40let GLASILO OBČINE DOMŽALE 8. marca 2002 - letnik XLI, št. 3 w mmW. SS mm Se stran 12 Na strani, kjer predstavljamo naše občane in občanke, včasih tudi zanimiva društva, danes lahko preberete o gospodu Borisu Chvatalu, Domžalčanu, kije našel drugi dom v Cerknici, pa kljub temu ostal v srcu zvest svojemu rojstnemu kraju. Ljubiteljski zbiralec metuljev, amaterski slikar, ribič in še kaj, je povedal vrsto zanimivosti, Domžalam pa ponudil tudi zbirko 10.000 metuljev s celega sveta. stran 17 Kulturni dom Franca Bernika Domžale je v mesecu marcu pripravil še posebno zanimivo ponudbo za ljubitelje gledališča, ki si bodo lahko ogledali tri različne gledališke predstave: PLEŠASTO PEVKO - za abonente in tudi za izven: OGNJENI OBRAZ-za tiste, ki želijo videti več: RAGUI - z.a popolno sprostitev. Vzemite si čas in obiščite kulturni dom, saj je tudi gledališka predstava lahko lepo darilo. OS Preserje pri Radomljah - 3000 m2 modernih šolskih površin Slovesno odprtje prizidka in nove telovadnice ter obnovljene šole I \ ''"'^------........^ to m V četrtek, zadnji dan februarja 2002, je bilo v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah posebno slovesno. Učenci in učenke so skupaj s svojimi učiteljicami in učitelji ter vodstvom šole pripravili prisrčno slovesnost ob odprtju prizidka in nove telovadnice, pravzaprav bi lahko rekli kar nove šole, ki so jo naslovili STOJI UČILNA ZIDANA. S svojimi literarnimi prispevki, pesmimi slovenskih pesnikov, igrami, nastopom pevskega zbora in glasbenikov so se sprehodili po šolski poti od prvega koraka skozi šolska vrata do valete in odhoda v srednjo šolo ter številne obiskovalce skoraj prepričali, daje šola najboljše, kar se lahko zgodi človeku. Vmes so ŠOLO postavili kar tla odru ter nas pripeljali do pozdravnih nagovorov, ki jih je začela ravnateljica ga. Ana Nuša Kern. Na kratko je predstavila gradnjo, se pohvalila s šolo, ki je prava arhitekturna lepotica, ter se obenem zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali h gradnji prizidka, telovadnice, obnovi šole ter obnovi športnega igrišča in otroškega igrišča. Se posebej seje zahvalila projektantu, izvajalcem, nadzoru, Čestitamo! Na slovesnosti ob 80. letnici nogometa na Domžalskem so predstavili knjigo Matjaža Brojana NOGOMET V DOMŽALAH, hkrati pa podelili priznanja najzaslužnejšim članom. G. Rudi Zavrl, predsednik Nogometne zveze Slovenije, je ob tej priložnosti Nogometnemu klubu Domžale čestital, predsedniku g. Stanetu Oražmu pa izročil priložnostno darilo. svojim sodelavcem, učencem in staršem za potrpljenje v času gradnje, pa tudi Občini Domžale za finančna sredstva ter posebej županji Cveti Zalokar Oražem ter podžupanu Simonu Mavsarju za pomoč ter razumevanje, Ministrstvu za šolstvo in šport, s šopkom pa so se za pomoč zahvalili ge. Ireni Gričar, načelnici Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale. Županja občine Domžale Cveta Zalokar Oražem je pozdravila prisotne in poudarila, daje nova pridobitev mnogo več kot novi prizidek in telovadnica, saj je šola, zgrajena v letu 1963, dobila povsem novo podobo, hkrati tudi obnovljeno športno igrišče ter otroško igrišče in je najpomembnejša pridobitev na področju družbenih dejavnosti v Občini Domžale v zadnjih nekaj letih, nadaljevanje na strani 2 Lickanje in izdelovanje predmetov iz ličkanja, razstava Domžale nekoč in danes, celovita gostinska ponudba, pivo Adam Ravbar, čebelarji, narodne noše, številni prospekti, zloženke ter drugo turistično informativno gradivo in še marsikaj je sestavljalo celovito predstavitev naše občine na sejmu ALPE ADRIA TURIZEM, o kateri več lahko preberete na srednjih straneh današnjega SLAMNIKA. y , mm *W^- ,M V'- l ■ •„ ••«7 / . Iskrene čestitke ob dnevu žena ter materinskem dnevu! KKOVtTVO TRIMO SISTEMI Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: • ESAL (SALONIT ANHOVO) 1 • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) ( • TONDACH, BRAMAC, CREATON ANDREJ VRTACIC Fortungta Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 01 83,12 355, GSM 041 689 750 V spomin na opernega umetnika 3. Gostičevi dnevi V spomin na opernega umetnika, tenorista Jožeta Gostiča, so 3. in 4. marca 2002 v Zagrebu, na Homcu in v Ljubljani potekali 3. Gostičevi dnevi. Njihov začetek pomeni leto 2000, ko je ob stoletnici rojstva velikega opernega umetnika Kulturno društvo Jožeta Gostiča Homec s sodelovanjem Opere HNK iz Zagreba, Opere SNG Ljubljana, Društvom Slovenski dom iz Zagreba ter Zvezo kulturnih organizacij, Občino Domžale ter posamezniki pripravilo številne slovesnosti v počastitev jubileja ter spomina velikega umetnika. 3. Gostičevi dnevi pomenijo, da spomin na velikega tenorista ne bo pozabljen, pomenijo pa tudi nadaljevanje krepitve vezi, ki jih je tenorist Jože Gostič začel, med zagrebško in ljubljansko opero ter številnimi kulturnimi delavci in društvi. Vsi skupaj namreč predvsem po zaslugi Kulturnega društva Jože Gostič s Homca spoznavamo, daje kultura vez, ki združuje tudi narode. Več o 3.Gostičevih dnevih pa v naslednji številki. V. Vojska stran 5 Nedelja, 17. margc DOBRODOŠLI! stran OBČINSKI SVET 33. seja Občinskega sveta Občine Domžale je bila tokrat 13. februarja 2002, svetniki in svetnice pa so najprej prisluhnili informaciji o delu Mladinskega sveta, nato sprejeli dva prostorska akta, dvignili cene komunalne opreme, pričeli z razpravo o odloku v zvezi z denarno pomočjo oh naravnih iti drugih nesrečah, pa to še ni vse... stran ZGODOVINA ŠOLSTVA V DOMŽALAH Kot smo napovedali, v letošnjem jubilejnem lem, ko SLAMNIK praznuje 40. rojstni dan, poobjavljamo posamezne prispevke iz starih številk, Ker je glasilo skrbno spremljalo tudi razvoj šolstva, smo se odločili, da bomo v nekaj nadaljevanjih predstavljali zgodovino tega področja. Piše: Matjaž Brojan. stran Vodni detektiv vabi k branju slikanic iz zbirke »Potovanje vodne kapljice«, ki vsebuje Šest naslovov: Kaplja Potepinka se očisti, Tikica in Toka na potepu po podzemlju, Vrtnica in oblaček, Modrijanka in Tomažek, Kristalka s severa in Vodni detektiv po sledi vodne kapljice. Prve tri so že na knjižnih policah. stran sumi r PREGOVORI Iz zakladnice pregovorov je ena najbolj branih rubrik v našem glasilu. G. Bogdan Dolenc nam za vsako številko pripravi številne pregovore na določeno temo. Tokrat jo je podnaslovi! »Z umazanim prstom ne kaži na tuje tmpake«, ne pozabite pa prebrati tudi dodatek. stran 16 NAGRAJUJE BORIS KOPITAR Prepričani smo, da se prav danes pet srečnežev, ki so dobili vstopnice za koncert citrarke Tanje Zaje Zupan, prijetno zabava, mi pa že vabimo naslednjih pet, ki bodo imeli srečo, da se pridružijo Borisu Kopitarju na njegovem koncertu Žametne vrtnice za mame, ki ho v nedeljo, 24. marca v kamniški športni dvorani. stran i—- 19 OBJAVE Tudi v današnji številki objavljamo javna povabila za predložitev vlog za. sofinanciranje večjih vzdrževalnih del na športnih objektih, obnove kulturnih domov, raziskovalno-razvojmhprogramov, društev s področja raziskovanja in tehnične kulture, preventivnih programov za boj proti drogam, ne prezrite pa tudi RAZPISA za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Pustna sekcija Striček je tudi letos uspešno pripravila PUSTNI KARNEVAL VIR 2002, ki si ga je v petih dneh ogledalo blizu 40.000 obiskovalcev in obiskovalk. Zabavali so se lahko v velikem šotoru v Športnem parku Vir. Organizatorji so poskrbeli za vse generacije in jim pripravili nepozabnih pet dni zabave, smeha plesa in druženja. Najbolj obiskan je bil nedeljski karnevalski sprevod, kije privabil blizu 20.000 obiskovalcev in obiskovalk. Foto DARIS DOMŽALE stran 2 Bralke in bralci, dober dan, SLAMNIK, kije pred vami, nosi številko 3/2002 in v njej boste našli kar precej člankov na temi, o katerih v zadnjih dneh precej govorimo, veliko besed pa jima bomo namenjali še ves marec. Najbrž ste že ugotovili, da gre za 8. marec, dan žena, ki ga praznujemo prav na dan, ko bo glasilo prišlo v vaše domove ali pa materinski dan, ki ga bomo praznovali 25. marca. Podrobno preglejte stran, ki smo jo namenili za želje in čestitke ter pesmice ob prazniku žena, ne prezrite pa tudi kar nekaj vabil, s katerimi vas vabimo, da se pridružite praznovanjem obeh praznikov. Tudi drugim temam smo namenili kar nekaj prostora in če spremljate naše glasilo, ste najbrž že opazili, da smo tudi v letošnjem letu uvedli nekaj novih rubrik, ki so v glavnem namenjene svetovanju na posameznih področjih, upam pa tudi, da preberete rubriko, v kateri objavljamo kratke novice iz drugih občin. Veseli smo, ker nas naši dopisniki iz drugih občin s kratkimi članki seznanjajo z dogajanji na njihovih območjih. Na tak način skušamo ohranjati vez med ljudmi, s katerimi smo včasih živeli skupaj. Nadaljujemo s predstavitvijo zgodovine našega glasila in tako na naših straneh lah'ko preberete nekaj iz zgodovine šolstva, ki je v sedanjem trenutku zelo aktualno, saj v številki pišemo tudi o novem prizidku in telovadnici k Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, vsi pa nestrpno pričakujemo tudi na začetek gradnje OŠ Dragomelj. Prispeval jih je naš sodelavec Matjaž Brojan, ki mu ob tej priložnosti tudi čestitamo ob izidu njegove že šeste knjige. V zadnjem času sem kar v dveh časopisih prebrala, češ da Slamnik piše samo o tistem, kar mora in v enem, da imam koš, v katerega mečem vse članke, v katerih ni hvale. Če bosta avtorja slučajno prebrala tokratni uvodnik, bom zelo vesela, če bosta svoji zapisani izjavi argumentirala. Res je bilo par člankov zavrnjenih, o čemer bo v poročilu seznanjen tudi Občinski svet, tudi enemu od avtorjev citirane izjave, vendar so bile zavrnitve vedno utemeljene s sklepi uredništva. Enega od avtorjev sem ob utemeljitvi, zakaj člankov ne bomo objavili, zaprosila, naj temi skrajša in skuša našim bralcem problematiko predstaviti na bolj enostaven način. Odgovora ni bilo, po letu in morda več pa sem bila deležna neutemeljenih očitkov, za katere pričakujem argumente, gospod Ivo, in veliko uspeha pri urejanju vašega glasila. Naslednja številka Slamnika bo izšla 29. marca 2002, vaše prispevke pričakujemo do 25. marca 2002 do 12. ure ter vas prosimo, da nam jih pošljete po elektronski pošti vcra.vojska@donizale.si, lahko pa tudi na disketi, ne pozabite pa tudi na kakšno fotografijo. Prijetne marčevske praznike in vse druge dni v marcu, za lepši mesec pa še ena od številnih pesmic na temo, kateri bomo v tem mesecu namenili veliko iskrenih besed in lepih želja in sem si jo izposodila iz Harlekinove zbirke voščil in posvetil: »Na nebu zvezdic milijon, vsa noč je pozlačena, milijon je ptic, milijon cvetlic, a matije le ena. Utrinjajo se zvezdice, cvetlica bo uvela, obmolkne ptica - nad teboj, le mati bo bedela.« Odgovorna urednica Državni sekretar v Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, g. Alojz Pluško med nagovorom Ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah, ga. Ana Nuša Kern DAN ODPRTIH VRAT 8. marec DAN ŽENA Res je. da vse manj /ena Se praznuje ta praznik, ki so ga teta 19JO uvedi) na mednarodni konferenci ensk v Kobenhagnu, na pobudo Klare Zetktn; vsaj iz tistih nagibov In razlogov, kolje nastal, te davno neveC... Šopek rož, ki ga morda dobimo ta dan, in morda Je to edtnikmt v celem letu, pa nas le morda spodbud) k razmišljanju o naši vfc># in položaju v druib)... Rrwtpete med druUno In službo nemalokrat pozabljamo same nase ... In morda si lahko vsaj ta dan privoščimo samo rase In pridemo na DAN ODPRTIH VRAT, ki bo v petek, 8. marca od 8. do 17. ure v prostorih območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70/1. Prijazno vabljene! Zveza . Svobodnih Sindikatov Slovenije Območna organizacija Domžale Gostje med slovesnostjo Stoji učilna zidana Osnovna šola Preserje pri Radomljah Slovesno odprtje prizidka in nove telovadnice ter obnovljene šole nadaljevanje s 1. strani Spomnila je, da smo prav v Radomljah z enako slovesnostjo pred leti odpirali novi vrtec Mlinček, kar poineni, daje Občina Domžale prav investicijam na družbenem področju v KS v zadnjih letih namenjala posebno pozornost. Te so bili osnovnošolci še kako potrebni, saj so bili edina osnovna šola, v kateri je bil dvoizmenski pouk, dosedanja telovadnica pa je bila mnogo premajhna. Nato je podrobno predstavila investicijo, s katero je OŠ pridobila osem učilnic, dve manjši učilnici za izbirne vsebine in nivojski pouk, sedem kabinetov, tri specialne učilnice s kabineti, razširili so obstoječe učilnice za tehniko in tehnologijo. Nova je knjižnica, multimedijska učilnica s kabinetom, telovadnica s tremi vadbenimi enotami in pripadajočimi pomožnimi prostori in drugo. Vse to skupaj pomeni skoraj 3000 m- novih in obnovljenih površin, ki zagotavljajo vse z zakonom predpisane pogoje za uvedbo devetletke, hkrati pa ima prav ta šola v naši občini najugodnejše pogoje za devetletko. Vse to je od občine Domžale zahtevalo nekaj več kot 564 mio sit, ostalo je do skupne vrednosti investicije, kije 662 mio sit, prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Hkrati pa je občina Domžale prispevala še nekaj več kot 50 mio sit za opremo novih prostorov ter 61 mio sit za zamenjavo kritine nad obstoječo telovadnico ter zamenjavo oken. Prisotne je spomnila tudi na odprtje nove Gimnazije Domžale, ob zaključku pa dejala: »Čestitam vam za vse dosežene uspehe, v prepričanju, da jih bo odslej še več, saj obnovljena in razširjena šola lahko pomeni vsem vam novo priložnost za še boljše delo v prihodnje. Želim vam, da vse prostore vaše šole napolnite z otroškim vriščem, z veseljem in radostjo, da lahko delate v lepi, moderno urejeni šoli, s svojimi znanji in spretnostmi, s športnimi dosežki pa tudi prijateljstvom, sodelovanjem in pomočjo drug drugemu. Ne pozabite pa tudi na sanje, za katere želim, da se vam uresničijo in vas popeljejo v življenje, kakršno si skupaj s svojimi starši in vašimi učitelji in učitelji želite« ter se ob koncu zahvalila Občinski svet Občine Domžale, ki je zagotovil finančna sredstva; pa Ministrstvo za šolstvo in šport, izvajalci in tisti, ki so gradnjo nadzirali, hvala vodstvu vaše šole, posebej ravnateljici ge. Ani Nuši Kern ter vsem vašim učiteljem in učiteljicam, prisrčna hvala pa tudi vsem vam, ki ste pripravili današnji kulturni program. Hvala tudi vsem, ki ste se današnje slovesnosti udeležili. Naj bo danes vesel dan za vse nas, ki vsem, ki boste koristili nove prostore, želimo v njih veliko srečnih in prijetnih dni.« Njej je s pozdravom Ministrstva za šolstvo, znanost in šport sledil državni sekretar Alojz Pluško, ki je čestital šoli in občini za novo pridobitev ter na kratko predstavil novi program, ki je prilagojen posamezniku ter cilju, da so državljani še bolj izobraženi, kot doslej. Njemu in županji so učenci v spomin na slovesnost podarili spominski darili. Sledilo je slovesno odprtje novih pridobitev, ogled novih prostorov, tudi programov, ki so že potekali v njih, in prijazno srečanje. Za slovesno odprtje nove pridobitve je značilen izredno številni obisk staršev ter občanov in občank, ki so tudi na tak način dokazali, da cenijo pridobitve ter pozdravljajo dokončanje investicije, ki Osnovni šoli Preserje pri Radomljah prinaša primerne pogoje za uvedbo devetletke, ki se začenja v naslednjem šolskem letu. O. u. Pogovor z mag. Jožico Polanc, ravnateljico Srednje šole Domžale Vse, česar še ne veste o Gimnaziji Domžale M« Vlada Republike Slovenije je pred kratkim za v. d. ravnateljice Srednje šole Domžale s sklepom imenovala mag. Jožico Polanc, ravnateljico Osnovne šole Domžale, ki je za svoje prizadevno delo, tako na vzgojno izobraževalnem kot tudi na drugih področjih, pred dvema letoma prejela srebrno priznanje Občine Domžale. Mag. Jožica Polanc je v zelo kratkem času pripravila najosnovnejša gradiva za učence, ki so bodočo gimnazijo že obiskali v okviru informativnega dne. Zato je bilo moje prvo vprašanje povezano prav z njenimi vtisi z informativnega dne. Moji vtisi z informativnega dne so zelo dobri, saj je Gimnazijo Domžale po naši oceni obiskalo okrog 100 učencev in učenk, skupaj s starši, ki so želeli izvedeti najosnovnejše podatke o šoli in z velikim zanimanjem prisluhnili naši predstavitvi šole. Pripravili smo zloženko in v njej predstavili najosnovnejše podatke, bilo je tudi precej vprašanj, na katere sem odgovarjala skupaj z nekaterimi profesorji s dosedanje srednje šole, ki so pripravili tudi predstavitve ssvojega področja. Na kratko lahko rečem, da sem z odzivom staršev in učencev zelo zadovoljna, prav tako pa mi prvi stiki s profesorji vlivajo trdno upanje, da bodo v gimnaziji poučevali resnično kvalitetni učitelji. Kaj lahko rečete o Srednji šoli Domžale? Kot so bili bralci Slamnika že seznanjeni seje Srednja šola Domžale reorganizirala, tako da se trgovcem, kovinarjem in usnjarjem pridružujejo tudi gimnazijci. Pred nami je bila že pred informativnim dnem velika naloga, kako vzbuditi zaupanje, da se bodo dijaki in dijakinje odločali za vpis na domžalsko šolo in še posebej na gimnazijo. Zavedam se, da nas bo tradicija poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki ga bo šola gojila tudi vnaprej, pri nadaljnjem delu sicer vodila, a obenem vem, da za gimnazijski program to ne bo dovolj. Gimnazijske tradicije v kraju ni, a vse šole z gimnazijskim programom, ki so vredne zaupanja, so nekoč začele kot danes domžalska gimnazija. Zato pričakujem, da bomo skupaj, z vsemi dijaki in dijakinjami, ki se bodo odločili za našo šolo, razvijali in zadovoljevali interese in jih dobro pripravili na nadaljnji študij. Kakšni so vaši načrti do septembra in za prvo šolsko leto Najprej je to izbira kvalitetnih učiteljev, ureditev sodobnih učilnic, predvsem za naravoslovje; poglobljeno delo pri vseh, posebej pri maturitetnih predmetih, zadovoljevanje interesov dijakov na različnih področjih (šport, kultura, raziskovanje), organizacija prevoza (šolski avtobus iz Moravč, Lukovice), bogata izbira tujih jezikov in preko učenja le-teh tudi pogled v svet. Ob tem naj povem, da bo šola ponudila tudi dodatni jezik. Kaj pa naprej? Predmetnik splošne gimnazije predvideva od drugega letnika dalje izbirne ure, ki jih bomo na naši gimnaziji, odvisno od interesov dijakov, razporedili med obvezne maturitetne predmete, tuje jezike, naravoslovne in družboslovne predmete. Tako v prihodnjih letih tudi mi načrtujemo različne programe v skladu z interesi dijakov: Splošni program s poglobljenim spoznavanjem naravoslovnih vsebin; Splošni program s poglobljenim spoznavanjem družboslovnih vsebin; Splošni program s poglobljenim znanjem tujih jezikov. Morda na kratko še o obveznem in izbirnem delu, ki ga šola lahko ponudi? Za obvezne dejavnosti šola lahko ponudi knjižnično informacijska znanja, športne dneve, zdravstveno vzgojo, kulturno umetniške vsebine (obisk likovnih razstav, glasbenih prireditev, gledaliških in filmskih predstav) ter vzgojo za družino, ki jo bo izvajal Center za mlade Domžale. V okviru neobveznih izbirnih vsebin bomo ponudili raziskovalne tabore, medpredmetne vsebine z ekskurzijami, prvo pomoč in šolo v naravi, po dogovoru z dijaki in dijakinjami pa bodo ti izbirne vsebine lahko opravljali tudi v institucijah izven šole (glasbena šola, športni klubi itd.). Morda že sedaj lahko poveste, katere interesne dejavnosti bodo lahko dijaki in dijakinje izbirali iz vaše ponudbe? Na kratko bi rekla, veliko, dijaki pa bodo lahko izbirali med računalniškim in astronomskim krožkom, pevskim zborom, video in plesnim krožkom, bralno značko pri slovenščini in tujih jezikih, šolskim časopisom, logiko in razvedrilno matematiko, kemijskim krožkom; pričakujemo pa tudi njihove predloge in pobude. Ne bomo pozabili niti na šport, vendar bomo temu več skrbi namenili, ko dobimo telovadnico. Še to: športniki in umetniki bodo imeli poseben status, našim dijakom in dijakinjam pa bomo omogočili tudi tekmovanja iz posameznih znanj ter vključevanje v mednarodne projekte. Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-14-599, 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBR1Č, MARTA STARBEK, URBAN ŽNLDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 72-14-599,72-20-100. URADNE URE: vsak petek od 13-14 ure. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Priprava za tisk: Salomon d.o.o., c. 24. junija 23,1532 Ljubljana. Tisk: Set d.d„ Vevška c. 52,1260 Ljubljana - Polje. stran 3 OBČINSKI SVET 33. seja Občinskega sveta Občine Domžale Mladinski svet, ZN Nova Depala vas in D12 Bistra, poslovnik in poročilo NO prihodnjič Predsedujoči na 33. seji Občinskega sveta, ki je bila 13. februarja 2002, mag. Milan Pirman je po pozdravu 20 prisotnim svetnikom in svetnicam predlagal sprejem zapisnikov 31., 32. in korespondenčne seje. V razpravi je Bogdan Osolin, N.Si, v zvezi z zapisnikom 31. seje pojasnil, da na seji ni nastopil kot predstavnik, temveč le kot član koalicije Slovenije oz. član N.Si. Za zapisnike je glasovalo 20 prisotnih, 19 pa za naslednji ugotovitveni sklep v zvezi s korespondenčno sejo: Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, daje bil 06. 02. 2002 sprejet sklep o ustanovitvi Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda »Srednja šola Domžale.« Določitev dnevnega reda O dnevnem redu so razpravljali: Simon Mavsar podžupan, je predlagal uvrstitev nove točke Predstavitev programa dela Mladinskega sveta Domžale in Mladinskega kulturnega centra za 2002, ki seje kasneje z 21 glasovi ZA uvrstil na drugo mesto dnevnega reda 33. seje. Roman Kurmanšek, SDS, je predlagal v imenu svetniške skupine SDS prestavitev poslovnika, ki se uvrsti za točko poročilo nadzornega odbora, Breda Kokalj Limbek, N.Si, je menila, da bi moral dodatno gradivo najprej obravnavati nadzorni odbor, šele nato občinski svet, predlaga, da se točka umakne. Mag. Pirman je pojasnil, daje očitno prišlo do težav v zvezi s postopkom predhodnih in dokončnih poročil, nadzorni odbor pri oblikovanju dokončnega poročila ni upošteval pripomb, ki so argumentirane z dodatnimi gradivi. Predlagal je, da točko začnejo in po potrebi prekinejo. Občinski svet lahko spreminja le predlagane sklepe. Majda Pučnik-Rudl, SDS, je predlagala umik točke, ker nadzorni odbor dodatnega Morda še par informacij v zvezi z vpisom? Kaj če ne bo vpisanih 60 dijakov? Na naši šoli vpisa sedaj ne omejujemo. Pričakujem, da se bo prijavilo več kot 60 dijakov in dijakinj, kar je pogoj za začetek dela Gimnazije Domžale. Kako ocenjujete sodelovanje z vodstvom in profesorji dosedanje Srednje šole Domžale? Dosedanje sodelovanje z vodstvenim osebjem je bilo dobro. Skupaj smo predstavljali programe po osnovnih šolah že dva tedna pred informativnim dnem. Tudi za nas namreč velja rokovnik za vpis, čeprav je šola prejela nov ustanovitveni akt šele 11. februarja, informativni dan pa je bil 16. februarja. Ker ni bilo prej mogoče, sem šele dva dni pred informativnim dnem prišla v stik s profesorji. Pozvala sem tiste, ki poučujejo »ključne predmete« naj se predstavijo osmošolcem. Resnično sem bila vesela, da so bili v obeh dneh z menoj profesorji (in profesorice) slovenščine, zgodovine, matematike, angleščine in nemščine. S svojim samozavestnim in iskrenim nastopom so zagotovo pregnali dvome osmošolcev in njihovih staršev. Prepričana sem, da bo z njimi lepo delati. Kaj vam pomeni prevzem tako odgovornega dela kot je ravnateljstvo nove Gimnazije? Na koncu svoje računalniško podprte predstavitve gimnazije na informativnem dnevu sem zapisala, da bomo z dijaki »skupaj ustvarjali mladostno podobo Domžal«. Ker sem prepričana, daje v tem nova kvaliteta našega mesta in širše okolice, sem to delovno mesto sprejela. Kaj svetujete dijakom, ki še oklevajo, ali bi zbrali domžalsko novo gimnazijo? Zaupajte nam, gimnazija in matura je velik izziv tudi za nas! Zaupanje bomo opravičili z vašim uspešnim delom, dobrim počutjem v šolski stavbi in s temeljito pripravljenostjo za nadaljnji študij. Odločite se torej za Gimnazijo Domžale. Ce vam je še kaj nejasno, obiščite našo domačo stran na internetu http:// wvm2.ames.si/-sstidoml0/tadex.htnij informacije pa dobite tudi na elektronski pošti ravnateljice: jozica.polanc @ guestames.si. O. u. gradiva ni obravnaval; Bogdan Osolin, N.Si, je menil, da je bilo gradivo prepozno dostavljeno, z njim niso bili seznanjeni člani NO, »nefer« poteza s strani uprave, predlaga umik točke; Marku Vresku, LDS, niso poznani motivi, NO je organ celotnega občinskega sveta, njegov predstavnik bi se moral izjasniti, Janez Grmek, SDS, je menil, da njihova vloga ni, da bi bili arbiter med NO in upravo, ki se morata do sprejema končnih poročil sestati. Predlagal je pavzo, v kateri naj bi na sejo prišel predstavnik NO, Anton Preskar, LDS, je menil, daje NO dal končno poročilo in bi bilo neresno, če bi NO spreminjal svoje končno poročilo, svetniki lahko razpravljajo le o sklepih nadzornega odbora, Franc Gerbec, ZLSD, je menil, da bi bilo boljše, če NO in uprava dokončata razpravo, svetniška skupina predlaga, da točka ostane, če bo NO predlagal umik, bo svetniška skupina ZLSD za, dr. Marko Starbek, N.Si, je povedal, daje bilo gradivo za točko prepozno in ga ni uspel prebrati, predlaga, da se umakne z dnevnega reda, podpira predloge, da se NO in uprava ponovno sestaneta; Saša Kos, LDS, je menila, da so poročila končna; G. Grmek je predlog za odmor umaknil. Obravnava in sprejem poročila sta bila z 20 glasovi ZA umaknjena, nato pa so svetniki in svetnice z 21 glasovi ZA sprejeli dnevni red 33. seje. Volitve in imenovanja Brez uvodne informacije so bili z glasovi ZA sprejeti naslednji sklepi: 1. Martina GROŠLJA, Kamniška 17, Preserje se razreši funkcije člana Komisije za vloge in pritožbe. 2. Za člana Komisije za vloge in pritožbe se imenuje Antona GLAVAČA, Čopova 4, Dob. 3. Za predstavnici občine v Svet Javnega zavoda Center za mlade Domžale se imenujeta mag. Jožica Polanc, Šumberška 32, Domžale in mag. Majda PUČNIK-RUDL, Potočna ulica 2, Radomlje. 4. Za predstavnico občine v Svet Centra za socialno delo Domžale se imenuje Emo ŠKERJANC-OGOREVC, Škerjančevo 2, Radomlje. 5. Za predstavnice občine v Svet zavoda Vrtec »Urša« se imenujejo Saša KOS, Ljubljanska 22, Domžale, Doroteja GRMEK, Savska c. 31, Domžale in Majda CUZAK, Depala vas 24, Domžale. Mladinski svet Domžale Program dela Mladinskega sveta Domžale in Mladinskega kulturnega centra za leto 2002 so predstavili: Gorazd Križanič, Rok Ravnikar, Damjan Habe, V razpravi so dobre želje mladim izrekli mag. Milan Pirman, podžupan, Bogdan Osolin, N.Si, Franc Gerbec, ZLSD, je menil, da mora občina zagotoviti prostorske pogoje za tako ambiciozen in dobro pripravljen ter resen projekt inje obljubil polno podporo, Roman Kurmanšek, SDS, je pozdravil v imenu svetniške skupine in menil, da bodo mladi zapolnili vrzel na področju delovanja mladih, povabil je mladinski svet, da se pridružijo pri slovesnostih ob 19. aprilu občinskem prazniku ter s programom seznanijo širši krog mladih; Marko Vresk, LDS, tudi podpira dejavnost in organiziranost mladih na tem področju, Simon Mavsar, podžupan, je predstavil možne prostorske rešitve za delovanje mladinskega sveta; Franc Černagoj, Zeleni, jim je tudi čestital in zaželel veliko uspeha, njegovim čestitkam pa seje pridružila tudi Milena Srebotnjak, SLS, predsednik Mladinskega sveta Uroš Brojan pa seje zahvalil Občinskemu svetu za enotno podporo. Občinski svet je. točko zaključil s sklepom, da se seznanja s programom dela Mladinskega sveta Domžale in Mladinskega kulturnega centra za leto 2002. Zazidalni načrt območja Nova Depala vas Uvodno informacijo je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ki je skupaj z izdelovalcem Borutom Ulčarjem odgovoril na vprašanja, ki so jih v razpravi podali: Janez Grmek, SDS, ki pogreša makro posnetek ZN in njegovo umestitev v okvir Depalc vasi; Roman Kurmanšek, SDS, je soglašal s pripombo predhodnika ter zahteval kvalitetnejšo prostorsko predstavitev dokumentov; dr. Marko StarbekvN.Si, je zahteval popolnejše gradivo; Franc Černagoj, Zeleni, je zahteval, da morajo biti predlagani prostorski dokumenti pripravljeni v skladu z zakonodajo, ter Jurij Berlot, SLS, kije opozoril na nedorečenost vaških centrov. Občinski svet je nato z 21 glasovi ZA sprejel Odlok o zazidalnem načrtu območja Nova Depala vas, skupaj s sprejetimi devetimi amandmaji. Zazidalni načrt območja D12 Bistra Uvodno informacijo je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, in poudaril, daje akt glede na intenzivno javno razpravo in obravnavo zelo spremenjen, ter predstavil sprejeta stališča do številnih pripomb, hkrati pa tudi povzetek ključnih sprememb oz. posledic, ki so bile podane v pisni obliki. V razpravi je Franc Gerbec, kot predsednik Odbora za prostor in varstvo okolja, predstavil stališča odbora, ki je ugotovil, da predlog pomeni bistveno izboljšanje zasnove omenjenega območja in poudaril potrebnost dialoga s sedanjimi stanovalci ter iskanje, tudi s kompromisi, najboljših rešitev; Pavle Cerar, LDS, je opozoril na ureditev področja deponiranja odpadkov, ki nastajajo ob rušenju posameznih objektov; ter Janez Stibrič, SDS. Z 21 glasovi ZA je Občinski svet sprejel stališča do pripomb in predlogov iz javne obravnave osnutka Odloka o zazidalnem načrtu območja D 12 Bistra z dopolnili v zvezi z dejavnostmi v poslovnih prostorih, številom parkirtiih prostorov, nadomestilom škode, povzročene ob gradnji ter uporabi sedanjih stavb le za potrebe v času gradnje Dvig cene komunalne opreme Po uvodni informaciji Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, kije predstavil tudi metodologijo ter opozoril, da bi realni dvig povprečnih stroškov pomenil preveliko obremenitev za novograditelje, slej ko prej pa bo potrebno te stroške realno ovrednotiti, je o sklepu spregovoril tudi Marko Habat, strokovni sodelavec. V razpravi sta sodelovala mag. Milan Pirman, podžupan, ter Jurij Berlot, SLS, nato pa je Občinski svet z 19 glasovi ZA sprejel naslednje tri sklepe: 1. Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Domžale za 1 m2 gradbene parcele na dan 31.12.2001 znašajo 5.800,00 SIT/m2. 2. Povprečni stroški za posamezno komunalno opremo znašajo: Cestno omrežje 37,08 % 2.150,64 SIT/m2 Kanalizacijsko omrežje 35,88% 2.081,04 SIT/m2 Vodovodno omrežje 19,48 % 1.129,84 SIT/m2 Plinovodno omrežje 5,56% 322,48 SIT/m2 omrežje javne razsvetljave 2,00 % 166,00 SIT/m2 3. Povprečni stroški komunalnega opremljanja se od 01. 01. 2002 dalje valorizirajo z indeksi podražitev, ki jih objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM za področje nizkih gradenj. Poslovnik Občinskega sveta Po sprejemu sklepa o ukinitvi javnega dobra (23 ZA), je mag. Milan Pirman, podžupan, v imenu občinske uprave pojasnil potrebe po spremembi Poslovnika, Roman Kurmanšek, SDS, pa je v imenu svetniške skupine SDS predlagal spremembo, da se zaključni račun sprejme po hitrem postopku, ob predhodnem pregledu Nadzornega odbora in vložil tudi amandma. Po razpravah mag. Milana Pirmana, predstavnika uprave, Janeza Stibriča, SDS, mag. Marka Vreska, LDS, je bila seja na predlog zadnjega prekinjena, o Poslovniku torej prihodnjič, enako kot o Odloku o postopkih prijave škode in denarni pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, h kateremu je dal uvodno informacijo Peter Gubane, načelnik Oddelka za splošne zadeve. V razpravi so sodelovali: Jurij Berlot, SLS, je predlagal, da se natančneje definirajo vlagatelji prijav, predlagal je tudi določitev absolutnega zneska pomoči; Franc Černagoj, Zeleni, je vložil amandma v zvezi s plačilom cenitve povzročene škode; Janez Grmek, SDS, je opozoril, da ni določeno, v kolikšnem času bo pomoč dodeljena; Emilijana Srebotnjak, SLS, je predlagala spremembo člena, ki določa, katere dokumente morajo priložiti upravičenci, trajanje postopka ter plačilo cenitve; Franc Gerbec, ZLSD, je predlagal dopolnitev seznama vlagateljev, izjemoma tudi pravna oseba (npr. društvo...) in je na to temo posredoval amandma, v zvezi s postopkom pa je predlagal, da se zapiše, daje postopek »hiter«. Na vprašanja sta odgovarjala Peter Gubane in županja, Cveta Zalokar Oražem, ki je poudarila, da zadeve ne bi smeli širiti, pomagati bi morali res le pomoči potrebnim, ljudje pa bi morali premoženje zavarovati. Predlagala je prekinitev točke, preverbo vloženih amandmajev in nadaljevanje obravnave na naslednji seji. Občinski svet je po uvodni informaciji podžupana Simona Mavsarja brez razprave z večino glasov sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v družbo po Zakonu o gospodarskih javnih službah v prvi obravnavi. Slamnik »gre« v Kulturni dom Uvodno informacijo o predlaganem Odloku o spremembah Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik po skrajšanem postopku je podala županja Cveta Zalokar Oražem, ki je poudarila, da javni zavod prevzema le administrativno-tehnične ter finančne naloge. Po razpravi Bogdana Osolina, N.Si, ter Saše Kos, LDS, ki je predstavila tudi stališča Uredništva, ter pojasnilih županje, je Občinski svet z 22 glasovi ZA sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« po skrajšanem postopku, skupaj z redakcijskim popravkom. Po uvodni informaciji Milana Mariniča, direktorja Kulturnega doma Franca Bernika, Domžale, je Občinski svet brez razprave z glasovi 20 ZA dal soglasje k Sistemizaciji delovnih mest Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ter soglašal z novo zaposlitvijo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, in sicer na delovno mesto »koordinator programov« s 01.03. 2002 in prezaposlitvgo na delovno mesto »samostojni administrativni referent« s 01.04.2002. Ker delavcev s področja športa ni bilo na seji, je bila točka o problematiki športa preložena, v nadaljevanju pa je Občinski svet sprejel Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2002 (19 ZA) ter sklep o soglasjih k Statutu javnega zavoda Centra za mlade Domžale (18 ZA), 33. seja pa se je zaključila z vprašanji, predlogi in pobudami, ki so jih posredovali: Franc Gerbec (ZLSD), odgovoril mu je podžupan mag. Milan Pirman, ki je predstavil aktivnosti občine na področju urejanja poškodovanih cest ter čiščenja, na kar je opozoril svetnik; Anton Preskar, LDS, je opozoril na problematiko ureditve cest v KS Dragomelj-Pšata po gradnji kanalizacije, zahteval pa je tudi pregled realizacije sprejete uredbe v zvezi z gradnjo AC; Franc Černagoj, Zeleni, je opozoril na kupe odpadnega materiala ob izvozu z AC; Roman Kurmanšek, SDS, je vprašal, zakaj v KS ni optičnih kablov za potrebe kabelske TV; zakaj ni asfaltiranih cest Vilar - grad Črnelo, grad Črnelo - Količevo in žaga Dob -Krtina, ter zahteval odgovornost Constructe, kot nadzornega organa v imenu občine pri gradnji AC; na nekatera vprašanja je odgovoril Pavel Cerar, LDS; Martina Urbanija, SDS, je postavila vprašanji v zvezi z izbiro popisovalcev in problematiko vrtcev; Naslednja seja Občinskega sveta Občine Domžale, kjer bo osrednja točka sprejemanje proračuna bo 13. marca 2002. o.u. Mladinski svet Domžale -uspešna predstavitev občinskim svetnikom ter program dela za leto 2002 Predstavniki Mladinskega sveta Domžale (MSD) smo v sklopu redne seje, 13. februarja, predstavili občinskim svetnikom in svetnicam samo organizacijo, podlage, cilje, namen in program. Hkrati smo podrobneje predstavili naš predlog in program dela Mladinskega kulturnega centra, ki naj bi v tem letu zaživel v Domžalah. Odzivi s strani predstavnikov svetniških skupin so bili enotni ter pravzaprav navdušujoči. Prav vsi prisotni so nam izrazili priznanje in podporo za naše delo ter izrazili željo, da bi se naši programi čimprej udejanili. To smo tudi trdno pripravljeni storiti, kako trdna in iskrena je podpora s strani svetnikov, pa bo vidno že kmalu ob sprejemanju občinskega proračuna. V času od ustanovnega zbora smo večino časa namenili registraciji MSD. Po ureditvi vseh potrebnih dokumentov in vložitvi prošnje za registracijo smo odločbo o registraciji prejeli 11. 