišjega pokrovitelja vsega šolstva presvetlega cesarja ter izreka zahvalo vsem podpirateljem društva.
Na to poroča tajnik g. Frančišek Govekar nekako tako-le:
Slavna skupščina!
Častitim društvenikom, ki so se potrudili priti k 18. občnemu zboru „Narodne šole", poročal bi rad kaj mikavnega in razvedrilnega, da bi se po dolgem sestanku zopet jedenkrat nekoliko poradovali v svojem shodu, pozabili svojih vsakdanjih skrbij ter ohrabrili se za nadaljno vzajemno delovanje in oživili svoje prijateljstvo. — Zal pa, da predmet, ki nas pri tej priliki druži, ne podaje tacega gradiva. Suhoparne številke in nekoliko reminiscencij na preteklo šolsko leto — to je vse gospoda moja, kar mi daje povod in gradivo za poročilo.
Večino tega pa najdete, gospodje tovariši, v skrbno sestavljenem računskem sklepu, katerega smo razposlali z vabilom na občni zbor vsem članom in katerega imate tudi pred seboj.
Zanimiv v njem je pregled društvenikov, ljudskih šol in učiteljev. Število prvih je od lani naraslo od 89 na 103, torej za 13 več. — Istotako so manjša vplačila redkejša postala, večja pa se pomnožila. Vse to kaže povišano zanimanje za društvo z jedne, in priznavanje koristnosti „Nar. šole" z druge strani, kar je odboru dobrodejno zadostilo za njegovo trudapolno delovanje. V obče je udeležba društvenikov nekoliko večja mimo lanskega leta. V računskem zaključku je bilo v prejšnjem letu plačujočili članov izkazanih 137 ; a v zadnjem letu 144; vsled večjih vplačil in več društvenikov se je razdalo tudi več šolskega blaga in vkupna vrednost vračil z darili vred, za katere društvena blagajnica ni vzprejela nikakoršnih doneskov, znaša 1164 gld. 62 kr., mimo lanskih 976 gld. 70 kr., torej za 187 gld. 92 kr. več.
Obdarovanih ljudskih šol je zabeleženih 16 in darila so bila vredna 71 gld. 77 kr.
Da je „Narodna šola" mogla izdatneje delovati in obilnejše podpirati naše šolstvo, zahvaliti se imamo prvi vrsti visokemu deželnemu zboru, ki je blagoiz-volil svojo letno podporo od 100 gld. povišati na 200 gld. Sicer pa sta, kakor vsako leto, slavni mestni zbor in slavna kranjska hranilnica s svojima visoko-dušnima podporama naklonila društvu najobilnejšo podporo in pomoč. Visokorodni g. dr. Fr. vitez Močnik v Gradci je tudi za 1. 1890. skazal svojo izredno naklonjenost „Narodni šoli" podarivši ji ob novem letu redno podporo 15 gld. Društva se je tudi slavna kmetska posojilnica spominjala ter prišla že drugič na pomoč z 10 gld. Reden donesek 2 gld. smo vzpre-jeli iz nabiralnice ljubljanske čitalnice. Dobrotnih manjših doneskov pa — žal — nimamo obilo vknji-ženih. Odboru ni mogoče vsega storiti, obračamo se pa do svojih gospodov tovarišev, da bi tu in tam časih kaj „pomoledovali" na korist društvu! Prilika se že najde, ako je volja jeklena. Vsem veleslavnim korporacijam in dobrotnikom bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala.
Ustanovnina le po malem narašča. V novejši dobi je pristopila ljudska šola na Vrhu pri Vinici kot ustanovnica, ter je vplačala polovico, t. j. 10 gld.
Pri lanskem občnem zboru sklenjeni nasvet: naj se od podpore „Češko-slovenskega društva v Pragi" naloži 20 gld. kot ustanovnina, se je izvršil; vsota naložene ustanovnine broji zdaj 345 gld., torej za 35 gld. več mimo lani. Pri tej priliki bodi omenjena tužna vest, da je „Narodna šola" tekom leta izgubila dva ustanovnika: g. Ferdo Vigele dne 3. sušca in g. Frančiška Kotnika dne 15. vel. srpana t. 1. Ohranimo jima blag spomin in svojo hvaležnost!
Glede na razdeljeno in porabljeno blago mi je pripomniti, da se je potrebščina nekaterih samoučil
letos zopet primeroma povišala. Od lanskih 50.366 različnih pisank poskočil letos na 63.900 zvezkov, torej za 13.534 komadov več. Tudi knjig je bilo za 300 več razposlanih. Istotako so se razdale večje množine prožnih in kamnitih tablic, črtalnikov, svinčnikov, osobito pa risank (za 3000), kar je viden dokaz, da tudi v tej stroki šolstvo veselo napreduje. — Za 44 gld. se je tudi več potrosilo za učila potrebna pri elementarnem pouku, pri risanji, zemljepisji in naravoslovji.
Razvidi se iz tega, da poslovanje odboru naklada vedno več dela; zato naj slavni zbor dovoli, da pri tej priliki v misel vzamem one opazke lanskega poročila, ki so merile na to, da bi častiti gospodje društ-veniki odboru gospodarjenje nekoliko olajšali s pravočasnimi in točnimi naročili, katerih mu vselej ni moči takoj in po želji izvršiti. Naglašati moramo še jedenkrat onih 9 točk, katere je odbor kot vodilo sklenil v odborovi seji dne 3. rožnika t. 1. in priobčil v „Tovarišu" dne 1. mal. srp. št. 13. (Preberejo se.)
Vse druge razmere pri „Narodni šoli" so ostale večinoma take, kakor v prejšnjih letih, zato nam ne preostaja druzega nego prošnja do velečastitih dobrotnikov in društvenikov, naj bi blagoizvolili tudi za naprej svojo naklonjenost ohraniti „Narodni šoli" kot društvu in narodni šoli kot ljudski učilnici, katera dobro urejena je prva in glavna podstava kulturnim razmeram vsacega naroda. Delajmo torej z združenimi močmi za čast in blagor naše domovine!
Poročilo tajnikovo se brez ugovora odobri ter se izreče odboru, oziroma funkcijonarjem za njihovo po-žrtovalno delavnost priznanje.
Predsednik upraša, o čem bi imel kdo glede šolskega blaga kako željo. G. T r o s t se izreče za patentirane svinčnike, ker so ti po njegovi misli boljši ter želi, da bi odbor v „Učit. Tov." objavil linijamente in številke vseh zvezkov, katere se pri društvu dobe. Temu doda g. Jelenec, da naj bi se zvezki z navpičnimi črtami popolnoma opustili. — G. Punčuh se temu mnenju protivi, poudarjajoč, da so v višjih oddelkih zvezki z navpičnimi črtami dobri, ker se po njih otroci vadijo bolje samostojnosti in lepše pisave številk. — G. Ž i r o v n i k govori za P. predlog, meni pa, da si more učitelj tudi s „podkladki" pomagati. G. L u n d e r meni, da se z navpičnimi črtami pospešuje dekadična sistema ter se vadijo učenci samostojnosti. Naj društvo obdrži oba linijamenta. — G. M a-lenšek doda predlogu g. T., da bi „Tovariš" z objavo linijamenta priobčil tudi ceno posamičnim zvezkom ter pripomni, da se učitelj v jednorazrednicah z več oddelki nikakor ne more ukvarjati in časa izgubljati z zvezki navpičnega linijamenta, zato je on i
za vodoravni linijament. — G. Kruleč pravi: Založnik Grubbauer ima takozvane „uzorne zvezke", ali bi odbor „Narodne šole" ne mogel od njega izpo-slovati takih zvezkov, katere naj bi potem odbor svojim udom doposlal, in bi potem ta stvar v „Tovariši" odpadla. — G. predsednik upraša in želi vedeti, kaj misli o tem navzočni g. nadzornik Žumer in kake izkušnje si je on o tem pridobil na raznih šolah. G. Žumer pravi: Po vsi deželi kranjski so razširjeni in upeljani Grubbauerjevi zvezki, kjer se to do danes še ni zgodilo, upa, da se bode v prihodnje, kar je tudi zadnja učiteljska konferencija v Kranji storila. Večina šol se ugreva za vodoravni linijament, kajti otrok naj piše številke od črte do črte, da se privadi lepi pisavi. Zato on misli, da naj odbor „Narodne šole" naroča več zvezkov z vodoravnim linijamentom, vender naj tudi zvezkov z navpičnim linijamentom ne opusti, da se more vsem društvenikom z raznim blagom postreči in se nikomur ne dela nikakoršne sile.