02.2002 in smo četrti registrirani mladinski svet v državi. Sprejeli smo tudi programske smernice in program dela MSD ter programske smernice in program Mladinskega kulturnega centra. Upravni odbor MSD je že sprejel svoj program za leto 2002: I. Začasna pisarna, ki omogoča prostor za sestanke organov MSD in stalno info točko, kjer se člani MSD lahko srečujejo in načrtujejo skupne projekte. II. Internet stran, ki bo v času pred ureditvijo MKC edini »prostor« za srečevanje in izmenjavo mnenj in idej vseh organizacij in posameznikov, ki so člani MSD. III. Glasilo, ki bo pomemben dejavnik pri obveščanju javnosti in članov MSD o njegovem delovanju. Glasilo bo vsebovalo poročila o izvedenih projektih in napovedi načrtovanih dejavnosti MSD, to bo medij, kjer se bo predstavljala mladinska kulturna dejavnost in družbeno-politična problematika mladih. IV. Srečanja in predstavitve organizaci j članic MSI) Za združitev projektov in razširitev dejavnosti posameznih društev je najprej pomembno, da se organizacije med seboj dobro spoznajo in da vsaka organizacija dobi možnost, da ostalim članom MSD ter širši javnosti predstavi svoje delovanje in vlogo v družbi. Srečanja bodo potekala v treh programskih sklopih: 1. Srečanje strankarskih podmladkov na okrogli mizi na temo dnjžbeno-političnih problematik) 2. Srečanje kulturnih društev in društev, ki se ukvarjajo z družbcno-socialno problematiko na razstavi in kulturni prireditvi 3. Športna prireditev v sodelovanju športnih .društev, tabornikov in študentov V. Povezovanje programov posameznih društev v širše, kompleksnejše projekte VI. Okrogle mize na temo družbeno-politične problematike mladih VII. Izgradnja Mladinskega kulturnega centra Najpomembnejši projekt MSD za leto 2002 je izgradnja MKC, kije predviden v sedanjih prostorih Davčne uprave na Ljubljanski 69. Ciljna skupina delovanja MKC so mladostniki po končani OŠ, pričakujemo pa širši starostni razpon od 14. do 29. leta starosti. Delo v MKC bo potekalo prek zadovoljevanja specifičnih potreb posameznih starostnih skupin, ki bi se v določenih aktivnostih med seboj povezovale. Neposredno to pomeni delo z mladimi na področju njihovih interesov in kvalitetnega preživljanja prostega časa, izobraževanja, razvijanja in izražanja kreativnosti, posredno pa program omogoča in vzpodbuja osebnostno rast posameznikov ter razvija socialne veščine in spretnosti. Ena od osnovnih in najpomembnejših nalog centra je ustvarjanje programov, ki bodo mladim smiselni in bodo hkrati usmerjeni k dvigu kvalitete vsakdanjega življenja mladostnikov. Okvirno lahko programe kluba razdelimo v več sklopov: neformalno izobraževanje, umetniška in informacijska delavnica, grafična, glasbena in video produkcija, kreativni projekti, medijsko angažiranje, vključevanje v širše družbeno dogajanje, projekti za razvoj kritične misli, mladinski tabori, mednarodna dejavnost, informacijsko - svetovalna pomoč, poznavanje in ohranjanje naravne, zgodovinske in kulturne dediščine ter športne aktivnosti. Program delovanja MKC bomo podrobneje predstavili v naslednjih številkah Slamnika. Seveda ste vsi mladi, ki vas sodelovanje, pomoč ali vključevanje pri katerem koli delu programa Mladinskega sveta Domžale ali Mladinskega kulturnega centra zanima, vabljeni, da se nam čimprej oglasite. Za začetek bo najlažje, da nam pišete na mkdpmzaleCg'hotmail.com Rok Ravnikar OD TU IN TAM Zavod RS za zaposlovanje - Območna enota Domžale Center za infomiiranje in poklicno svetovanje V Območni enoti Zavoda RS za zaposlovanje, Domžale, so v začetku februarja s kratko slovesnostjo odprli Center za informiranje in poklicno svetovanje, ki je postal del slovenske mreže teh centrov. V tem centru je na voljo: preko tristo opisov poklicev, informacije o srednjih, višjih, visokih šolah ter fakultetah in akademijah, informacije o možnosti poklicnega usposabljanja in študija v tujini; informacije o možnih finančnih pomočeh za izobraževanje in usposabljanje; objave vajeniških mest; informacije o dijaških in študentskih domovih; informacije o možnostih izpopolnjevanja in usposabljanja; objavljena prosta delovna mesta; navodila in pripomočki za učinkovitejše iskanje zaposlitve ter računalniški programi za načrtovanje poklicne poti. Poklicno svetovanje oz. orientacija je v centrih pomoč posameznikom in kasneje tudi opora za vseživljenjsko učenje, ki postaja zahteva današnjega in jutrišnjega dne. Prav ažurnost, dostopnost in strokovnost zaposlenega osebja omogočajo, da so centri središče pravih, točnih in kompleksnih informacij, ki so dosegljive na enem mestu iz različnih virov in nivojev. To so prednosti centrov, kajti, dobre, hitre in točne informacije so predpogoj za kvalitetne odločitve vsakega posameznika. Obiskovalci centra so brezposelne osebe, presežni delavci, osnovnošolci in srednješolci, starši, učitelji in svetovalni delavci, zaposleni na zavodu za zaposlovanje ter delodajalci in vsi ostali, ki potrebujejo informacije o zaposlovanju in šolanju. V centru zagotavljajo individualno svetovanje pri načrtovanju poklicne in izobraževalne poti, preverjanje poklicnih interesov in sposobnosti, skupinske oblike informiranja, predstavitve poklicev ter sodelovanje v delavnicah, ki nudijo pomoč pri iskanju poklicnega cilja. O tem, kaj pričakujejo od novega informativnega mesta CIPS, je v gradivu za tiskovno konferenco ga. Lenca Tomaže vič Savnik zapisala:»Veliko pomoč pri orientaciji mladine in odraslih ter popestritev ponudbe informacij za brezposelne. Učencev, ki zaključujejo osnovne šole v tridesetih oddelkih devetih bližnjih osnovnih šol, je okoli 680,385 srednješolcev, ki obiskujejo Srednjo šolo Domžale, je vpisanih v šestnajstih zaključnih oddelkih. Brezposelnih osebje preko 1.500. Če se bo samo ena tretjina vseh naštetih samo enkrat udeležila ali predavanj ali svetovanj ali samo informacij, ki so na voljo v informativnem mestu, nas bo lahko obiskalo 1.200 posameznikov. Prepričani pa smo, da bodo mnogi iskali informacije večkrat, da se bodo udeleževali informativnih skupin in delavnic ter bi informativno mesto postalo središče vedoželjnih obiskovalcev, kjer bo prav vsak našel nekaj koristnega za oblikovanje svoje poklicne kariere.« Ob slovesnem odprtju Centra za informiranje in poklicno svetovanje v okviru Območne enote Zavoda za zaposlovanje RS Domžale, ki bo predvsem podpora brezposelnim in mladim pri oblikovanju kariere, je ga. Bojana Pribošič Peric pripravila tudi podatke o brezposelnosti na Uradu za delo Domžale. Ta urad pokriva Upravno enoto Domžale, ki po svoji velikosti predstavlja drugi zaposlovalski prostor v ljubljanski regiji in pokriva območje občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. v.v. Število/delež-2001 Indeks 2001/2001 Število brezposelnih de. 2001 1,566 92,0 Stopnja reg. brezposelnosti 7,3 Priliv 1,540 107,9 Odliv v zaposlitev 943 96,3 Črtani iz evidence 733 130,7 Ženske 51,5 1 .zaposlitev 13,9 Stari do 26 let 18,6 Trajni presežki del, stečajniki 31,1 Dolgcjtrajno brezposelni 50,4 Stari do 40 do 50 let 21,7 Stari nad 50 let 31,4 Brezposelni brez izobrazbe 40,1 Število potreb po delavcih 4.385 100,3 Število kritih potreb 3.152 100,5 Brezposelnost po občinah - december 2001 Občina ŠEvilo Od vseh delež po stopnji izobrazbe vsi ženske I. in 11. III. in IV. V. VI. VII. Domžale 1.004 502 40,8 28,5 24,9 2,5 3,3 Lukovica 133 75 48,1 32,3 19,5 - - Mengeš 203 104 31,0 30,0 30,0 3,9 4,9 Moravče 116 64 52,6 31,0 12,1 1,7 2,6 Trzin 110 56 27,3 24,5 37,3 3,6 7,3 Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (nadaljevanje) Drugi del zakona ureja pravice do družinskih prejemkov, ki so: - starševski dodatek - pomoč ob rojstvu otroka - otroški dodatek - dodatek za veliko družino - dodatek za nego otroka - delno plačilo za izgubljeni dohodek Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki nimajo pravice do starševskega nadomestila in znaša 35.000 SIT mesečno ter traja 365 dni od rojstva otroka. Usklajuje se enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.Starševski dodatek pripada materi, ki je državljanka RS in ima stalno bivališče v RS in če je otrok državljan RS. Mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje 30 dni po rojstvu otroka, pri centru za socialno delo Domžale. Novost zakona je predvsem v tem, da materi pripada pravica do starševskega dopusta ob rojstvu otroka in če ni obvezno zavarovana, še pravica do obveznega pokojninskega zavarovanja. Zakon o pokojninskem zavarovanju v 3. alinei 222. člena določa, da je RS zavezanec za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje za upravičence starševskega dodatka. Center za socialno delo pa poskrbi, da so upravičenci starševskega dodatka prijavljeni v obvezno pokojninsko zavarovanje v času pravice do starševskega dodatka. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima vsak otrok, katerega mati ali oče ima stalno bivališče v RS. Pomoč je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme novorojenca in znaša 50.000 SIT, lahko pa se v enaki vrednosti zagotovi oprema za novorojenca v obliki zavitka. Mati pravico do pomoči ob rojstvu otroka uveljavlja z vlogo za uveljavitev pravice do pomoči ob rojstvu otroka, ki jo dobi na centru. Na centru za socialno delo Domžale, smo se zaradi smotrnosti postopka odločili, da mati zahtevo za uveljavitev pravice do pomoči ob rojstvu otroka uveljavlja istočasno kot zahtevo za uveljavitev porodniškega dopusta in nadomestila, kasneje pa uveljavlja pravico do dopusta za nego in nadomestila. Zakon ohranja pravico do otroškega dodatka, ki zagotavlja otroku dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, višina otroškega dodatka pa je še vedno odvisna od dohodka na družinskega člana, ki ne sme presegati 99 % povprečne plače v RS. Tako znaša od 1.5.2002 vstopni cenzus za pravico do otroškega dodatka 212.415 SIT na družinskega člana. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka, ki ima prebivališče v RS, če je državljan, sicer pa le ob pogoju vzajemnosti. Dohodkovni razredi so nespremenjeni. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Najvišji otroški dodatek znaša od 1.1.2002 za enega otroka 18.870 SIT, najnižji pa 3.270 SIT. Novost zakona je, da se otroški dodatek prizna za dobo enega leta (če je pravica pri znana s 1.2.2002 velja do 31.1.2003). Opozoriti moramo, da bo sedaj potrebno še bolj natančno brati odločbe, ker bodo morali upravičenci sami paziti, kdaj jim pravica poteče in obnoviti vlogo pred potekom pravice. V letošnjem letu bo večini upravičencem potekla pravica do otroškega dodatka 30.04.2002, zato bodo morali vložiti nove vloge v marcu in aprilu, vendar je potrebno počakati na nove obrazce. Vsem tistim upravičencem, ki so uveljavljali otroški dodatek v letu 2002 oz. so predložili dokumente za spremembe in so prejeli nove odločbe, ne bo potrebno ponovno obnavljati vlog v marcu, ker jim je bila pravica do otroškega dodatka priznana za obdobje enega leta, kar je razvidno iz odločbe. Po novem zakonu je otrok upravičen do otroškega dodatka do dopolnjenega 18. leta starosti (prej do 15 leta). Šolska potrdila bo potrebno dostavljati po 18. letu starosti, če se otrok šola, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Zakon je uvedel še eno novost, da se za otroka, ki živi v eno starševski družini poveča otroški dodatek za 10 %, vendar je tudi za to novost v prehodnih določbah določeno, da pravica velja od 1.1.2004. Novost je pa tudi, da se otroški dodatek poveča za 20% za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo, vendar tudi ta pravica začne veljati šele 1.1.2003. Zakon ureja tudi novo pravico, to je dodatek za veliko družino, ki znaša 70.000 SIT na leto in pripada družini s tremi ali več otroki. Vendar pa se bo tudi ta pravica uveljavljala postopoma: leto 2002 25.000 SIT, leto 2003 50.000 SIT in šele 2004 v celoti 70.000 SIT. V kolikor bo družina upravičena do otroškega dodatka, bo center izdal po uradni dolžnosti odločbo o upravičenosti do dodatka za veliko družino. V kolikor pa družina ni upravičena do stran 4 otroškega dodatka, bo pa morala sama vložiti vlogo za dodatek za veliko družino do 15.7.2002. Dodatek za nego otroka je namenjen otrokom, ki potrebujejo posebno nego in varstvo inje namenjen kritju povečanih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva otroka. Mesečna višina dodatka za nego otroka znaša 18.000 SIT do 18. leta otrokove starosti, če se pa šola pa največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, pa znaša dodatek 36.000 SIT. Višina dodatka za nego otroka je odvisna od mnenja zdravniške komisije. Vsi dosedanji upravičenci dodatka za nego bodo prejeli nove odločbe po uradni dolžnosti zaradi spremenjene višine dodatka za nego od 1.1.2002. Nova pravica, ki jo prinaša zakon, je delno plačilo za izgubljeni dohodek, ki ga uveljavlja eden od staršev, kadar mora prekiniti delovno razmerje ali delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju in se mu omogoči delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače. Ta pravica se lahko uveljavlja le na podlagi mnenja zdravniške komisije. Tudi ta pravica začne veljati šele 1.1.2003. Lahko ugotovimo, da nam je zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih prinesel kar nekaj novosti, vendar bodo posamezne pravice veljale postopoma, kar je določeno v prehodnih določbah zakona. Višine družinskih prejemkov so se povečale, tako starševski dodatek, kakor tudi pomoč za opremo novorojenca. Velika pridobitev je tudi dodatek za veliko družino in delno plačilo za izgubljeni dohodek. Delno plačilo za izgubljeni dohodek je velika pridobitev za starše, ki negujejo otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, saj ti otroci resnično potrebujejo posebno nego. Lahko ugotovimo tudi, daje bistvena novost zakona očetovski dopust, ki omogoča očetu, daje več z otrokom in materjo takoj po rojstvu otroka, vendar žal začne veljati šele naslednje leto. Pri samem porodniškem dopustu pa zakon ni prinesel bistvenih sprememb glede trajanja in višine nadomestila. Nekaj sprememb pa je zakon prinesel pri dopustu za nego in varstvo otroka, saj se pravice po novem zakonu seštevajo, medtem ko po zakonu o družinskih prejemkih to ni bilo mogoče in tudi možnosti za koriščenje dopusta za nego in varstvo otroka je več v dogovoru s staršema. Zakon pa je prinesel bistvene spremembe pri uveljavljanju posameznih pravic, ki se uveljavljajo z vlogami in ustreznimi dokazili na centru za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70. Pripravila: Irena Tonkll DILO JE IMOČ in še nekateri podatki. Pa nima samo metuljev. V njegovih zbirkah najdemo tudi druge žuželke, med njimi so tudi hrošči in drugo, vse strokovno obdelano in odlično označeno. G. Boris je nekaj hroščev in žuželk poklonil tudi Osnovni šoli Dob, rad pa se spominja tudi g. Staneta Stražarja, s katerim sta se pred leti pogovarjala o zbirki bioloških insektov. Pa še na eno njegovo ljubezen moram opozoriti. Gospod Boris je namreč slikar amater, ki slika za svojo dušo in v skrivnostni Notranjski išče motive za svoje umetniške slike. Zlasti Cerkniško jezero gaje tako prevzelo, da v njem najde vedno nove in nove motive, kijih prinašajo letni časi, vpliv sonca, barva vode, ljubezen do narave in jezera. Gospod Boris pa je tudi ribič ter izdelovalec posebnih muh za lovljenje rib in ob tem se spomniva njegovih prijateljev iz Doba, zdravnika Janeza Svoljška in gospe Jožice, ki ju obiskujeta, ko se peljeta proti Moravski dolini, ki se je z avtocesto zelo tudi o Evropski skupnosti in tudi o politiki. Za Evropo je, vendar le, ker upa, da bo to prineslo pravni red in bodo vsesplošne negativnosti izginile, pri tem pa poudarja, da bi morali najti več prostora za "lokal patriotizem". Notranjska je ekološko čista in neokrnjena prijetna dežela, kjer še vedno najde veliko metuljev, zato jo ima rad. V njej odkriva vedno nove stvari in se zaveda, da preučevanju niti na tem niti na drugih področjih ni nikoli konca. Zato bo s svojim delom nadaljeval, hkrati pa si želel, da bi občina Domžale, na katero je še vedno navezan, našla posluh in prostor za predstavitev njegove bogate zbirke metuljev, kakršne v naši državi, pa najbrž še kje, ni. Če bo, bo izpolnjen njegov življenjski cilj, da svoje življenjsko delo pokloni mladim in jim omogoči, da bodo to področje bolje poznali. Hvala, gospod Boris, ter lep pozdrav vam in ženi. Vera Vojska stran 1 3 V BESEDI Lickanje, razstava Domžale nekoč in danes, celovita gostinska ponudba, čebelarji, narodne noše, študentke turizma in še marsikaj Občina Domžale na sejmu ALPE ADRIA TURIZEM Tudi letos je Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Ljubljana - omogočila naši občini, da se predstavi na največjem slovenskem turističnem sejmu ALPE ADRIA TURIZEM. Četrtek, 7. februarja 2002, je bil namenjen občini Domžale, ki je vsem obiskovalcem, ki jih je bilo ves dan polno, pripravila celovito predstavitev, v kateri je bilo delček zgodovine in tradicije, ki so jo prinesli člani Turističnega športnega društva Konti u s Svete Trojice, delček pa smo jo naši tudi v fotografski razstavi Domžale nekoč in danes, ki jo je pripravil Foto studio Aco Majhenič iz Domžal, ter v predmetih, ki jih je posodila Kmečka hiša iz Radomelj. Vse skupaj so polepšale narodne noše iz Turističnega društva Jarše-Rodica, veliko pozornosti so pritegnili člani Čebelarskega društva Domžale s pravim čebelarjem, obiskovalci so se ustavljali ob eksponatih Slovenske hiše iz Radomelj, trije dijaki Gostinske šole Ljubljana so obiskovalcem ponujali dobrote najbolj znanih domžalskih gostiln, Naša anketa Domžale - sem slišal, a ne poznam dobro Tudi letos sem ob prestavitvi občine Domžale obiskovalce našega razstavnega prostora povprašala, kako poznajo občino Domžale. Pri tem s Katarino nisva imeli posebne sreče, saj vprašani niso kaj dosti vedeli o naši občini. Preberite in se prepričajte, kako "malo" smo poznani. Gregor Stampohor Baranik Ivo iz Maribora: občino Domžale ter samo mesto slabo poznam, največkrat se na Domžale spomnim, ko se iz Maribora peljem v Ljubljano. Imate Tosamo in Helios, drugega pravzaprav ne poznam. Gregor Stampohor, Škofljica: razstavni prostor je prijeten, všeč mi je, ker predstavljate toliko stvari. Poznam Gostilno Rus, ki je nekje v bližini Domžal, pa Gostilno Januš, slišal sem tudi za grad Tuštanj; imate veliko novo banko. Stojan Maister, Ljubljana: Domžale poznam predsvem po poslovni plati. Vem, daje ob prihodu v mesto iz Ljubljane velik servis, obisal sem že tudi vašo razstavo podjetništva in obrti. Poznam tudi Helios in Tosamo. Maja Kokalj, Kranj: občino Domžale bolj slabo poznam, vem pa, da imate veliko lepe narave in prijetnega okolja. Sodelovala sem s smučarji - Smučarskim klubom Domžale, poznam nekaj športnikov in vem, daje v Domžalah podjetje AS. Simona Benko, Trojane: vašo občino najbolj poznam po nekaterih obrtnikih in trgovinah. Ob cesti imate Mc Donalds, v centru je VELE Domžale, bila sem tudi v servisu Pižem, v pizzeriji Pipca, nekoč je bil v Domžalah kino, poznam dobro prodajalno čevljev Elegance, teniški stadion, pozabila pa nisem niti na zelo lepo novoletno okrasitev mesta. Stojan Maister Maja Kokalj Simona Benko ITI .