—	Na to pripomni g. predsednik, da se bode glede „Vzornih zvezkov" obrnil na g. Grubbauerja, da do-pošlje zopet letos vsaki šoli po jeden tak iztis. Tudi linijamenti se hočejo v „Tovariši" priobčiti, ako bode to uredništvo dovolilo, a cena se ima opustiti; na želje glede „številnic" izražene, se pa hoče odbor, kakor vsakikrat ozirati. Račun se brez ugovora odobri ter za pregledovalce računov izvolijo po vskliku gg. Raktelj Frančišek, Gepuder Jožef in Kruleč Ivan.
Na posebni predlog, da bi se objavljal imenik ljudskih šol in društvenikov, pripomni g. predsednik, da ni zato iz gospodarskih ozirov. Novci, ki bi se v to potrosili, naj se rajši za potrebnejše reči obrnejo.
—	G. Malenšek temu ugovarja, on meni, da bi bilo iz marsikaterih ozirov koristno, da bi se imenik tiskal.
—	G. Zirovnik pravi, ves „Imenik" se koncentrira kakor vidimo v odboru, čemu torej nepotrebnih izdatkov? G. Žumer tudi v principu ni za „Imenik", vender meni, da bi bil taisti včasih nezaupljivcem dobra kontrola. — Pri glasovanji je obveljal predlog, da se vsa stvar odboru prepusti. Potem se preide k volitvi novega odbora. V škrutinatorja se izvolita gg. Cepuder in Malenšek. Izid volitve je bil naslednji: Stegnar, Žumer, Močnik, Govekar, Pra-protnik A., Tomšič, Praprotnik F., Raktelj in Gepuder.
Na to sklene predsednik zborovanje s toplimi besedami, zahvalivši se udeležencem za prijazno sodelovanje ter z vabilom, da bi se tudi prihodnjega zbora izvolili zopet v tako obilnem številu udeležiti.
—	Večina se je potem sešla v gostilni pri Avru v [ vesel razgovor in zabavo.
Ve s t n i k.
Najvišje odlikovanje. G. profesor P. Ladislav I	Najvišja podpora. Presvetli cesar je podaril za
Hrovat novomeške gimnazije je dobil povodom umi-	zgradbo šolskega poslopja šolski občini Šmartno v
rovljenja zlat križec za zasluge s krono.	Tuhinjski dolini 250 gld. in Begunje na Go-
I	renjskem 100 gld. podpore; ¡društvo gospa krščanske
ljubezni pa je dobilo 200 gld. podpore za zgradbo svojega poslopja.
Osobne vesti. Dne 30. vinotoka je nagloina umrl gospod nadučitelj Frančišek Govekar. Več o njemu prihodnjič. — Glavni učitelj na ženskem učiteljišči v Gorici g. Julij pl. Kleininayr je imenovan glavnim učiteljem na učiteljišči v Kopru, g. Anton F ras pa glavnim učiteljem na ženskem učiteljišči v Gorici. G. dr. Fr. Kos iz učiteljišča v Kopru je dobil mesto glavnega učitelja na ženskem učiteljišči v Gorici. — G. Jakob Žebre, učitelj v Planini, pride v Stari Trg pri Loži; g. Jožef Žirovnik, nadučitelj v Begunjah, imenovan je nadučiteljem v Gorjah, g. Mihael Kos, učitelj v Velesalu pa stalnim učiteljem v liomci (kamniški okraj); g. Ivan-Zupan, začasni učitelj v Sorici, pride za začasnega učitelja v Zagradec. G. Rudolf Dolenec, učitelj v Vipavi, pride v Podrago: g. Kari Piki pa iz Hrenovice v Nadanje Selo; učiteljski kandidat g. Jožef Verbič je dobil drugo učno mesto v Trnovem, g. Jožef Pavčič pa tretje mesto v Vipavi. Stalne so postale začasne učiteljice: gdč. Pavla Krušič v Cerkljah (2. mesto), gdč. Jožefina Schmiedt v Poljanah in gdč. Ludovika Koše-nina v Mokronogu (3. mesto). C. kr. okrajni šolski svčt črnomaljski nam naznanja naslednje spremembe: Gdč. Matilda Parma, dosedaj na tretjem učiteljskem mestu v Metliki, dobila je stalno novo ustanovljeno službo dekliške učiteljice na tamošnji šoli. tretjo učiteljsko službo je dobil izprašan pripravnik g. Jožef Križ n ar začasno, četrto učiteljsko mesto pa se je stalno podelilo učiteljici v Loškem Potoku gdč. Viti Zupančič. Na štirirazredni „ Frančišek -Jožefovi" šoli v Crnomlji sta začasno umeščena izprašana pripravnika gg. Lovro Perko in Frančišek Štefančič in sicer prvi na tretje drugi na četrto učiteljsko mesto, dosedanja učiteljica na četrti službi gdč. Ro zali j a Clarici pa je dobila službo dekliške učiteljice začasno. Druga učiteljska služba v Dragatuši se je stalno podelila učitelju v Št. Lam-bertu g. Tomažu Bitencu.