—- dvoriščna vrata in ograje garažna vrata avtomatska vrata, cestne zapornice industrijska vrata avtomatske zapornice in verige dvižni stebri, uniparki vse daljinsko vodeno Metal-profil d. o. o., Jarška cesta 30,1230 Domžale telefon: 01 72 14 105, faks: 01 72 12 283 e-mail: info@metal-prafil.si, www.metal-profil.si ki so se odločile za predstavitev na sejmu, točilo seje pivo Adam Ravbar z Rodice, turistične informacije so posredovale študentke turizma Anja Šlibar, Dušanka Videmšek in Katarina Otorepec, ki so si pomagale s številnimi prospekti, zloženkami in drugim turistično-informativnim gradivom, naš prostor je uredil Božo Stupica, ne smemo pa pozabiti tudi na g. Igorja Kuzmiča, predsednika Komisije za turizem, kije ob pomoči že imenovanih študentk ter Andreje Pavli ter Katje Jeraj poskrbel, daje bil 7. februar na sejmu ALPE ADRIA TURIZEM res domžalski dan. Hvala strokovnemu sodelavcu GZS, Območne zbornice Ljubljana, gospodu Draganu Kovačeviču, ki je tudi letos veliko pripomogel k uspešni predstavitvi naše občine. Komisija za turizem občine Domžale se posebej zahvaljuje naslednjim gostiščem, ki so prispevala k uspešni predstavitvi občine Domžale: Gostilna Repanšek, Homec; Restavracija Čarda, Radomlje; Hotel Krona, Domžale; Gostilna Trim bar Podrečje; Gostilna Burica, Pšata; Gostilna Ras, Šentvid pri Lukovici; Pension in Restavracija Tilia, Srednje Jarše; Pension in gostilna Keber; Pivnica Adam Ravbar, Rodica. Predstavitev Čebelarskega društva Domžale Je lepo uspela, saj se Je ob njihovi stojnici ves dan ustavljalo veliko obiskovalcev. Stojnico si Je v družbi predstavnikov narodnih noš Turističnega društva Jarše Rodica ogledal tudi predsednik društva, Bine Kladnlk. Največ so za uspešno predstavitev občine Domžale na letošnjem sejmu ALPE ADRIA TURIZEM prispevale študentke turizma (z leve): Anja Šlibar, Katarina Otorepec In Dušanka Videmšek, ki so veliko dela opravile že v pripravah na sodelovanje na sejmu. Dragan Kovačevlč, GZS, Območna zbornica LJubljana, In Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem občine Domžale, sta si Imela na sejmu marsikaj povedati. Uganili ste, to je bil prostor Pivnice Adam Ravbar z Rodice, kjer prijaznemu točilcu odličnega piva nikoli zmanjkalo dela. Del gostinske In turistične ponudbe. Foto studio Aco Majhenič Domžale je pripravil prijetno razstavo fotografij na temo Domžale nekoč in danes. Blizu 40 000 obiskovalcev Pustni karneval Vir 2002 Pustna sekcija Striček Vir je tudi letos uspešno pripravila Pustni karneval Vir 2002. Pod tem skupnim imenom je bila organizirana vrsta prireditev, katere se je v petih dneh udeležilo blizu 40.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Zagotovo lahko zapišemo, da se omenjena prireditev uvršča med največje tovrstne karnevale v naši državi in pomeni veliko promocijo ne le organizatorjev temveč tudi občine kot celote. Organizatorji se ob tej priložnosti zahvaljujejo prav vsem, ki so kakorkoli pripomogi, da je PUSTNI KARNEVAL VIR 2002 odlično uspel, tudi Občini Domžale invas vabijo, da se jim pridružite tudi v letu 2003. Sicer pa naj govorijo fotografije: Tudi brez slovenske nogometna reprezentance ni šlo. Čeprav je SLOVENIJA ZE SLA NAPREJ, SO nogometaši pod vodstvom nepogrešljivega Katanca tudi na Viru poskakovali, saj KDOR NE SKAČE, NI SLOVENC. Pustnega karnevala v nedeljo popoldne naj bi se po oceni organizatorjev udeležilo blizu 20.000 obiskovalcev od blizu In daleč, ki so lahko občudovali različne skupine, ki so prišle tudi iz drugih krajev naše države. Največ aplavza so bile deležne skupine, ki so predstavljale aktualne teme, nič manj navdušenja pa niso poželi tudi tile Indijanci. Pustna sekcija Striček Vir Je tudi letos v začetku leta pripravila redni občni zbor, na katerem se Je zbralo blizu 1 SO članov In slanic. Predsedstvo oz. trlbunal Je vodil g. Peter Korošec, predsednik, ki Je bil, enako kot vsi člani predsedstva, primerno oblečen. Sekcija Je pregledala svoje delo v preteklem letu, največ časa pa namenila dogovoru o organizaciji Pustnega karnevala Vir 200S. Otroška maškarada Je na pustno nedeljo dopoldne v šotor privabila množico najmlajših maškar, ki so se zabavale s čarovnikom Grego. Ob tem povejmo, da Je to za naše otroke pravzaprav edina organizirana množična prireditev v naši občini, saj se najmlajši sicer lahko kot maškare zabavajo le v vrtcih In šolah. Organizatorji so poskrbeli za res odlično zabavo. Po Davorju Radolfiju In Ritmu Locu, s katerima so obeležili tudi kulturni praznik, sta številne obiskovalcev v soboto zabavala ansambel Pop design In VIII Resnlk, v nedeljo Natalija Ver-boten, na pustni torek pa Sebas-tlan in Gamsi. Nore krave tudi na Viru bi lahko rekli za pričujočo skupino, ki pa Je ponujala mnogo več, če ste namreč želeli, so testiranje In to brezplačno Izvedli kar takoj. Vse skupaj se Je v torek na Viru zaključilo s pokopom pusta, s katerim so se člani Pustne sekcije Striček sprehodili tudi do nekaterih svojih sponzorjev. Ker pa je bil pogreb tako uspešen, so ga na povabilo v sredo ponovili v enem od naših trgovskih centrov v Ljubljani. 80 LET NOGOMETA V DOMŽALAH stran 14 ■ so W'rmM 1 Slavnostna govornica Je bila županja Cveta Zalokar Oražem Priznanje za g. Darka Gognjavca 80 let nogometa v Domžalah Dragocen del zgodovine nase občine Čeprav je bil Športni klub Disk kot predhodnik današnjega Nogometnega kluba Domžale ustanovljen v letu 1921, so se domžalski nogometni navdušenci odločili, da osrednjo prireditev pripravijo 25. februarja 2002 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale in ob tej priložnosti predstavno tudi knjigo o zgodovini nogometa, ki jo je napisal Matjaž Brojan. Po pozdravu Domžalskega godalnega kvarteta in voditelja Gašperja Bolharja je prisotne pozdravila županja Cveta Zalokar Oražem, se sprehodila skozi zgodovino nogometa, se zaustavila pri najpomembnejših nosilcih razvoja tega športa ter dejala: »Vem, da v tem kratkem nagovoru nisem uspela imenovati vseh, ki so kakorkoli prispevali k današnjemu prazniku. Njihova imena boste našli v knjigi *m\\; M9} Matjaža Brojana, Nogomet v Domžalah, ki sem jo že omenila. Kako izjemen je njihov prispevek, pravzaprav samo slutimo. Najmanj, kar je, je to, da se onih, kijih ni več, spomnimo z lepo in hvaležno mislijo, vsem živečim pa se za njihov delež k temu, daje do današnjega praznika sploh prišlo, zahvalimo z iskrenim in toplim hvala. Pa še beseda o današnjem nogometnem klubu. Priznanje za g. Janka Šuštarja Nogometaši in vodstvo nadaljujejo z izročilom svojih prednikov, hkrati pa se zavedajo, daje delo z mladimi začetek vsakega uspeha. Njihova pionirska šola, v kateri se s prvimi koraki nogometa srečuje več kot dvesto mladih, je porok, da bomo v Domžalah tudi v prihodnje igrali dober nogomet, navijaška skupina Ravbarji pa dokaz,- da imamo nogomet radi vsi. Spoštovani nogometaši, dragi nogometni prijatelji, trenerji, funkcionarji in vsi, ki vam je mar domžalskega nogometa. Ob spominu na vse, kar je mimo in ostaja v preteklosti kot dragocen del domžalske zgodovine, je prav, da vsi zastavimo vse sile za to, da podaljšamo, s pričakovanim obstankom v prvi nacionalni ligi, delovanje nogometa na Domžalskem tudi v prihodnje čase. S to željo in zahvalo za vse, kar ste dobrega, pomembnega in ustvarjalnega storili v domžalskem nogometu, vam čestitam ob prazniku in izrekam najboljše upe za prihodnje čase. Srečno!« Nogometnemu klubu Domžale je v imenu Občine Domžale izročila tudi spominsko darilo. Med petjem Mešanega pevskega zbora Groblje, plesanjem baletnikov Fičo baletne skupine v prvem in drugem polčasu ter prijetnim nastopom Anikc Horvat, smo prisluhnili avtorju že omenjene knjige o zgodovini nogometa ter posameznim odlomkom i/, knjige ter zaploskali prejemnikom priznanj Nogometnega kluba Domžale ter čestitkam, ki so jih slavljencem izrekli nekateri gostje, s pozdravnim nagovorom in zahvalo g. Staneta Oražma, predsednika Nogometnega kluba, pa seje prireditev tudi zaključila. 1\ Gostje na prireditvi Fičo balet - prvi polčas. Sprehod skozi zgodovino Pred osmimi desetletji so se nekateri mladi domžalski navdušenci zbrali okrog ing. Stanka Skoka, sicer tudi začetnika domžalskega tenisa, in začeli tudi med prvimi v Sloveniji dejavnost ki je danes promocijsko najvrednejša in najodmevnejša ne le v Evropi, temveč tudi v svetu -nogomet V Domžalah so' v letu 1921 ustanovili športni klub Disk, katerega namen je bil skrbeti za telesno in duhovno vzgojo udov. Z ustanovitvijo Diska je tesno povezano več imen, med katerimi ne smemo pozabiti na Stankota Skoka, Ludvika Flerina ter Franceta Brojana. Nogomet, žoga je navdušila in razvnela mladino, Ivan Vrečar, Josip Senica, Martin Mali, Franc Končar in Alojz Škrabar pa so imena, ki so dala Disku v njegovem prvem obdobju novega zaleta, ki je trajal vse do leta 1931, ko so ideološke razlike povzročile razdor in ustanovitev novega športna kluba Domžale. Tudi s tem klubom je bilo tesno povezano ime Stankota Skoka. Oba kluba sta šla vse do leta 1938 vsak po svoji poti, tedaj pa je bil ustanovljen skupni Športni klub Disk, katerega predsednik je bil Anton Muller, tajnik Milan Flerin, blagajnik pa Alojzij Pichler, klub pa je postal najsposobnejši športni klub v Sloveniji. Iz zgodnejšega obdobja ne gre pozabiti Francija Oseta, Ivana Čada, Vinka Janežiča, Staneta Šublja ter drugih. Uspešno delovanje skupnega kluba je prekinila vojna, v kateri so se mnogi člani kluba bojevali proti okupatorju in darovali svoja življenja za svobodo. Nov razcvet je domžalski nogomet doživel po svobodi, koje bil zgrajen moderen stadion in so se temu športu posvetile nove generacije, pravi eden ustanoviteljev, in najbolj znanih nogometnih zanesenjakov gospod France Brojan v knjigi Matjaža Brojana, Nogomet v Domžalah. V zgodovini današnjega kluba seje spreminjala tudi lokacija igrišča, saj je bila najprej v Hudljah pri Radio postaji, nato naTonkovčevem travniku ob Bistrici, nato na sejmišču v Zgornjih Domžalah, pa na Polževem travniku, nato so se nogometaši selili v Šolsko ulico, dokler tudi v Domžalah nismo dobili nogometnega igrišča, katerega projektant je bil ing. Stanko Bloudek, ob katerega pomoči je France Brojan v petdesetih letih v Domžale pripeljal trenerja Filipa Lesjaka, kar je pomenilo nov zagon za tedanji nogometni klub. Nogometaši so igrali v različnih ligah, nogometno igrišče pa je postalo središče srečevanj tedanjih športnih delavcev in vnetih navijačev in je to ostalo vse do danes. Zgodovino nogometa na našem območju je oblikovala množica športnikov, funkcionarjev in telesnokulturnih delavcev. Ustanovne člane in druge iz zgodnejšega obdobja smo že navedli, nemogoče pa je našteti vse, pa vendar so: Stane Kovač-Keber, Albin Pavlin, Franc Brinovec, Pavlin Zule, Lado Fele, Janko Šuštar, Vinko Kušar, Drago Korošec st„ Drago Pevec, Toni Hribar in Vinko Capuder imena, na katera ob besedah o domžalskem nogometu ne smemo pozabiti. Še zlasti se moramo vedno znova zaustaviti ob imenu Toni Hribar, saj je bil eden največjih navdušencev za nogomet v Domžalah. Zanj je živel in se razdal. Nogometni klub Domžale je v svoji zgodovini premagal številne ovire, dosegel velike uspehe, vseskozi pa posebno skrb namenjal vzgoji mladih, ki se združujejo v pionirski šoli ter v drugih mlajših kategorijah in prav v tem času dosegajo velike, tudi mednarodne uspehe. Tak bo klub ostal tudi v prihodnje, pravi njegov predsednik g. Stane Oražem, kije tudi glede letošnjega obstanka v prvi slovenski ligi optimist. Skupaj z njim tudi uredništvo, ki čestita vsem generacijam nogometašem za uspešno osemdesetletno delo in upa, da bomo tudi v prihodnje lahko pisali o domžalskem nogometnem prvoligašu. Priznanje za g. Draga Pevca v Čestitamo Priznanja Nogometnega kluba Domžale ob 80-letnici Na slavnosti ob 80-letnici nogometa v Domžalah so iz rok predsednika Nogometnega kluba Domžale g. Staneta Oražma priznanja prejeli naslednji posamezniki in organizacije: Janko ŠUŠTAR za dolgoletno delo, saj nemara nihče med nogometnimi sodelavci doslej ni tako tesno in vsakodnevno vezal svoje osebne usode z nogometom. Bil je mati in oče domžalskega nogometa in najbolj zaslužen za vse, kar seje dobrega zgodilo v tem športu. Dolga leta je bil tajnik, gospodar, organizator, administrativni delavec in predvsem vzgojitelj mnogih generacij nogometašev. Milan FLERIN, doajen domžalskega športa, za organizacijsko delo, s katerim je dolga desetletja oblikoval zgodovino športa, posebej nogometa predvsem v njegovem prvem obdobju, ko je bil med soustanovitelji tedanjega kluba, pa tudi neutruden organizator ter sodelavec pri gradnji nogometnega igrišča. Milan DEISINGER za vodenje kluba v obdobju 1981 -1985 ter velik in opazen delež v nogometu. S svojo preudarno besedo je v času, ki ni bil najbolj naklonjen nogometu, uspešno premagal vse ovire in veliko prispeval k poenotenju tedanjega športnega življenja v občini Domžale. Drago PEVEC za osebno predanost nogometu v Domžalah. V obdobju od 1974 do 1981 je kot predsednik kluba ali član predsedstva storil resnično vse, daje klub tudi v najtežjih časih obstal in postal eden od centrov slovenskega nogometa. Darko GOGNJAVEC za uspešno vodenje kluba od 1985. do 1989. leta, v obdobju vnovičnega kvalitetnega vzpona in tekmovanj v prvi slovenski ligi. S svojim vodenjem je prispeval k urejenim razmeram za delovanje vseh moštev ter uspešnemu sodelovanju v najbolj kvalitetni slovenski konkurenci. Občina Domžale za razumevanje in pomoč, saj je vseskozi, posebno pa v zadnjem času izkazovala pozornost in naklonjenost kakovostnim športom, med njimi tudi nogometu, ter hkrati zagotovila sredstva za najpotrebnejše investicijske posege in posodobitve. Nogometna zveza Slovenije za strokovno sodelovanje z. NK Domžale, kakor tudi za ustvarjanje pogojev za napredek slovenskega nogometa, v okvir katerega se skromno s svojim 80-lctnim delovanjem uvršča tudi domžalski klub. Medobčinska nogometna zveza Ljubljana zaljubiteljsko zavzeto delo, ki je prispevalo k zgledni organizaciji tekmovanj na lokalnih ravneh. Športna zveza Domžale za organizacijsko pomoč pri zagotavljanju urejenosti in preglednosti razmer na športnem področju v Občini Domžale. Nova knjiga Matjaža Brojana Nogomet v Domžalah-njegovih osem desetletij V okviru slavnosti ob 80-letnici nogometa v Domžalah je Matjaž Brojan izdal že svojo sedmo knjigo, tokrat na temo zgodovine nogometa v Domžalah. V pripravi je uporabil skromno gradivo, kije bilo sploh še na voljo, sicer pa je knjiga zbornik pričevanj najrazličnejših nogometašev iz vseh obdobij, trenerjev, funkcionarjev in ljubiteljev nogometa. Preberitem, kaj je o knjigi povedal avtor. Vsak začetek ima svoj začetek... Domžalčani so začeli brcati usnjeno žogo v Hudljah, kjer stoji srednjevalovni radijski oddajnik Radia Slovenije. Mladi fantje so bili z nogometno igro (deloma je bila v Sloveniji že navzoča) navdušeni, zato so hodili daleč iz tedanje vasi na travnik v Hudlje igrat nogomet. Gole so vsakič morali prinesli s sabo. Ko so igro pod večer sklenili, so jih odnesli s seboj. Rojstno leto domžalskega nogometa je sicer 1921, koje ing. Stanko Skok ustanovil nogometni