Podpore za šolska zidanja iz deželnega zaklada je visoki deželni zbor dovolil nastopnim šolam: Radomlje 200 gld., Sv. Trojica 200 gld., Šmartno (kamniški okraj) 500 gld., Homec 200 gld., Prežganje 300 gld., Št, Vid pri Cerknici 150 gld., sv. Trojica (logaški okraj) 600 gld., Hotedršica 200 gld., Dobre-polje 400 gld., Crešnjevo 200 gld., Radence 200 gld., Tribuče 200 gld., Čepla 200 gld., Zagojzda 200 gld., Rateče 300 gld., Begunje (Gorenjsko) 400 gld.. Zasip 500 gld., Sorica 500 gld., Rakitna 300 gld.
Za učitelje - vojake. Ravnokar srno poizvedeli, da je dobil najvišje potrjenje zakonski načrt o reguliranji osobnih in službenih razmer učiteljev na javnih ljudskih šolah na Kranjskem, ki pripadajo vojni sili z ozirom na dolžnost aktivnega službovanja v stoječi in črni vojski. Ta zakon priobčimo prihodnjič.
Kazni v francoskih šolah. Minister pouka je zabranil v šolah francoskih vsako kazen. Dozdaj so bile navadne dvojne kazni: otrok je moral storiti to, kar mu je bilo naloženo, ali je bil pa po končanem pouku pridržan v šoli. Po novih odredbah se prepušča, kazen samo roditeljem. Vsak učenec dobi knjižico, v katero učitelj zabeleži svoje opazke. Tako roditelji izvedo, kaj je zakrivil njih otrok. Drugi dan mora otrok prinesti knjižico podpisano od roditeljev. Roditeljem je dolžnost, da otroka kaznujejo, kadar učitelj to zahteva in to naznači v knjižici. Ta novost ima namen, da roditelji še bolje spoznavajo svoje otroke, ter jih lahko najprimerneje kaznujejo.
Zdravstvo po šolali. Vsled predloga vrhovnega zdravstvenega sveta namerava vlada preiskavati zdrav-
stveno stanje pri otrocih po ljudskih šolah vseh kro-novin in če šolska poslopja ugajajo sanitarnim zahtevam. Z ozirom na to vprašanje je priobčil vladni svetnik g. prof. dr. Valenta v tukajšnji „Schulztg." članek, kateremu je jedro: „Mens sana in corpore sano" bodi nalog dobri šolski vzgoji. Šola bodi ne samo učilnica, temveč tudi vzgojevalnica, zakaj dosedanja šolska vzgoja mladine naše je povsem — jednostranska. Dr. Valenta priporoča v ta namen uvedbo lastnih šolskih zdravnikov ali zdravniških šolskih nadzornikov. V ta namen, piše g. prof. Valenta, naj vlada ustanovi: 1. popolnem samostalne šolske zdravnike ali šolske zdravstvene nadzornike; 2. šolskim zdravnikom pristajalo naj bi pravo, če treba, staviti predloge v okrajnih in krajnih šolskih svetih svojega uradnega delokrožja in naj so ex offo redni člani okrajnega šolskega sveta, kjer bivajo, z glasovalno pravico; 3. c. kr. deželni zdravstveni poročevalec bodi v deželnem šolskem svetu in vsak c. kr. okrajni zdravnik v okrajnem šolskem svetu redni član z glasovalno pravico; 4. c. kr. deželni sanitetni poročevalec bodi zajedno zdravniški šolski nadzornik ter njemu v zdravstvenem oziru podrejene vse šole po naši kronovini; 5. za učiteljske pripravnike uvede naj se obligatno poučevanje o šolskem zdravstvu.