klub. On je v Domžale prinesel tudi prvo žogo. Sicer pa so Domžalčani ljubiteljsko brcali že kaki dve leti prej. Zakaj Matjaž Brojan o nogometni zgodovini... Moj oče, France Brojan, je bil s srcem pri nogometu. Bil je med onimi, ki so klub ustanavljali. Bilje igralec prvega obdobja, skoraj vse življenje pa tudi aktiven funkcionar v nogometnem klubu. V obdobju po drugi svetovni vojni je bil nekaj časa tajnik kluba, bistveno pa je pripomogel tudi ob gradnji nogometnega igrišča ob Bistrici. Spominjam se, bil sem še otrok, daje tedaj večkrat pripeljal v našo hišo ing. Stanka Bloudka, ki je bil projektant novega stadiona, kolikor pa vem, tudi projektant kasnejše gradnje bazena v Domžalah. Sam sem v mladostnem obdobju tudi igral nogomet, in sicer v moštvu Kopra, pet sezon kasneje pa sem bil tudi branilec v prvem moštvu Domžal. Povem lahko, da sem v letu 1962 nastopil za slovensko mladinsko reprezentanco proti ekipi Hrvatske. Na kratko o knjigi Knjiga prinaša podatke o osemdesetih letih organiziranega igranja nogometa, hkrati poskuša posredovati čimveč imen in priimkov onih, ki so pustili zaznaven delež v razvoju tega športa. Knjiga prinaša približno 1000 imen teh ljudi. Njihova zasluga je, daje nogomet kot šport, kljub vzponom in padcem, obstal in da ga imamo danes v prvi slovenski ligi. Upam, da bo v prvi ligi tudi v prihodnje. Kako pa je z arhivi? Žal se je zgodilo, da so bili vsi arhivi o nogometu uničeni, celo najbolj dragoceni arhiv dolgoletnega tajnika kluba, g. Janka Šuštarja. Drugih arhivov tudi ni bilo, tako da sem se moral zanesti na pričevanja sogovornikov ter na nekaj že opravljenih intervjujev z nekdanjimi nogometaši, ki jih je opravil Tone Ravnikar pred 20 leti, ko so nameravali izdati knjigo ob 60-letnici kluba. Kaj želite posebej poudariti? Poudarjam veliko neplačano ljubiteljsko delo, ki so ga v prispevali mnogi športni delavci, funkcionarji, ne meneč za svoje koristi, za razliko od onih, ki morda še danes v klubu iščejo dohodek, predvsem denar. Knjiga je pisana v opombo prvih, saj sem jim skušal dati ustrezno pozornost ter jim nameniti ob jubileju pohvalo za izjemno delo, ki so ga opravili. Taki ljudje so bili, do konca razdajoči se za nogomet, pokojni Tone Hribar, Janko Šuštar, Drago Pevec in mnogi drugi. Morda nekaj osnovnih podatkov o knjigi Nogomet v Domžalah je knjiga na približno 140 straneh z obilico fotografskega spominskega gradiva, kije v celoti opremljeno s prepoznanimi nekdanjimi igralci kluba. Ti so ob slikah tudi v celoti navedeni. To dejstvo je največja dokumentarna vrednost knjige, saj se bo v njem našel vsa.kdo, kdor je kolikor toliko dolgo igral v Domžalah nogomet. Knjigo je izjemno lepo in z občutkom oblikoval Božo Stupica, natisnila tiskarna Kočevski tisk, izšla pa je v nakladi 1000 izvodov. Pripominjam, da bi knjige pravzaprav ne bilo, če se ne bi zanjo močno in docela zavzel Vinko Capuder. V. Vojska pisma bralcev Še enkrat občinska sramota Zdi se mi nepotrebno in tudi sramotno javno razlagati zadeve s papirniškimi odplakami v Kamniško Bistrico, ko je neizpodbitno dokazano, da PAPIRNICA KOLIČEVO s svojim izpustom tehnoloških odplak onesnažuje/ečno strugo in povzroča pogine rib. Že na pogled je ob daljšem sušnem obdobju in nizkem vodostaju voda videti kalno obarvana, dno struge pa zapacano s celuloznimi vlakni in poledično zaraščeno z algami. Občutlivejših vodnih žuželk, kot so na primer vodni pajki, pa ni na vodi. Ribiška družina BISTRICA, ki ima na skrbi ribji živelj, Pa vsako leto ugotovi vsaj dva večja pogina rib, za katera pa dobi denarno nadomestilo tudi od PAPIRNICE KOLIČEVO. Sklepam, da s tem povzročitelj prizna svojo odgovornost za pogine. Glede analiz, ki jih izvaja Inštitut za papir in celulozo, pa lahko samo ugotovim nekaj nenaključnih naključij: - v analizi, ki izhaja iz Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov osnesnaževanja (Ur.i.RS št. , 35/96) ni pojasnjen podatek o razmerju med srednjim nizkim pretokom vodotoka in največjim 6 - urnim povprečnim Tudi PAPIRNICA KOLIČEVO je del narodnega gospodarstva, v katerem smo tudi vsi davkoplačevalci na nek način soudeleženi. Ni toliko pomembna razprava, ali je industrijska čistilna naprava zgrajena izključno iz lastnih sredstev PAPIRNICE ali ne. Strošek čistilne naprave je vgrajen v ceno papirnega proizvoda. Ce čistilna naprava ne dela dobro oziroma če je slučajno izključena iz tehnološkega procesa čiščenja odplak, je s tem storjena škoda državi in državljanom. Jože Nemec Društvo za varstvo okolja Domžale - Kamnik BODICE Križ je z vseslovenskim RDEČIM KRIŽEM Dobrodelno pridno se nalaga, dobrodelnost rada vsem pomaga, revežev pri nas je že na kupe, le potrpi - sanjaj svoje upe. Pisma bralcev Prevladujejo pritožbe in vprašanja, a odgovorov skorajda ni, ni vljudnosti, ne volje in ne znanja? France Cerar pretokom odpadne vode, ki mora biti enako ali manjše od 20. V zimskih in poletnih sušnih obdobjih je pretok Kamniške Bistrice tako majhen, da so pogini rib neizogibni. - občasne meritve, ki jih opravlja IVZ so praviloma vnaprej napovedane, vzorci pa se jemljejo pri "normalnem" tehnološkem obratovanju. Do zastrupljanja, je vedno prišlo konec tedna, ko se zasičena sita, ki povzročajo težave pri proizvodnji, perejo z agresivnimi sredstvi, koncentrirane odplake pa se zlivajo naravnost v strugo. - da je soustanovitelj Inštituta tudi PAPIRNICA KOLIČEVO, kar po besedi Uredbe ni nič narobe. Zgodi pa se lahko, da so preizkovani vzorci vzeti vedno takrat, ko je voda najmanj obremenjena z odplakami. O možnih vzrokih za to, da so objavljene analize v mejah dopustnih parametrov, dejansko stanje vode v reki pa je vsake toliko časa katastrofalno, se sprašujem hipotetično. Želel bi samo to, da se stanje trajno izboljša, pa čeprav za ceno tega, da bo onesnaževalec prisiljen plačevati ekološko takso oziroma nadomestilo za razvrednotenje narave, še bolje pa bi bilo, da bi se priključil na zbirni kanal centralne čistilne naprave Domžale, ki ga prečka tehnološki odvodnik. Opozarjamo Kako težko je dobiti izvajalce del, vedo vsi, ki so kadarkoli rabili uslugo katerega od mojstrov za popravila. Vse težje pa je zato tudi mojstrom, saj za seboj težko pustijo stanje takšno, kakršnega so ga dobili pred pričetkom del. Najprej je samostojni obrtnik, kije izdeloval tlake na stanovanjskem objektu za seboj pozabil pospraviti odvečni beton ter cev, ki mu je po nesreči počila, potem pa so še mojstri, ki so priklopili objekt na vodovodno omrežje za seboj pustili cesto neprevozno ter jarek za odvod meteornih vod nepropusten. Kerje upravljalec javnega komunalnega vodovoda poznan, bo verjetno svoje nedokončano delo uredil že do nasledil je izdaje Slamnika. DJD Pustovš pogrebi naj bodo civilni Komunistična oblast prejšnjega sistema ni imela posluha, da bi prepovedala verski pustov pokop, sedanja oblast pa je tozadevno preveč zapečkarska, češ, saj smo v demokraciji, vendar ali je v demokraciji res vse dovoljeno? Zanima me, kakšen bi bil odziv v javnosti, če bi na primer pusta povili v državno zastavo in ga zažgali. Če je namreč v demokraciji vse dovoljeno, očitno je, potem vedimo, da se le-ta sprevrača v svoje nasprotje in bi to pomenilo njen pokop, tudi po »poslovi« zaslugi, torej pogreb demokracije. Se za verske (cerkvene) pogrebe pri ljudeh naj bi veljalo, da naj cerkveni pogreb ne pomeni neke manifestacije, pač pa priznanje pokojnikove vernosti, pustovi »cerkveni« pogrebi pa veljajo za norčevanje iz cerkvenih simbolov, zato naj pustovi pogrebi bodo izključno civilni. Ali bo t.im. demokratična oblast v prihodnje kaj storila v tej smeri? Ivan Kepic Poročilo CPV Domžale za leto 2001 V minulem letu 2001 so poklicni gasilci iz Centra požarne varnosti Domžale v sodelovanju s prostovoljnimi gasilci posredovali na 155 intervencijah v občinah Domžale, Lukovica, Trzin, Mengeš, Moravče in Izlake. Od tega je bilo 68 požarov, 9 nesreč z nevarno snovjo, predvsem razlitja lahko vnetljivih tekočin, 78 tehničnih intervencij; sem sodijo prometne nesreče, posredovanja pri odstranitvi nevarnosti in pomoči v sili. Intervencije v mesecu januarju 2002 Domžale, 1.1.2002 ob 00.03 uri je zagorelo v skladišču blagovnice MAlA. Domnevno naj bi požar nastal zaradi pirotehničnega sredstva (rakete), ki je zašla v tretje nadstropje, kjer so skladiščni prostori. Raketa naj bi v prostor prišla tako, daje na svoji poti razbila okensko steklo in v notranjosti povzročila požar. V skladišču je bilo največ pisarniškega in računalniškega materiala in opreme, avtogume in še nekaj drugega raznovrstnega materiala. Zaradi dobre gorljivosti materialov se je ogenj hitro širil po prostoru, pri tem je nastala zelo visoka temperatura, močan gost dim, ki je bil zelo strupen. Zato so bili tudi težki pogoji za gasilce, saj so morali gasiti v popolni zaščiti telesa in dihal, vstop v objekt ni bil možen brez dihalnega aparata. Požar je gasilo 20 gasilcev iz CPV, Domžale, Studenca, nekaj enot pa je bilo v pripravljenosti v matičnih gasilskih domovih. Lukovica, 6.1.2002 ob 3.50 uri je zagorelo v leseni drvarnici verjetno zaradi nepravilnega shranjevanja še vročega pepela v plastični posodi. Plastična posoda seje vžgala, ogenj seje razširil na bližnja drva, ki so dobro zagorela. Ogenj so opazili varnostnik iz Mengša in policisti, ki so tudi podali prijavo. Takoj pa so začeli ogenj gasiti z ročnimi gasilnimi aparati in s tem preprečili, da bi drvarnica v celoti pogorela. Dokončno so ogenj z vodo pogasili gasilci iz CPV. Vir, 6.1.2002 ob 15.30 uri so enoto CPV za pomoč zaprosili domžalski ribiči in povedali, da po kanalizacijski cevi iz Papirnice Količevo v Kamniško Bistrico pritekla nevarna snov. Zato je bilo potrebno pregledati kraj onesnaženja pri iztoku v reko in tehnološki bazen v prej omenjeni tovarni. Ker sprva ni bilo videti večje nevarnosti za okolje, so vzeli samo vzorce. Na kraj so prispeli tudi domžalski policisti in inšpektor za okolje in prostor. Podsmrečje, 9.1.2002 ob 23.26 uri so gasilci po prijavi iz 112 izvozili na kraj prometne nesreče, ki se je zgodila zaradi nepravilnega prehitevanja R-Člia, to vozilo je prehitevalo strnjeno kolono več vlačilcev. Nasproti je po svojem voznem pasu pravilno pripeljal VW-GoIf, v katerega jc čelno trčil R-Clio. Pred prihodom gasilcev so iz R-Clia že rešili voznika, v VW-Golfu je bil voznik vkleščen v zmečkani pločevini, takoda so ga morali s pomočjo hidravlike rešiti gasilci. Oba voznika sta bila hudo poškodovana, v zdravniško oskrbo sta bila prepeljana s reševalnimi vozili.1 Homec, 13.1.2002 ob 13.55 uri so poklicni gasilci odhiteli na pomoč vkleščenim osebam v osebnih avtomobilih zaradi silovitega čelnega trčenja. V vozilu Alfa Romeo sta bili poškodovani dve osebi, voznik pa vkleščen, zato so ga morali rešiti gasilci s pomočjo hidravlike. V drugem vozilu Hiundai je dobil voznik tako hude poškodbe, daje podlegel ranam že pred prihodom gasilcev. Po ogledu zdravnikov, policije, državnega tožilca in sodnika so truplo rešili iz razbitin vozila. Vir, 13.1.2002 ob 17.55 uri je dežurni na telefonu 112 preusmeril telefonski klic, ki ga je prejel tisti dan dežurni operater v centrali v enoto CPV. Najprej je bilo slišati »hiška gori, pomagajte«, bil je otroški glasek na pomoč. Nekaj časa je poteklo, daje dežurni sploh izvedel od fantiča, kaj gori in kje gori. Navsezadnje je bilo jasno, da gori lesena baraka prav v strugi Kamniške Bistrice. Ob prihodu na kraj jc bilo tam že nekaj veselih občanov, ki so nasprotovali gašenju. Gasilci so vseeno vodne curke usmerili v ognjene zublje in začeli gasiti. Zatem je prišla še skupina žalostnih fantov, starih 15 - 20 let, ki so potožili, da so oni »uradni lastniki« in da bodo že sami našli požigalca in jim bo vse plačal, kerje veliko škode. Peče, 14.1.2002 ob 10.45 uri je voznika Peugeota 205 zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo v obcestni potok, kjer je obstal na boku. Prestrašeni voznik se je nepoškodovani z vozila rešil sam. Gasilci so zaščitili kraj vozišča proti morebitnemu naletu drugih udeležencev in s pomočjo vitlov potegnili vozilo na suho. Vir, 27.1.2002 ob 11.30 uri je občan opazil, da se močno kadi skozi okna stanovanjske hiše, zato se je kar osebno oglasil v CPV in povedal, kaj je opazil. Gasilci so takoj izvozili na kraj dogodka, kjer je že gospodinja sama pogasila pregreto olje v loncu na plinskem štedilniku. Vseeno pa je nastala velika škoda na kuhinjskih elementih, napi in štedilniku, tako da jih bo potrebno zamenjati za nove, prostor temeljito očistiti, stene pa prepleskati. V tem obdobju je bilo še nekaj manjših intervencij, ki so časovno krajše in potrebujejo številčno manjše moštvo gasilcev: - 5-krat je bilo potrebno vlamljati vhodna vrata stanovanj, da so zaprli iztekajočo vodo po stanovanju - 2-krat so vlamljali vhodna vrata stanovanj zaradi onemoglih oseb v notranjosti, pomoč so zaprosili sami, ker niso mogli do vhodnih vrat stanovanja, da bi jih odprli - 1 -krat jc zagorela notranjost dimnika zaradi slabega čiščenja - vzdrževanja in tudi tu ne gre brez gasilcev - 1 -krat je bila prijava podana, da gori pomožni objekt in bivalni kontejner, a seje na kraju izkazalo, da gori le v sodu več metrov oddaljenem od objektov. Svetlin Viktor (CPV) ZA IVI LADE DOMŽALE J>MMl£i VABI Kreativne delavnice IZDELOVANJE PISANIC Mentorica ga. MAGDA PEKLAR, V četrtek, 07.03. ob 13.00 v prostorih Centra za mlade. VELIKONOČNO ARANŽIRANJE Mentor: SIMON KLEŠNIK v četrtek, 14.03.2002 ob 13.00 V Knjižnici Domžale Za obisk na delavnicah je potrebna predhodna prijava v CZM na Ljubljanski 70, kjer zbirajo prijave do zasedbe mest oz. so na voljo za informacije na tel.: 722-66-00. 3. srečanje v Šoli za starše Predavanje TEŽAVE OTROKA IN MLADOSTNIKA, Bojana Mirtič, spec. ped., v torek, 26.03.2002 ob 18.00 v Knjižnici Domžale. Pomoč pri učnih težavah Vsak ponedeljek med 16.00 in 19.00 uro se lahko posvetujete s specialno pedagoginjo, ki bo pomagala najti poti za rešitev iz težav. Potrebne so predhodne prijave na tel. 722-66-00. pravnik svetuje § pravnik svetuje Pravice pacienta pri zobozdravniku Gospod star trideset let meni, da je njegov osebni zobozdravnik kršil njegove pravice. Bil je naročen pri osebnem zobozdravniku za zamenjavo plombe na šestici, ki jo ima še iz osnovne šole. Želel je, da se mu zamenja amalgamsko plombo (temna plomba) z belo. Zobozdravnik mu je pojasnil, da tega v času, ko ima koncesijo, ne more delati, lahko pa mu jo zamenja po koncu koncesije in da ga bo to stalo 9800 SIT. Gospod je obvezno in prostovoljno zavarovan in sprašuje za pravni nasvet, kakšne pravice sploh ima po obeh zavarovanjih. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je z, obveznim zdravstvenim zavarovanjem zavarovancem zagotovljeno plačilo najmanj 85% cene storitev za zdravljenje zobnih in ustnih bolezni (sem spada tudi plombiranje). Zavarovancem, ki imajo poleg obveznega še prostovoljno zdravstveno zavarovanje, pa se pokrije še razlika do polne cene storitev oziroma lahko tudi višji standard pravic (odvisno od vaše zavarovalnice). Potrebno si je pogledati, kakšen je standard (določen v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja), ki določa vrsto in količino storitev, ki sodijo v zdravstveno zavarovanje, normative zdravstvenih storitev, njihove cene ter postopke in pogoje. Standard določa, da so plombe v vidnem sektorju (prvi trije zobje levo in desno, zgoraj in spodaj) bele, plombe na stranskih zobeh (kamor sodi tudi vaša šestica) pa amalgamske. Z obveznim in prostovoljnim zavarovanjem ni potrebno nikakršno doplačilo dokler gre za storitev v okviru standarda. Vi ste zahtevali belo plombo, kar je več kol določa standard, vendar pa bi morali v tem primeru doplačati lc razjiko med belo in amalgamsko plombo. Cena te razlike je odvisna od velikosti plombe (trenutno so te cene 1730 SIT za enoploskovno plombo, 2220 SIT za dvoploskovno in 2710 SIT za triploskovno, nikakor pa ne znaša 9800 SIT). Zobozdravnik vam je torej, če doplačate zgoraj navedeni znesek, dolžan narediti belo plombo in to v času svoje koncesije. Da vam naredi belo plombo traja dalj časa kot za amalgamsko, zato bi vam na tisti dan zaradi časovne stiske sicer lahko naredil le začasno plombo in vas naročil kdaj drugič za izdelavo bele plombe (tudi tebi moralo biti v času opravljanja koncesije). Iz vašega vprašanja sklepam, da vas je osebni zobozdravnik verjetno imel za samoplačnika in vas je zato naročil v času, ko ne opravlja koncesije, in vam zaračunal polno vrednost storitve. Celotno ceno storitve bi sicer morali plačati; čc uveljavljate storitev pri zdravniku, ki ni osebni zdravnik; če zahtevate storitev pred iztekom trajnostne dobe (trajnostna doba, ki znaša 3 leta za plombe iz amalgama, je očitno pretekla, saj ste plombo dobili v osnovni šoli, razen če zdravnik meni, da jc plomba še vedno funkcionalno ustrezna cesar ni menil, saj vas je naročil za zamenjavo plombe). Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo, da ima zavarovanec pravico zahtevati povračilo od Zavoda, če izvajalec zdravstvenega varstva neupravičeno zahteva doplačilo za storitve. Zavodu morate predložiti dokazilo o plačilu zdravstvenih storitev, zato ne pozabite zahtevati računa, ki so vam ga dolžni dati. Kaj lahko storite v prihodnje? Ena izmed možnosti je, da zamenjate osebnega zobozdravnika, kar lahko storite enkrat letno brez obrazložitve ali pa tudi pred potekom enoletnega roka, če so podani upravičeni razlogi. To bi vam toplo priporočal, saj so odnosi zdravnik-pacient opredeljeni v zakonodaji zelo ohlapno, osebni zdravnik v veliki meri določa potek zdravljenja... Skratka, izberite si zdravnika vrednega zaupanja. Lahko se še obrnete na t.i. interni strokovni nadzor (direktor zavoda, kjer je zaposlen vaš zobozdravnik), na strokovni nadzor Zdravstvene zbornice Slovenije (ta lahko zobozdravniku v skrajnem primeru celo odvzame licenco, če ne ravna po navodilih stroke), na upravni nadzor Ministrova za zdravstvo in na nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavod opravlja nadzor nad izpolnjevanjem koncesij (finančni nadzor in pravice zavarovancev). Najprej uveljavljajte svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja na Zavodu, ki odloča po upravnem postopku, če pa tu ne uspete, lahko vložite tožbo na delovno in socialno sodišče. Zavod vam zagotavlja tudi strokovno in pravno pomoč v primerih, ko vam izvajalci neutemeljeno onemogočajo uresničevanje zdravstvenega varstva (dolžni so vam odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem). Njihov naslov je: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24,1507 Ljubljana, telefon: 3077200. P.S.: Zgolj v zanimivost. Za vse polombe imate garancijski rok, kije 9 mesecev. avtor: Aleksander Urankar mentor: Jurij ŽureJ Vprašali smo namesto vas Pokličete 7214599 »Dovolite, da se predstavim. Sem Ana Belec in stanujem v Domžalah na Mestnem trgu 5. Prosim, da mi odgovorite, kaj bo z ureditvijo mirujočega prometa v Domžalah, konkretno na Mestnem trgu, to je v neposredni bližini zdravstvenega doma. Vsakodnevno se zgodi, da nam kdo zaparkira vhodna vrata. Potem je potrebno poklicati redarsko službo, da omenjeni osebi napiše listek za napačno parkiranje, ker se trenutno drugače ne da narediti. Cesta na Mestnem trgu je namenjena dvosmernemu prometu, ne pa da zaradi parkiranih vozil postane enosmerna. Tudi pločnik je kar naprej zaparkiran tako, da morajo občani, med njimi tudi otroci, hoditi po cesti. Lepo vas pozdravljam in prosim za odgovor,« je zapisano v prijaznem pismu, ki smo ga pred časom prejeli po elektronski pošti. Odgovor bralki Ani je napisal komunalni inšpektor g. Andrej Bokan: »Zavedamo se vašega problema in težav, v zvezi s parkiranjem na omenjeni ulici. Kot vam je znano, komunalni nadzor dnevno spremlja stanje mirujočega prometa in zoper kršitelje ustrezno ukrepa. Občinska uprava bo preučila možnost dodatne postavitve prometnih znakov "prepovedana ustavitev in fflSMeiranje - 11-34 in namestitev talnih označb V-40". V primeru zaparkiranosti vašega uvoza iahko o tem obvestite tudi komunalni nadzor na tel. št. 041 352-155 ali 041 611-784. Bralec Ivan z Vira nas je ponovno vprašal, kdaj bo popravljena prometna signalizacija pri znamenju v Dobu, po njegovem mnenju ni ustrezna. Pristojne službe Oddelka za gospodarske javne službe so nam zatrdile, daje prometna signalizacija v križišču Vir - Dob - Podrečje (pri kapelici) v skladu z zakonodajo: na neprednostni cesti je ustrezen prometni znak, medtem ko prednostne ceste (Vir - Dob) ni treba posebej označevati, daje prednostna. Predlagamo, da bralec, ki z odgovorom zanesljivo ne bo zadovoljen, predlaga primernejšo rešitev. Kar nekaj naših bralcev nas je poklicalo v zvezi s poškodovanimi cestami. Na pristojnem oddelku naše občine smo izvedeli, da imamo skoraj 100 kilometrov javnih cest in več kot 118 km javnih poti, kijih v teh dneh pregledujejo in ugotavljajo, kako bi jih popravili. Ob tem so nam povedali, da so poškodbe zaradi hude zime precej večje kot v prejšnjih letih, ter nam zagotovili, da bodo s popravili pričeli čimprej. Pokličite! Uredništvo Boris Kopitar nagrajuje Seveda ste na vprašanje bi šli 8. marca na koncert vsi, ki ste nam poslali odgovore, odgovori le da in tudi pravilno zapisali, da je koncert citrarke Tanje Zaje Zupan 8. marca. Srečneži so medtem že prejeli vsak po eno vstopnico ter cd in vsi skupaj jim želimo, da bi se na koncertu imeli lepo. Izžrebani so bili: 1. GregorHribar, Krakovska 17 a Domžale, 2. Jože Novak, Vrhpolje 14 3. Sonja Pele, Homec, Bolkova 8a 4. Klavdija Strmšek, Prevoje 104 5. Cirila Koprivec, Miklošičev 17,1230 Domžale Pravilni odgovor tokrat petim našim bralcem prinaša po eno vstopnico za prireditev ŽAMETNE VRTNICE ZA MATERINSKI DAN, ki bo v nedeljo, 24. murvam, ob 19. uri v Kamniku. Napisati morate, katera po vrsli bo ta prireditev? a) prva b) druga c) tretja Vaše odgovore pričakujemo do 20. marca 2002, na naslov SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, srečnežem pa bomo vstopnice poslali po pošti. KULTURA stran 1 6 k zakladnice pregovorov »Z umazanim prstom ne kaži na tuje napake« Neki aforizem pravi: »S svojimi odlikami si naredimo več sovražnikov -kot s svojimi napakami.« O napakah se da marsikaj povedati. Zlasti če gre za druge, postanemo nadvse zgovorni in radovedni. Osnovno spoznanje, do katerega se kmalu dokopljemo, ni nič kaj spodbudno in se glasi: Ni človeka brez napak. Pregovori to povedo v zgovornih prispodobah: Kakor ni vrtnic brez trnja, tako ni ljudi brez napak. Motiti se, je človeško. Vsak po čem smrdi. Ni vrta brez plevela. Vsak fižol ima svoje črne lise. Ni srake, ki ne bi bila vsaj malo pisana. Nobena krava ni tako bela, da ne bi imela kakšne lise. Tudi sonce ima svoje sence (ali: pege). Niti najlepša pšenica ni brez plevela. 'Iudi biser ima praske. Kdor išče mulo brez napak, bo moral hoditi peš. Eden ima golšo, drugi grbo. Samo Bog je brez napak. Samo mrtvec nima napak. Vsakdo je krvav pod kožo. Politiki zelo radi uporabljajo pregovor: Kdor dela, dela tudi napake. Z njim na videz priznavajo svoje šibke točke, hkrati se pa pohvalijo, češ, smo pa zato delavni. Podobno pravita tale dva: Kdor ne dela napak, ne dela ničesar. TUdi najboljši se še lahko poboljša. Napake je. težko skriti: Hitro se opazi, kje je kožuh strgan. Na Mesecu prej opaziš madeže, kakor rtjegov stf. Prvi jih opazijo naši najbližji: Kdor ne pozna svojih napak, naj vpraša sosede. Znana resnica je, da lastnih napak ne vidimo, zelo hitro pa jih opazimo pri drugih: Za tuje napake smo risi, za lastne krti (= slepi). Tuje napake radi postavljamo na sonce, svoje v senco. Samega sebe človek ne voha. Grbavec vidi grbo svojega tovariša, svoje pa ne. Lastne napake se vidijo samo s tujimi očmi. Nekateri vedno iščejo pri drugih le slabo. Takih se ljudje bojijo in bežijo od njih. Jezus je takim namenil tele besede: »Ne sodite, da ne boste sojeni! Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« Pregovori pritrjujejo nauku evangelija: Kdor ima veliko napak, jih pri drugih zlahka odkriva. Kdor ima smrkav nos, bi kar naprej tuje brisal. Kdor samo napake išče, nič drugega ne najde. Za lastne napake radi poiščemo izgovor in opravičilo: Vsaka napaka ima svoj izgovor. Napake ne smejo biti priložnost za opravljanje, ampak za samospraševanje: Napaka drugega je dober učitelj. Spoznana napaka je napol odpravljena. Ne bodi popustljiv do svojih napak. Preden vzkipiš zaradi napak drugih, si vzemi čas, da našle ješ deset svojih napak. Izkušnja nam pove, da jih imajo tudi veliki ljudje: Veliki ljudje - velike napake, majhni ljudje - majhne napake. Napake velikih se daleč vidijo. Včasih povsem zasenčijo njihov lik: En madež pokvari tudi najlepšo obleko. Eno grdo okno pokvari vse pročelje. Nekateri madeži hitro zbledijo, toda sprati se ne dajo. »Kdor ima zares avtoriteto, se ne bo sramoval priznati svoje napake,« je zapisal filozof B. Russell. Človekova nravna veličina je med drugim tudi v tem, da šibkih strani ne taji: Grdo je napake tajiti, še grše se z njimi hvaliti. Kdor se z napakami ne bojuje, se mu s starostjo samo množijo: Bolj ko se sonce niza, bolj se sence daljšajo. Šele ko človek umre, postanemo do njega nekoliko bolj prizanesljivi: Ko posekamo drevo, izginejo tudi sence, ki jih je metalo. Dodajmo še anekdoto iz judovskega sveta. Verske postave Judom prepovedujejo jesti svinjsko meso. Neki Jud vstopi v delikatesno trgovino in vpraša: »Koliko stane šunka?« V tem trenutku se zunaj razdivja poletna nevihta in prav blizu udari strela. Judje prepričan, daje to znamenje božje jeze. Dvigne pogled proti nebu in skoraj očitajoče pravi: »Ja, ali človek še vprašati ne sme?« Bogdan Poleno 1T\ Optimistično vzdušje Vpliv prebujajočih pomladnih dni podpira in krepi optimistično vzdušje Likovnemu društvu Petra Lobode Domžale. Nova iskanja v »SAMORASTNIŠKI« ustvarjalni »ŽILICI« nam pomladno prebujanje daje novo moč in odstira naše ne povsem speče zimsko mirovanje. Kljub navideznemu zimskemu mrtvilu je naše DRUŠTVO delovalo. V novembru in decembru sta naši članici Asta Perko-Stante in Ida Rebula razstavljali svoja likovna dela v SALONU pohištva Napredek Domžale. V galeriji POK na Brezovici pri Ljubljani pa je razstavljala Asta Perko-Stante. V Golfturistu Domžale je svoja domiselna likovna dela razstavljala Danica Smrdelj. Zelo ustvarjalno seje udejstvoval tudi Gorazd Skender, ki razstavlja likovna dela v Jamarskem domu na Gorjuši. Na EX -TEMPERU Groblje je sodelovala in svoje likovno delo podarila Ida Rebula. Njena izvirna in moderno domiselna dela pa so na ogled v DOMU starejših občanov v Štepanjskem naselju pri Ljubljani. 21.1.2002 smo bili povabljeni na RAZSTAVO v Črnuče (na temo ZIMA), kjer smo poslušali tudi predavanje profesorja Likovne akademije Ljubljana z naslovom »Odnos slike v prostoru«. Svoja razmišljanja o likovni umetnosti v preteklosti in v sedanjem času nam je nazorno prikazal z zanimivimi diapozitivi. 26.1.2002 so se nekateri člani društva udeležili izleta v Trevisu v Italiji, ki gaje organizirala Zveza kulturnih društev Ljubljana in Društvo likovnih samorastnikov Ljubljana. Ogledali smo si znamenita dela Moneta in likovna dela 40 galerij iz vsega sveta. 30.1.2002 pa smo določeni člani društva usmerili svoje korake v Kulturni dom Franca Bemika Domžale k direktorju doma g. Milanu Mariniču na razgovor za določitev termina skupinske rastave našega društva v Galeriji Domžale. Presenetljivo prijazno nas je sprejel in nam obrazložil situacijo glede najema GD in o terminu za skupinsko RAZSTAVO v mesecu maju. Na pobudo našega mentorja g. Fuggerja smo si 31.1.2002 ogledali razstave v Narodni galeriji Ljubljana-umetnikov Marjana Pogačnika in Zmaga Modica. V Mestni galeriji Ljubljana pa smo si ogledali razstavo »MADŽARSKIH MODERNISTOV«. Z ogledi teh razstav smo si razširili in poglobili svoja likovna znanja posebno še, ker nas je vodil naš mentor in sproti komentiral ter nas tako poučeval o kvalitetah ustvarjenih motivov. V društvu smo zelo dobro obveščeni o vseh dogajanjih na področju likovne umetnosti. Z dogajanji nas redno obvešča in seznanja ga. Ida Rebula, ki sprejema vsa obvestila in vabila za likovna dogajanja v Sloveniji in drugod po svetu. Dolgoletne članice našega društva Ida Rebula, Asta Perko- Stante in Marjana Tavčar pa so hkrati tudi članice ZKD Ljubljana in Društva »SAMORASTNIKOV« Ljubljana, kjer svoja likovna znanja izpopolnjujejo ter se tako še dodatno izobražujejo. V Galeriji Črnuče razstavljajo in za svoja najboljša likovna dela prejemajo pohvale in priznanja. Od 16. do 27. januarja 2002 je v Črnučah razstavljal svoja likovna dela tudi Jože Vajda. Od 1.2.2002 dalje razstavlja Asta Perko-Stante v Modri galeriji Domžale. Ob odprtju RAZSTAVE je požela velik aplavz in priznanje številnih udeležencev. Med nami vlada optimistično vzdušje, saj imamo veliko možnosti za izpopolnjevanje in izobraževanje ter pridobivanje likovnega znanja s tečaji, ki so organizirani v sklopu ZKD Domžale in Ljubljane. Volje, vztrajnosti, odrekanj, poguma ter optimističnega vzdušja nam v društvu še ni zmanjkalo, čeprav nas pestijo naštete težave, ki pa so največkrat finančne natave. Agata Krlžnar Galerija Domžale Franc Novine Že kot mnogo drugih umetnikov, ki so razstavljali svoja dela v domžalskem razstavišču, se tudi slikar Franc Novine ukvarja z naravo in njenimi interpretacijami. Vendarle je njegovo ekspresionistično videnje krajine oziroma njegovega obdajajočega sveta nekoliko drugačno od ostalih. Kakšna je tista njegova lastna izraznost v umetniškem svetu, po kateri ga takoj prepoznamo: nezmerna raba žarečih plakatnih barv, ki na nek poseben način postajajo že nasilne in nas zaradi močnih kontrastov med njimi kdaj tudi zbodejo v oči. Naslikane podobe so poenostavljene in deformirane, motivno pa se posveča žitnim poljem, pokošenim travnikom, cvetoči ajdi in migotanju kresničk v poletju. Do teh barvnih struktur, ki so krajine stvarnosti, ima avtor prav gotovo nek intimno oseben odnos ali lep spomin. Tudi čistost močnih barv, ki so hkrati nosilke dogajanja, simbolizirajo slikarjevo dušo. Iz njegovih slik veje močna življenjska energija in pozitiven pogled na svet. Franc Novine se je rodil na Godešiču pri Skofji Loki ter študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer danes uči mlade umetnike risanja in slikanja. Za svoja dela je prejel številna priznanja, razstavlja pa doma in v tujini. Že več kot trideset let je tudi član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Katarina Rua Koncert gostujočega zbora Obala iz Kopra Na tretjem abonmajskem koncertu je 16. februarja kot gost z zborovodjem Ambrožem Čopijem nastopil koprski komorni zbor Obala - zbor, ki letos praznuje 25-letnico uspešnega umetniškega delovanja. Koncertni program je ponudil vsega po malem; v prvih treh točkah smo slišali angleško polifonsko ustvarjalnost 15. in 16. stoletja. Začetna koncertna negotovost je v skladbi Th. Tallisa zamajala skladnost petja v dveh odgovarjajočih si zborovskih skupinah, vendar so že s skladbama W. Byrda in O. Gibbonsa razvili polnozvočnost prepletanja dvozborne polifonije, natančno izvedeno poigravanje glasovnih in dinamičnih kombinacij. Drugi sklop je predstavil dva sodobnika: italijanskega skladatelja I. Pizzetija in ruskega skladatelja A. Schnittkeja. Zbor je ohranil polnozvočnost in doslednost, vendar je v psihološki poglobljenosti ostal izvzet; manjkalo je muzikalne razumljivosti, notranje povezanosti in posameznih glasovnih skupin znotraj celote. V Schnittkejevem ciklu Treh duhovnih zborov je bil zadostno dosežen muzikalični lok posameznih skladb, pa vendar seje zdelo, kot da zbor slednjemu repertoarnemu izboru zahtevnostno ni bil kos. Daje šlo le za trenutni muzikalni in težavnostni "kolaps", je zbor dokazal v nadaljevanju koncerta, kjer je ponovno nastopil suvereno: tako s Copijevim Psalmom 108, kjer je občutno užival v lirično-recitativnih izmenjavanjih, zborovodja pa je svoje skladateljske domisleke prepustil redko slišanemu izzvenevanju. V pravo domačnost seje zbor potopil z ljudskim repertoarjem: s slikovitima Čopijevima San se šetao in Beffi, ftiček. Dovolj premišljene kontrastnosti sta pokazali tudi dve Lebičevi koroški, Pesem od zarje in Visoki rej; iz prve so izvlekli magičnost starodavnega izročila, iz druge kompleksno večplastnost kompozicije. Daje Kumarjeva Dajte, dajte istrska pesem, je bilo izrazito slišati iz glasovne barvitosti. Zbor oziroma zborovodjo odlikuje natančna izvedbenost, žal na račun interpretacije mestoma zazrta v siljeno doslednost. Zaradi zadrževanega, nedovoljenega umirjanja, ostaja mehkobnost skladb večkrat prikrita. Spet po drugih glasbenih vsebinah - kot sta bili zaključni "pa-pa-da-jevska" priredba Piazzoline La muerte del angel in Ronda catonga P. T. Roballe - pa Ambrož Čopi posega nesramežljivo, obrtno suvereno oživlja ritmiko, humornost vsebine, predvsem pa najde pravo notranjo dinamiko. Urša Šlvic HTT-ov ples v Festivalni dvorani Radio HIT je v Festivalni dvorani v četrtek, 14.2.2002, že sedmič organiziral Gala Valentinov ples. Gostja večera je bila primadona na slovenski sceni, Helena Blagne - Zaman. Za plesno vzdušje pa so poskrbeli fantje iz skupine Avia Big bend. Zanimanje za tovrstno zabavo je bilo izredno veliko, saj so bile vstopnice razprodane v nekaj dneh, nekateri srečneži pa so dobili brezplačne vstopnice v vsakodnevnih oddajah Radia HIT - Imamo se radi. Oddajo sta vodila Reza in Pečo, ki bi tudi povezovala program na prireditvi, vendar je prišlo zaradi bolezni do zamenjave voditelja. Namesto Peča je program vodil Don Serggio, tudi sicer zelo dobro znan poznavalec ženskih src in voditelj priljubljenih oddaj "Don Serggiovi nasveti". Posebnost letošnjega plesa je bila ta, da so se v oddaji oglašali posamezniki, ki so želeli pridobiti vstopnice za prijatelje, starše, kar se v prejšnjih letih ni pojavljalo v tolikšni meri. To je morda tudi dobro znamenje in nagrada za organizatorje, daje prostor v Fesufalni dvorani občutno premajhen, kljub temu, daje to zaenkrat največja plesna dvorana v prestolnici. Predvidevam, da bi nova dvorana v Unionu sprejela več navdušencev in ljubiteljev tovrstnih prireditev. Rezo sem povprašala, kaj meni o tej dvorani? Čustveno smo navezani na Festivalno dvorano, dobro sodelujemo z vodstvom in gostinsko ponudbo. Tudi po vseh štirih prebranih knjigah Harry-a Potter-ja še nisem odkrila "čudežnega ključa, kako povečati Festivalno dvorano". Bilo nas je okoli 500 zaljubljencev, ki smo se res nepozabno zabavali in prepričana sem, da bo tako tudi prihodnje leto. Le vstopnice si pravočasno zagotovite, ne čakajte na zadnji trenutek. Ples seje pričel že v preddverju, kjer je vsakdo popil "zaljubljeni napoj" za dobrodošlico in prijetno počutje. Točno ob 20. uri je otvoritveno pesem zapela Helena Blagne - Zaman. Bučen aplavz se je stopnjeval še s prihodom direktroja Radia - HIT, Staneta Cenclja, ki je pospremil voditeljico večera, Alenko Strnad - Rezo, čez celo dvorano, ki je dobro poznana vsem poslušalcem Radia HIT in bralcem Slamnika. Za njeno "gala obleko" je tudi letos poskrbela gospa Resnik s svojimi dekleti. Udeležencem plesa je kreacija Butika Resnik na vitki postavi voditeljice dobesedno "vzela sapo". Že ob prvih taktih glasbe je bilo plesišče polno, kako tudi ne, saj je bilo vzdušje romantično, zaljubljeno, kar je bil namen večera. Za popestritev večera sta Reza in Don Serggio s pokrovitelji pripravila nagradne igre, zabavna tekmovanja z lepimi nagradami. Po večerji nas je ob soju sveč in nežni glasbi presenetila HIT-ova zaljubljena torta. Vsi Valentini so svojim izvoljenkam prinesli kos torte in romantika seje nadaljevala pozno v noč. Ob tej priložnosti seje predstavila tudi mlada pevka iz okolice Domžal, ANJA PIŽEM. Naslednji dan pa so se nekateri zaljubljenci na povabilo Pivovarne UNION udeležili sprejema v njihovem muzeju in ogledali kronološki razvoj pivovarstva v Sloveniji. Popeljali pa so jih tudi skozi proizvodne prostore, polnilnico in skladišče. Ob koncu so vse pogostili s kosilom in vrčkom vipa in jih obdarili. Sponzorji: Generalnh-SIMOBIL; UNION Kozmetika Lizzie in dišave SAMBA SEMENARNA Ljubljana; Cvetličarna ABORETUM, ILIRIJA Ljubljana, SLADKOSTI iz Olimja, Kozmetika AVON, COCA - COLA. Saša Kos Otroški gledališko-lutkovni živ-žav »Važitis« leteče žabe Prikupna dvoranica na Močilniku v Dobu je v nedeljo, 24. februarja gostila rednim obiskovalcem gledališko-lutkovnega ŽIV-ŽAVA sicer manj poznano, a zato nič manj kvalitetno skupino mladih gledališčnikov Kulturno umetniškega društva OTH Krnice. Igrica Leteča žaba, ki jo je po motivih Lenčke Kupper priredil tudi režiser predstave, Peter Militarev, je z enostavno, a ne dolgočasno zgodbo uspela mentalno zaposliti radoživo otroško publiko, vse do vrhunca predstave, ko so otroci nestrpno čakali neverjetni podvig napihnjene žabe. V navdušenje vseh prisotnih je žaba resnično poletela, a se je v domišljavi zagledanosti vase in precenjevanju svojih sposobnosti žal tudi razpočila. »Kvak, kvak, kdor brez mej sebe precenjuje, kvak, kvak, slej ko prej se mu maščuje!