Varujte ptice. Prijatelj nam je pravil: „Letos sem imel toliko ptičkov, ker sem jim tudi po zimi vrgel časih drobtinico, na svojem vrtu, da ni bilo kar nič gosenic, vse so ptički pobrali, menda jim je na zadnje še zmanjkovalo mrčesa." „Dol. Nov."
Princi rokodelci. Kakor je navada v kraljevski rodbini Hohenzollerski, da se vsak princ mora naučiti kake obrti, tako se tudi trije sinovi princ Albrechta, regenta Brunšviškega uče zidarstva in mizarstva. Trije princi dobivajo pouk v teh obrtih od mojstrov ter se jih lahko vidi vsak dan, kako delajo, stareja dva zidarska, mlajši pa mizarska dela. Pod vodstvom svojih mojstrov gradijo zdaj malo hišico.
Lepa navada. Kraljevo vrtnarsko društvo v Londonu razdeli vsako leto nekoliko tisoč cvetic v loncih med ubožne otroke s pogojem, da jih morajo otroci gojiti. V spodbujo se potem v zimskem času priredi razstava cvetic, ki so jih otroci gojili; najmar-ljivejšim otrokom so določeni dobitki.
Vpeljava normalne višine tona v šolah. Leta 1885. je posebna mednarodna konferencija sklenila, da se pri glasbi povsod vpelje normalna višina tona. Kot normalni glas se je določil A v jednočrtani oktavi, ki ima v sekundi 870 tresajev. Naučni minister dr. baron Gautsch je temu nasvetu pritrdil in odredil, da se o tej stvari razpošlje ukaz na vse zavode, v katerih se goji glasba.
Zahvala. Slavno podporno društvo „Narodna šola" je blagoizvolilo za malo vsoto tukajšnji šolski mladini poslati nekaj šolskega blaga. Izreka se mu tem potom prelepa zahvala.
Šolsko voditeljstvo v Svibnu.
Zahvala. Podpisani izreka v svojem in v imeni ubogih učencev „Narodni šoli", katera je tekom minulega šolskega leta za male vsotice večkrat obilo podelila učnih pripomočkov, tem potem najtoplejšo zahvalo s srčno željo: Bog nam daj še zanaprej obilo dobrotnikov!
Komenda dne 12. kimovca .1890.
J. M e s n e r, nadučitelj.
Zahvala. Povodom obhajanja imendana našega presvetlega cesarja prejela je tukajšnja šola od preč. kanonika g. Janeza H o f s t e 11 e r j a, ki je ob jed-nem tudi predsednik krajnega šolskega sveta in krajni šolski nadzornik, krasen trak k dragoceni šolski za-
stavi, kojo je isti pred nekoliko leti tukajšnji šoli daroval.
Podpisani šteje si v prijetno dolžnost, blagemu šolskemu prijatelju in dobrotniku za ljubeznivo naklonjenost naši šoli in za vse dosedanje velikodušne darove izreči tem potem svojo presrčno zahvalo V Postojini dne 2. vinotoka 1890.
Janez Thuma, šolski vodja.
Zalivala. Gospod Jan L e g o v Žižkovi pri Pragi, uradnik češkega muzeja, častni član Matice slovenske, Narodne šole, učiteljskih društev tolminskega in sežanskega okraja itd. poslal je tukajšnji šoli dve krasn-zbirki rudnin v vrednosti 50 gld. Blagemu dobroti niku iz Češkega, ki se tako zelo zanima za slovensko šolo in mladino, izreka šolsko vodstvo tem potem svojo najiskrenejšo zahvalo. Janez Thuma.
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Št. 543.
m. šol. sv. Na osemrazredni mestni dekliški ljudski šoli pri sv. J a k o p u v Ljubljani je stalno popolniti mesto učiteljice z letno plačo 600 gld. eventualno mesto podučiteljice z letno plačo 500 gld.
Prosilke, usposobljene za meščanske šole s slovenskim učnim jezikom imajo pri sicer jednakih razmerah prednost.
Prošnje, ki morajo biti opremljene z vsemi predpisanimi prilogami, ker bi se sicer ne jemale v poštev, vlagati je do 15. listopada t. 1. pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Št. 544.
m. šol. sv. Na mestni nemški petrazredni dekliški ljudski šoli je stalno popolniti mesto učiteljice z letno plačo 600 gld., eventualno mesto podučiteljice z letno plačo 500 gld.
Pravilno opremljene prošnje naj se semkaj vlože do dne 15. listopada t. 1.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 1. vinotoka 1890.
Št. 579.
m. šol. sv. Na mestni nemški trirazredni deški ljudski šoli je z začetkom leta 1891. stalno popolniti mesto učitelja z letno plačo 600 gld., eventualno mesto podučitelja z letno plačo 500 gld.
Pravilno opremljene prošnje naj se semkaj vlože do dne 25. listopada t. 1.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 11. vinotoka 1890.
Št. 1143.
okr. š. sv. Na štirirazredni ljudski šoli v Trnovem se razpisuje četrto učno mesto z letno plačo 400 gld. v stalno ali začasno uineščenje.
Pravilno osnovane prošnje je postavnim potem semkaj vložiti do dne 20. listopada t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojini dne 10. vinotoka 1890.
St. 879.
okr. š. sv. Na jednorazrednici v Č a teži je stalno ali začasno popolniti mesto učitelja in voditelja z letno plačo 450 gld., opravilnino 30 gld. in prostim stanovanjem.
Prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 14. listopada t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Budolfovem dne 17. vinotoka 1890.
Št. 656.
okr. š. sv. Na dvorazrednici v Kropi je stalno popolniti mesto ; učiteljice z letno plačo 400 gld. in prostim stanovanjem.
Prošnje, ki morajo biti opremljene z vsemi predpisanimi prilogami, vlagati je semkaj do dne 2. listopada t. 1. pri tem uradu.
G. kr. okrajni šolski svet v Radovljici
dne 16. vinotoka 1890.______
Št. 1016.
okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v Dolenji Vasi se razpisuje drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. v stalno, eventualno začasno umeščenje.
Pravilno osnovane prošnje je postavnim potem semkaj vložiti do dne 1. listopada t. 1.
G. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 18. vinotoka 1890.
Št. 875.
okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v Ko-p r i v n i k u se razpisuje drugo učiteljsko mesto z letno plačo 400 gld. in začasnim stanovanjem v šoli v stalno eventualno začasno uineščenje.
Pravilno osnovane prošnje je postavnim potem semkaj vložiti do dne 1. listopada t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji
dne 17. vinotoka 1890._
Št. 1315.
okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v Šmarje t i je popolniti drugo učiteljsko službo z letno plačo 450 gld.
Prosilci za to službo naj svoje pravilno obložene prošnje zakonitim potem semkaj vlože do 20. listopada t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem dne 17. vinotoka 1890.
Št. 1085!
okr. š. sv. V logaškem šolskem okraji sta nastopni dve službi razpisani:
1.	Na dvorazrednici v Begunjah pri Cerknici je izpraznjeno nadučiteljsko mesto z letno plačo 500 gld. s poslovno doklado letnih 50 gld. in s prostim stanovanjem.
2.	Na trirazrednici v Planini je izpraznjena služba druzega učitelja z letno plačo 450 gld.
Prosilci naj vlože prošnje, opremljene po predpisih, pri tukajšnjem uradu do 24. listopada t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatci dne 25. vinotoka 1890.
„Učiteljski Tovariš" izhaja na celi poli velike osmerke 1. in 15. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja 'ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje „Slovenskega učiteljskega društva" prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta
Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Florijanske ulice št. 1; naročnino pa prejema g. Fr. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16.
Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko.
Tiska J. R. Milic-eva tiskarna v Ljubljani.