« nas je podučil zborček mladih žabic. Leteča žaba je preprosta, razumljiva, a poučna zgodba š starim spoznanjem, ki velja za vse večne čase: »Najbolje je, da si tisto, kar si, od vsega začetka. Kajti, kdor visoko leta, nizko pade!« To sta le dva verza priljubljene zamejske Slovenke -Korošice, pesnice in pisateljice Lenčke Kupper. Njene pesmi navdušeno prepevajo otroci po vsej Sloveniji. S svojo nevsiljivo prisrčnostjo pa ji je uspelo prodreti tudi v srca obiskovalcev gledališko-lutkovnega ŽIV-ŽAVA, saj se preprosti, poučni in predvsem lahko zapomljivi verzi, ki jih je pred 18 leti uglasbil Borut Lesjak in jih je za današnje malčke nekolikanj posodobil Slavko Avsenik, ml., nehote vtihotapijo v našo podzavest. Škoda, da se razgibani dramaturgiji, komedijantstvu ter režijski izvirnosti ni pridružila še posodobitev lutk, rekvizitov in scene (V spomin na krstno uprizoritev 1. 1985 so v prenovljeni verziji Leteče žabe vključili tudi delo takratnih gledaliških umetnikov - likovno je takrat žabo zasnoval Saša Kump, glasbo zanjo je napisal Borut Lesjak, sceno pa je izdelal Viktor Resnik op.av.), tako bi nova stara predstava ne bila le meglen odsev stare, temveč bi zaživela v novi luči in bi se kvalitetni novi igralski zasedbi pridružile tudi fantazijsko osmišljene ter oblikovno izpopolnjene lutke, ki bi še nadgradile sicer režijsko sočni in domiselni tok predstave. Vsemu navkljub pa je igrica Leteča žaba za otroke vedno dobrodošla zgodba z nikoli izpeto - večno sporočilnostjo: »Kdor visoko leta, nizko pade...« Otroci! Upam, da nauka ne boste pozabili do naslednjega snidenja. Kdaj in s kom se boste srečali, pa vas bomo pravočasno obvestili! Otroški pozdrav ŽIV-ŽAV! Marta Starbek T stran 1 7 Zaključeno delo Odbora za izdajo knjige Domžale, mesto Goričico V februarju 2002 je svoje delo zaključil Odbor za izdajo knjige avtorja Staneta Stražarja Domžale mesto pod Goričico, ki je s svojim delom v okviru Kulturnega društva Miran Jate Škocjan začel v letu 1999. Njegovo delo je vodil g. Alojz Stražar, v odboru pa so sodelovali: dr. Zmaga Kumer, mar. Marjeta Stražar, Franc Stražar, Marjan Janežič. Vera Vojska, Metka Zupanek, Tone Perčič - župnik v Domžalah, Pavel Pevec in Franci Stupica, blagajničarka Mari Nahtigal, pri izdaji knjige pa sta pomagala tudi Aleš Stražar, kije prispeval večino fotografij, in Ivanka Stražar, žena pok. Staneta Stražarja, kije odboru vsestransko pomagala. KULTURA m, Člani odbora so ugotovili, daje z izidom ter prodajo večine knjig, kije bila pospremljena tudi z vrsto predstavitev, njihovo delo končano, čeprav so knjige, v katerih boste našli zgodovino večjega dela območja, na katerem živimo, še v prodaji v Mladinski knjigi Domžale ter VELE Domžale, za večje število izvodov pa lahko pokličete tudi Kulturno društvo Mirana Jarca Škocjan. Na sestanku so se prisotni dogovorili, da bodo pristojnim organom občine Domžale predlagali, da se po kronistu ter kulturnemu in javnemu delavcu Stanetu Stražarju ter kiparju Tonetu Demšarju poimenujeta ulici. Ob koncu seje g. Alojz Stražar vsem članom odbora zahvalil za prizadevno delo, v imenu avtorjeve družine pa je priznanje in zahvalo za prizadevno delo vsem članom odbora izrekel njegov sin Aleš. V. v. Slovenski večer« » Ker Kulturno društvo Groblje ne miruje, je pripravilo prireditev z naslovom »SLOVENSKI VEČER« v petek, 25. januarja 2002, v Kulturnem domu v (i robijah. Večerje bil posvečen slovenski pesmi in predstavitvi domačih obrti. Sodelovala je tamburaška skupina BISERNICA iz Reteč pri Škofij Loki. Skupina nastopa po Sloveniji in širom sveta. Izdali so samostojno kaseto. Bisernico sestavlja skupina srednješolskih tamburašev pod okriljem Janeza Krmelja. Mnoge ljudi, življenje teži, takrat se jim zdi, da sreče več ni. To so verzi, ki jih piše in izvaja gospod župnik, Franc Juvan iz Šmartnega pri Ljubljani. Prireditvi je dal svojsten čar kitare in vokala. Je avtor večine pesmi, ki jih izvaja Iz mladih grl otroškega pevskega zbora župnije Jarše so privrele lepe melodije, te pa iz njih izvablja zborovodkinja Barbara Jeretina. Pri izvajanju sta ob spremstvu kitar pomagala Vito Anžič in Uroš Cotman. Piko na i pa je dodal še pevec zabavne glasbe gospod Ivan Hudnik, ki je predstavil izbor svojih aspešnic. Med posameznimi glasbenimi točkami je tekla vezna beseda, ki je predstavljala že skoraj pozabljene slovenske domače obrti. Iz najbolj nam znanega okolja je tekla beseda o kitarstvu in slamnikarstvu, mlinarstvu, kovaštvu, usnjarstvu in čevljarstvu ter jermenarstvu, pa tudi o svečarstvu in lectarstvu. Domače obrti so del naše kulturne dediščine. Mnoge izmed njih so žive še danes. Z njimi se ukvarjajo zadnji prenašalci žlahtnega izdelovanja in bogatih znanj za mlade generacije.Vezno besedilo je prebirala Barbara Košenina. Med prireditvijo je predsednik KD Groblje podelil simbolična priznanja večjim in večkratnim sponzorjem, ki omogočajo njihovo izvedbo. Za konec smo družno zapeli pesem Majolka bod' pozdravljena. Anton Košenina Gostovanje gledalisčnikov iz Horjula v Dobu Lepotna kraljica Leenana Kulturno društvo Jožef Vir ne počiva. Njihov otroški živ žav se odvija po programu ter razveseljuje najmlajše ljubitelje kulturnih predstav z lutkovnimi in drugimi predstavami. Sredi februarja pa so »poskrbeli« tudi za malce starejše, saj smo si v Kulturnem domu na Močilniku lahko ogledali gledališko predstavo Lepotna Kraljica Leenana. Z njo se je Dobljanom predstavila Gledališka skupina Prosvetnega društva Horjul. Črno komedijo irskega avtorja Martina Mdonagha je zrežiral Franci Končan, predstava pa je dobila vrsto odličnih ocen tudi s strani strokovnjakov. Predstava o nezadovoljni starosti in neuresničenih sanjah mladosti, v kateri spoznamo težko življenje matere in hčerke v majhnem irskem mestu, je kljub črnem humorju pretresla gledalce, saj smo se še kako zavedali, da bi zgodbo ter njen tragični konec lahko našli tudi v naši okolici. V skoraj resnični kuhinji, kjer je celo tekla voda sta Sonja Trček (kot mati) ter Marta Praprotnik (kot hči) odlično odigrali posamezne prizore iz družinskega življenja, kije pretreslo vse prisotne. Ža nekatere izjave smo skoraj mislili, da jih nista izrekli in vedno znova ugotavljali, kako tragično je lahko življenje. Pravzaprav smo si skoraj oddahnili, ko seje odlična predstava končala, saj toliko žalosti in nesreče na dobskem odru že dolgo ni bilo. In čeprav imam raje »srečnejše« gledališke predstave, lahko rečem, da me je Lepotna kralja Leenana, kot imenuje nesrečno hči Meg njen nesojeni ženin, obogatila in me spomnila da ima življenje tudi temne plati. V. Vojaka Razstava EX-TEMPORE, Groblje 2002 Kulturno društvo Groblje se je že drugič odločilo, da priredi prodajno razstavoEX-TEMPORE GROBLJEM Povabili smo slikarje iz Društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane, Kulturno umetniškega društva Toneta Kranjca iz Kamnika in domačina Dareta Lebana. Vsi ustvarjalci in prireditelji so se zelo potrudili. Po nekaj tednih trajajočih priprav so slike visele na svojih mestih v društvenih prostorih v Kulturnem domu v Grobljah. Te prostore smo dobili v uporabo od KS Jarše-Rodica. Vsaka izmed slik ima svojo zgodbo, s katero učinkuje na opazovalca. Poglablja in poudarja doživetje, ki ga posreduje slikar svojega dela. Slikarska sporočila so zelo pestra. Tehnika je izrazita barve so sveže in vznemirljive. Vsak opazovalec lahko ustvari svoj odnos do vsake slike posebej; Na dan odprtja razstave so bili slikarji povabljeni na kosilo v gostilno "Bunkež". Nekateri so si ogledali cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, nato pa še Železno jamo in muzej na Gorjuši, pod vodstvom Aleša Stražarja. Odprtje razstave je bilo v soboto 19.1.2002. Ljubitelji slikarstva, ki so prisostvovali na odprtju razstave, so v kulturnem programu prisluhnili besedam Barbare Košenina in melodijam Vita Anžiča na kitari ter Matica Zgonca na harmoniki. Predsednik KD Groblje, je vsem sodelujočim podelil zahvale za posredovane slike. Razstavo je odprla predsednica zveze kulturnih društev Domžale, gospa Draga Jeretina Anžin. Razstava je bila odprta od 19. do 29. januarja 2002. Izkupiček od prodanih slik bo namenjen ureditvi društvenih prostorov. Daje projekt uspel, se KD Groblje zahvaljuje trgovini Lacara iz Ljubljane, gostilni "Bunke" in občini Domžale. Anton Košenina Za lepoto in kulturo duha! Naj bo to moto za ponudbo meseca marca, v katerem resnično ponujamo nekaj prijetnih kulturnih trenutkov, ki bodo trenutki srečanj nas samih s seboj. In temu bo sledil ponos. In ponosni bomo organizatorji kulturnih prireditev, če bomo uspeli zadovoljiti vaša pričakovanja, ali pa vaše skrite želje po uživanju v drobnih trenutkih lepote. gledališče torek, 12. marec 2002 - za abonma RUMENI in IZVEN sreda, 13. marec 2002 - za abonma RDEČI in IZVEN četrtek, 14. marec 2001 - za abonma ZELENI in IZVEN Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Nadvse zanimiva uprizoritev loncscove igre, ki velja za klasiko absurdnega gledališča, je v Primorskem dramskem gledališču na sporedu Že sedmo sezono. Več kot 130 ponovitev in udeležba na številnih mednarodnih tekmovanjih v Evropi in Južni Ameriki govorita o tem, daje to uprizoritev, ki jo morate videti. Strokovna kritika je predstavo sprejela navdušujoče npr.: »Gre za predstavo, o kateri bomo siečneži, ki smo jo videli, pripovedovali vnukom«, ali pa: »Plešasta pevka Primorskega dramskega gledališča je simfonija ritmov in tonalitet*, »Ni greh, če to predstavo Vita Tauferja in igralcev PDG primerjamo z orkestrom, ki perfektno muzicira. Bili so celota, vendar tudi posamezniki, ki so pokazali, da je igralec na odru vsemogočen. Kapo dol! Prav zato aplavzu po predstavi ni bik) konca. Pa tudi smehu ne.« Inonesco: »Besedilo Plešaste pevke, ali bolje, mojega učbenika angleške konverzacije, ki je narejeno kot je, se pravi iz že narejenih izrazov, iz najbolj očimih banalnosti, kar si jih je mogoče predstavljati, mi je tako razkrilo skrivnost govoriti in ne povedati račesar', skrivnost govoriti in ne povedati ničesar zato, ker ni kaj osebnega povedati, odsotnost notranjega življenja.« Vsekakor je to predstavo, ki bo vznemirila tudi našo abonmajsko publiko, ki se tokrat prvič srečuje z absurdom v gledališču, vredno videti režija: Vito Taufer igrajo: Janez Starina, Ivo Barišič, Radoš Bolčina, Iztok Mlakar, Slane Leban, Peter Musevski sreda, 27. marec 2002 - ob 20.00 uri za abonma MODRI in IZVEN KONCERT KOMORNEGA ZBORA CHORUS N'OMEN zborovski koncert Chorus N' omen se je kot Komorni zbor Skovenicum prvič zbral pozimi 1999 za izvedbo Bachove kanlate Actus tragicus. Od sezone 1999/2000 je na abonmajskih in na drugih koncertih Komornega ansambla Slovenicum sodeloval pri izvedbi še drugih Bachovih kamat in drugih velikih kanlatnih del. V njem projektno sodelujejo poklicni glasbeniki, solopevci. pedagogi, sicer zborovodje in pevci izbranih slovenskih zborov. V zadnjem Času se Chorus N' omen uveljavlja tudi s samostojnimi a cappella nastopi (Festival Radovljica) ali koncerti s spremljavo (Rossini. Mala slavnostna maša), na snemanjih za založbo Carus iz Stuttgarta ter na koncertih z VViener Akademie. Njegov dirigent je od ustanovitve Tomaž Eaganel. Tomaž Faganel (* 1951) je študiral orgle, solopetje, violino in muzikologijo v Ljubljani, dirigiranje pa v Grazu. zborovodja: Jože FaganeJ za otroke sobota, 9. marec 2002 ob 10.00 ur. za IZVEN KLOVNESA PRINCESA klovnesa Eva Š. Maurer »Na vsakem rnilimetrČku mojega Idovnovskcga fraka sedijo smehei. Ko pridem k otrokom, najprej nekaj Časa postojim čisto pri miru. Počakam, da vsi radovedni smehei odfrčijo k njim in njihovim staršem; jih požgečkajo po podplatih, zaščemijo v noskih in očeh in nežno pobožajo po glavah. Tako posadim smeh. Kadar nastopam, mi morate ves Čas pomagati, saj sem malce nerodna, verjetno zato, ker mi je tudi malce nercKlno. Pokazala vam bom, kako dobro žongliram, kako znam peti, kako hodim po vrvi, lahko tudi skupaj čaramo, samo prosim, ne spremenite me v žabo, prav? četrtek, 21. marec 2002 ob 9.30 in H .00 uri - za abonma JANKO in METKA (Vrtec Domžale) petek, 22, marec 2002 ob 9.30 in 11,00 uri - za abonma URŠA 1 m URŠA 2 (Vrtec Urša) Romana Ercegovič: PINGVIN COFEK otroška predstava. Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Otroško igrico Pingvin Cofek je napisala ena izmed najmlajših slovenskih mladinskih literarnih ustvarjalk Romanja Ercegovič prav za novogoriško gledališče. V igrici so v ospredju Šari igračke, ki so posatvljene na ogled v starinarnici. Na poličkah in omarah v strahu čakajo kupce, saj bi jih le-ti ločili in tako pretrgali ljubezenske vezi, ki so se sramežljivo, a tesno spletle med pingvinom Cofkom in muco Marasko ter lisico Špelco in pingvinom Zelenkom. Ko tetka Pletka zapre svojo trgovino, igračke oživijo in se obnašajo kot otroci, pogovarjajo se, nagajajo si, sanjajo lepe sanje, na skrivaj ližejo marmelado,... sobota, 23. marec 2002 ob 10.00 uri-za IZVEN TomaŽ Lapajne: OD KOD SI, KRUHEK? musikal za otroke. Gledališče Unikat, Ljubljana Deklica Ana najde v žemljici zlat prstan. Takoj začne raziskovati, kdo gaje izgubil. Spretno se izmika lažnivemu trgovcu in obišče peka, mlinarja in kmeta, pri tem pa se kot za šalo nauči, kako nastane kruh. Najnovejši muzika! se v hitrih ritmih in skupnem petju z otroki srečno zaključi. Predstava je lani na 10. mednarodnem festivalu »Three are too man v. tvvo are not enough« v Plovdivu v Bolgariji prejela prvo nagrado žirije občinstva in tretjo nagrado Sticht Oost-Europa Projecten na Nizozemskem. galerija četrtek, 21. marec 2002 ob 19.00 uri odprtje razstave razstavlja Janez ZALAZNIK Janez Zalaznik je bil rojen lela 1963 v Ljubljani, kjer se je po končani gimnaziji leta 1981 vpisal na Akademijo /a likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo in leta 1987 diplomiral pri prof. Janezu Berniku. Od tega leta deluje kot samostojni kulturni delavec na področju slikarstva, grafičnega oblikovanja, likovne publicistike in pedagogoke. Član Društva slovenskih likovnih umetnikov je od leta 1987, je pa tudi član mednarodnega združenja Art Be-yond Borders in Mednarodnega združenja ustvarjalcev na področju računalniške grafike IACG. Poleg razstave svojih del v Galeriji Domžale bo slikar svoj drugi opus istočasno razstavljal se v galeriji Beseda v Domžalah (Kajuhova 5, Godbeni dom). Razstava bo odprta do 4. aprila 2002. Galerija je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure in od 15.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 10 00 do 12.00 ure. VSTOP PROST. Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10.00 do 12.00 ure v upravi Kulturnega doma Iranca Kemika, ob delavnikih od 16.00 do 19.00 ure v klubu Kulturnega doma Franca Kemika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50. Rezervirane vstopnice je potrebo prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo Vas, da ne zamujal« prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Kemika, ki je odprt vsak delavnik od 16.00 do 19.00 ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetati o kulturnih in drugih dogodkih. sobota 9. marec predstava /a otroke KLOVNESA PRINCESA klovnesa liva Š Maurer IZVEN 10.00 četrtek 21. marec Odprtje razstave ~ Galerija Domžale razstavlja Janez Zalaznik IZVEN 19.00 torek 12. marec gledališka igra _ Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA Primorsko dramsku gledališče Nova Gorica 20.00 abonma RUMENI in IZVEN sreda 13. marec gledališka igra Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica 20.00 abonma RDEČI in IZ VEN četrtek 14. marec gledališka igra Eugene lonesco: PLEŠASTA PEVKA Primorsko dramsko gledališče Nova Gotica 20.00 abonma ZELENI in IZVEN četrtek 21.marec utroška predstava Romana Ercegovič: PINGVIN COFEK Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica 9.30 in 11 DO, abonma JANKO m METKA (Vrtec Domžale) petek 22. marec otroška predstava Romana Ercegovič: PINGVIN COFEK Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica 9.30 in 11.00 abonma URŠA 1 m URŠA 2 (Vrtec Urša) sobota 23. marec mu/ikal za otroke Tomaž lapajne: OD KOD SL KRUHEK? Gledališče Unikat, Ljubljana 10.00 IZVEN ponedeljek 25.1 slovesnost ob matarinskem dnevu MATERINSTVO - jJpUBEZEN, POŽRTVOVALNOST, ODPUŠČANJE, W>BROTrAj... Organizacija: Župnijska Karitas Domžale 19.00 IZVEN ■reda 27. marec zborovski koncert KONCER KOMORNEGA ZBORA CHORUS N'OMEN končen komornega zbora 20.00 abonma MODRI in IZVEN Bogastvo slovenskega jezika Prijazna slovenščina Prijaznost - tolikokrat izgovorjena in zapisana beseda. To je dobrodušna, ljubeča, povzdigovana, prisrčna in čaščena človeška lastnost Prijaznost je največkrat omenjena takrat, ko je manjka - tedaj pa že govorimo o neprijaznosti. S prijaznostjo se srečujemo v družini, doma, v javnosti, uradih, trgovinah, bolnišnicah, bankah, skratka povsod. Vsak dan psi se dogaja, da je vse preveč manjka v cestnem ali avtomobilskem prometu. Zanimivo je, da ima prijaznost tudi sestro, to je vljudnost. Kot pešci pred vrati tolikokrat drug drugemu ponujamo prednost, takoj ko sedemo v avto, smo pa povsem drugačni. Zelo pomembno je tudi, kakšna prijaznost domuje v naših šolah in s kolikšno mero prijaznosti učitelji in profesorji podajajo učno snov učencem in dijakom. Mimo lahko pritrdimo, da je večina tega kadra prizadevna, vljudna in prijazna. Vrnimo se k naslovu, in sicer, kaj se dogaja s poučevanjem slovenščine. Z literaturo, domačo in svetovno je kar v redu, tega pa ne moremo trditi za slovnico. Avtorju Pravil pri Slovenskem pravopisu (izšla so že leta 1990) in Slovenske slovnice (2000) lahko čestitamo, ker je iz obojega ustvaril pravo znanost. Za učečo se mladino pa je večina učbenikov, ki so s tem povezani, zelo zelo zahtevnih, preobširnih in pretežkih. Kljub trudu in prizadevanju učiteljev se učenci in dijaki slovenske slovnice bojijo in zaradi nje nekateri slovenščine celo nimajo radi. Za prispodobo se vrnimo dve generaciji nazaj, v leta pred drugo svetovno vojno. Takrat sta na priznani Škofijski klasični gimnaziji dijake poučevala tudi znamenita jezikoslovca, dr. Anton Breznik in prof. Jakob Šolar. Tedanji dijaki imajo Breznika v najlepšem spominu. Zanj je bilo značilno, da pri slovenščini pravzaprav ni poučeval, pač pa je z dijaki razpravljal in se pogovarjal. Zmeraj pa je bil nadvse prijazen in preprost. Doma je bil iz Ihana in je torej »naše gore list«. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno je bil ravnatelj Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu. Že v mladosti je začel zbirati slovenske narodne pesmi. Njegove Slovenske slovnice so izšle leta 1916, 1921, 1924 in 1934. Ukvarjal seje s pravorečjem in zgodovino slovenskega knjižnega jezika. Sodeloval je pri več slovarjih. V letu 1920je izdal svoj prvi Slovenski pravopis, naslednjega pa v letu 1935, skupaj s Franom Ramovšem. Breznik je bil vodilni knjižnojezikovni jezikoslovec v prvi polovici 20. stoletja in odločen branitelj slovenske jezikovne samobitnosti. Takratne Breznikove slovnice so bile preproste, praktične in učinkovite. Samo primer - za izgovarjavo črke »1« so bila pravila navedena skupaj oziroma na enem mestu, česar pa v današnji slovnici ni. Pravi dobrosrčnež je bil tudi profesor Šolar. V njegovih razredih so se dijaki velikokrat smejali. Za razvedrilo je znal med poučevanjem zmeraj povedati kakšno šalo. Bil je zelo razgledan, diplomiral pa je kar na treh fakultetah. Nazadnje je bilo vselej najbolj pomembno to, da so dijaki iz Šolarjevih in Breznikovih razredov prihajali z velikim in obsežnim znanjem sloveaščine. Šolarje bil v letih 1944 in 1945 interniran v Dachauu, v letih od 1952 do 1957 pa je bil v slovenskih zaporih. Pred vojno je bil pripravljajec slovenskih čitank; pri tem se je uspešno upiral poskusom takratnih oblasti, da bi uveljavile enotne jezikovne in literarnozgodovinske učbenike za vso tedanjo državo. Obenem je bil najpomembnejši slovničar med A. Breznikom in J. Toporišičem. Sodeloval je pri Slovenski slovnici lela 1940, kije bila predelana in ponatisnjena leta 1947, 1956 in 1962, v zadnjih treh pa ni bi naveden. V izdaji Slovenskega pravopisa 1952 je dve tretjini Solarjevega dela. V letih od 1946 do 1952 je vodil zbiranje gradiva za Slovar slovenskega knjižnega jezika, zato mu jezikoslovci priznavajo očetovstvo tega velikega projekta. Veliko je tudi prevajal. Dopisoval v različne revije, nekaj pa jih je tudi urejeval. Vse to je zmogel le z veliko nočnega dela. Oba, Breznik in Šolar, sta bila izredno delavna in človeško prijazna. Kulturno neprijazna in nevljudna pa je bila Enciklopedija Slovenije, ker ni objavila gesla oziroma naslova Škofijske klasične gimnazije, četudi je bila to v tedanji Avstro-Ogrski prva popolna slovenska osemrazredna srednja šola in so morali tamkajšnji profesorji zanjo najprej napisati slovenske učbenike. Na simpoziju v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v novembru 2001 so prijazni zgodovinarji obljubili, da bo to popravljeno v 16. zvezku. Bomo videli. stran 1 Pet minut s športnikom Plavalec Tomaž Urbanija Sedmošolec Tomaž Urbanija je odličen učenec sedmega razreda Osnovne šole Janko Kersnik Brdo in enak pridevnik bi lahko zapisali pred besedo športnik, saj je Tomaž pred kratkim na državnem prvenstvu v plavanju osvojil kar tri medalje, pohvali pa se lahko tudi z zmago na mednarodnem mitingu v Ncmčyi. Sprva je igral hokej, po nasvetu prijatelja pa se je odločil za plavanje in bazen je pred šestimi leti postal njegov drugi dom. Je član Plavalnega kluba Olimpi ja, v okviru katerega trenira prav vsak dan, včasih celo dvakrat, ob vikendih pa so na vrsti različna tekmovanja - od državnih prvenstev, različnih mitingov, regijskih plavalnih tekmovanj ipd. V Ljubljano in na tekmovanja ga vozi ati Jože, ki je že izračunal, da letno samo za bencin za vožnje "V Ljubljano, včasih celo dvakrat na dan, porabi več kot 300.000,00 sit. To pa niso edini stroški, saj je potrebno plačevati mesečno vadnino v višini deset tisoč tolarjev, del vadnine poravna tudi klub, saj je Tomaž med najuspešnejšimi mladimi plavalci, tu so šc stroški za drugo opremo, saj za plavalca niso dovolj le kopalke, kot bi mislili nekateri. Tomaž je že osvojil več najboljših mest, pa vendar je bilo državno prvenstvo v krajših (25 m) bazenih njegov najboljši uspeh. Med številnimi mladimi plavalci, kar več kot 80 jih je bilo, je bil namreč drugi na 100 metrov mešano, tretji na 800 metrov kravi, tretje mesto pa je osvojil tudi s štafeto Plavalnega kluba Olimpija, obenem pa je osvojil tudi četrto in peto mesto. Njegov najljubši slog je kravi, raje plava na daljših progah, plavanje pa mu je še vedno v veselje, čeprav od njega zahteva ves njegov prosti čas, predvsem pa zgodnje vstajanje, saj je včasih potrebno i/, tople postelje že ob peti uri zjutraj, če hoče biti točen na treningu, ki se začne ob 6.uri. Nekaj pred osmo je že v razredu, kjer šola na njegovo plavanje gleda z naklonjenostjo in nima problemov z morebitnim izostajanjem, urniku plavanja pa se v okviru možnosti prilagaja tudi domači župnik, tako da Tomaž lahko redno obiskuje verouk. Na treningu v povprečju preplava po šest kilometrov, včasih kilometer manj ali več, ob tem pa ga čaka še tri ure telovadbe vsak teden, saj sta moč in spretnost pri plavanju še kako pomembna. Njegov trenerje Tomaž Torkar, tudi nekdanji državni prvak. Plava navadno v bazenu Tivoli, poleti na Kodeljevem, s klubom pa se udeležuje tako zimskih kot letnih priprav. Letošnje leto je za Tomaža zelo uspešno in skupaj z očetom, ki enako kot številni starši sodeluje v klubu in jc tudi plavalni sodnik, sta prepričana, da ni daleč dan, ko bo osvojil dovolj točk za pridobitev štipendije in delne oprostitve plačila vadnine - po mnenju trenerja se to lahko zgodi že prihodnje leto. Tomažu Urbaniji iz Lukovice, edinemu fantu, ki plava od Lukovice do Ljubljane, želimo veliko športnih uspehov pri plavanju, pa tudi pri nadaljnjem šolanju, saj je trdno odločen, da bo s prizadevnim delom na športnem področju nadaljeval, hkrati pa skušal biti uspešen tudi pri šolanju, čaka ga namreč študij na gimnaziji. Karate klub ATOM Uspešni na mednarodnem turnirju v Rušah Na že 25. tradicionalnem karate turnirju, ki ga v Rušah prirejajo v spomin na pohorski bataljon, sc je zbralo 18 klubov iz Slovenije, Italije in Madžarske. Številni gledalci so lahko občudovali množico tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi 15 članic in članov domžalskega karate kluba Atom. Na prvi pokalni karate tekmi letos so Domžalčani osvojili pet prvih mest v različnih kategorijah v katah in borbah. Tekmovanje je bilo zelo težko, saj so bile skupine mladincev in članov zclružcne tako v katah, kot borbah, razdeljene na tri težnostne skupine - ne glede na stopnjo pasu. Po večini so se tekmovalci in tekmovalke Karate kluba Atoma odrezali več kot odlično, čeprav je bilo tudi pri tem opaziti veliko treme. Nekaterim je bilo tekmovanje, največkrat zaradi neizkušenosti, kar je razumljivo glede na pomembnost tekmovanja, predvsem nabiranje izkušenj. Za Karate klub Atom Domžale so nastopali: Lorina Smolnikar, Nejc Blejc, Timotej Kokalj, Rok Topolovec, Spela Grad, Sonja Cerar, Dejan Zaje, Tjaša Gavez, Tamara Kokalj, Josip Varga, Miha Svete, Boris Grad, Miha Gavez, Jernej Homar in Lovrenc Kokalj. Skoraj vsi so se uvrstili v finalni del prvih osmih, zlate medalje pa so osvojili: Timotej Kokalj, Kate, mlajši dečki, vsi pasovi: 3. mesto Nejc Blejc; Špela Grad, kate, deklice, vsi pasovi; Josip Varga, kate, mladinci, moški do modri pas; Lovrenc Kokalj, kate veterani, nad 35 let, vsi pasovi; Tamara Kokalj, borbe, mladinke ženske -55 kg (brez izgubljene točke); Tjaqša Gavez je bila četrta v kategoriji borbe, mladinke, ženske +55 kg; enako tudi Miha Gavez v kategoriji borbe, moški, -75 kg. Izmed 18 sodelujočih klubov so Domžalčani skupno osvojili tretje mesto z 450 točkami. S tem pa uspešnega dne še ni bilo konec, saj je Karale klub Atom shotokan Domžale zvečer, takoj po vrnitvi iz Ruš, na OŠ Venclja Perka na državnem prvenstvu tajskega boksa, katerega je odlično organiziral domžalski klub Dema, demonstriral karate ter prikazal elemente samoobrambe na postavljenem boksarskem ringu. Marko MarlnSek Že uspešne atletinje: sestri Nastlja In Larlsa Capuder In Meta Pungerčar Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale Nastopi na državnih prvenstvih Domžalski atleti in atletinje so se februarja udeležili virih atletskih državnih prvenstev, na katerih so osvojili dve medalji, in sicer si je srebro na državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke priborila Našli ja Capuder, Mojca Grojzdek pa bila na zimskem članskem prvenstvu v metu kopja tretja. Državno prvenstvo v dvorani za mlajše mladince in mladinke 9. februarja 2002 sta v ljubljanski atletski dvorani nastopila dva domžalska atleta v teku na 60m. Od deklet seje na 17. mesto v šprintu z rezultatom 8,42 s uvrstila Merima Hadžič, bolj uspešen pa je bil moški del »ekipe«, ki gaje »zastopal« Jaka Kovač, ki se je z rezultatom 7,49 s uvrstil v finale teka na 60m in bil z enakim rezultatom končno šesti. Državno prvenstvo v dvorani za starejše mladince in mladinke Na državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke sta nastopili le dve domžalski atletinji. V teku na 60 m je nastopila Merima Hadžič in z rezultatom 8,50 s osvojila 17. mesto, z najboljšimi troskokašicami pa seje pomerila Nasuja Capuder in s skokom 11,65 m osvojila srebrno medaljo. Čestitamo! Zimsko prvenstvo v metih za člane in mlajše mladince Najboljši metalci in metalke so se pomerili na koprskem stadionu. Državno prvenstvo je bilo organizirano tako za mlajše mladince in mladinke kot za člane in članice, vendar so od Domžalčanov nastopili le slednji. Med članicami so nastopile Ana Naranča, Mojca Grojzdek in Nina Karakaš, od članov pa Jože Pirnat. Najuspešnejša je bila Mojca Grojzdek, ki je v metu kopja z rezultatom 37,96 m dosegla tretje mesto in bronasto medaljo. Na nehvaležno četrto mesto seje uvrstila Ana Naranča v suvanju krogle (10,00 m), na peto pa v metu kopja Nina Karakaš (25,00 m). Ana Naranča je disk vrgla 23,89 m in bila osma, Mojca Grojzdek pa deveta z metom 22,51 m.. Jože Pirnat je nastopil v kar treh disciplinah: v metu kopja, metu diska in suvanju krogle. Najboljši je bil v metu kopja, kjer seje z metom 50,56m uvrstil na peto mesto, deveto mesto je s sunkom 1 l,95m zasedel v suvanju krogle, za 16. mesto pa je zadostoval 27,46m dolg met diska. Državno prvenstvo v dvorani za pionirje in pionirke 2. februarja 2002 so se v dvorani v Šempetru pri Novi Gorici pomerili najmlajši atleti in atletinje. Med številnimi nastopajočimi so bili tudi trije domžalski atleti. Marko Narobe je bil v teku na 60 m z rezultatom 8,21 s 13., Vesna Gabor je bila v isti disciplini med dekleti 41. (8,85 s), Živa Šivavec pa 52. (9,1 Is). V okviru državnega prvenstva je bil organiziran tudi mednarodni miting, na katerem je nastopila Meri Hadžič, kije v teku na 60 m dosegla rezultat 8,39 s. Prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice Na najpomembnejšem tekmovanju zimske sezone, ki je bilo 16. februarja 2002 v celjski atletski dvorani, je izmed članov domžalskega atletskega kluba nastopila le Nastija Capuder v troskoku. Najboljša domžalska skakalka je z rezultatom 11,44 m, ki gaje dosegla v petem poskusu, osvojila šesto mesto. B.V. Maškarada v Pirueti Leto je naokoli in zopet je prišel čas pustovanja in veselje otrok, ki na ta dan spremenijo svoj zunanji videz. Tudi v Kotalkarskem klubu Pirueta vsako leto pripravi svoj pustni karneval, namenjen številnim članom kluba. Vselej so s svojo organiziranostjo pokazali, da so pravi mojstri v pripravljanju tovrstnih prireditev. Preko 40 zagnanih otrok v najrazličnejših kostimih, od Čebelice maje do Telcbajskov, se jc pognalo po plošči v šotoru. Prikazali so kar nekaj zanimivih predstav, ki so bile namenjene prav času pustnih karnevalov. Ob zabavni glasbi, ki je vseskozi spremljala nastopajoče, ni manjkalo ne pijače ne jedače, za kar je poskrbelo gostinstvo Trojane, ki nam vsako leto priskoči na pomoč z znamenitimi trojanskimi krofi. Po razvedrilnem programu pa je seveda sledil še naporen trening, kajti poleg zabave je na vrsti še trdo delo. Tekmovalce že čakajo določena tekmovanja, na katera morajo biti kar najbolje pripravljeni. V dneh od 15. do 17. februarja pa je bil mednarodni seminar v umetnostnem kotalkanju v Trstu, na katerem so sodelovali trije naši predstavniki, in sicer dva trenerja in en tekmovalec. Na seminarju so poučevali sami izkušeni in svetovno priznani trenerji iz Italije. Z udeležbo na tem seminarju smo izpolnili začrtan cilj v smislu strokovnega izpopolnjevanja in tako so si naši trenerji pridobili obilo novega znanja, ki ga bodo prenesli na mlajše tekmovalce. Prav tako se bliža sezona hitrostnega rolanja in tekmovalci si že nabirajo kondicijo, ki bo še kako potrebna, ko pridejo na vrsto zahtevna tekmovanja, tako v Sloveniji kot v tujini. Kar nekaj novih članov se je pridružilo že prekaljenim tekmovalcem kotalkarskega kluba PIRUETA. Kegljanje v Domžalah Srečno, Tomaž! V. Končno so se domžalsko-kamniški kegljači rešili zadnjega mesta v l.A kegljaški ligi: Pred 15.krogom v l.A kegljaški ligi kaže na to, da se bodo domžalsko-kamniški kegljači le rešili izpada v 1 .B ligo, saj so sedaj na 9.mestu le z dvema točkama zaostanka za 7mestom. V dosedanjih 14.krogih so namreč zbrali že tri zmage, vse v drugem delu tekmovanja, in 11 porazov, a za sedmim mestom zaostajajo za že prej omenjenima dvema točkama za 7.mestom. Sedaj jih čakajo tekme z neposrednimi konkurenti, kjer naj bi odšli kot zmagovalci, a prvenstvo je izredno nepredvidljivo, kar lahko privede tudi do izpada. V dosedanjih 14 krogih so dobili 32 iger, izgubili pa so jih 80. Najboljši v povprečju pri domžalsko kamniški ekipi je Stare, kije na 31.mestu najboljših kegljačcv v tem prvenstvu l.A lige, na 5().mestu jc Tome, na 58.mestu Prosen, na 60. in 61 .mestu pa sta Flerin in Potočnik. V tretji ligi pa je druga ekipa prav tako na 9.mestu in sicer so le tri točke za 6.mestom. V 14-ih krogih so zbrali 5 zmag in 9 porazov ter zmagali v 49-ih igrah, izgubili pa so jih 63. V prvi ljubljanski ligi pa so po uspešnem začetku prvenstva igralci tretje ekipe domžalsko-kamniškega kluba padli na 9.mesto. Zbrali so 4 zmage in 8 porazov, dobili so 31 iger, izgubili pa so jih 65. Na izbirnih tekmah kadetov je bil njihov član Matej Turk na končnem 20.mestu, a ni nastopil na vseh izbirnih tekmah, ki bi ga lahko povedle po lestvici nekoliko višje. Upajmo le, da bomo v prihodnji številki Slamnika poročali o obstanku obeh ekip v l.A ligi kot tudi v tretji ligi ter seveda uspešnih iger podmladka kamniško-domžalskega kluba. Urban Žntdaršic Sankukai karate klub Prve pokalne tekme v letu 2002 Delo v Karate klubu Domžale .je v polnem teku in za nami sta že prvi pokalni tekmi za mladince in mladinke ter člane in članice. Tekme potekajo po posameznih kategorijah v borbah na izločanje, kar pomeni, da se zmagovalec dvoboja uvrsti v naslednji krog. Kategorije se določajo na osnovi teže tekmovalca in delno po barvah pasov, saj imajo 5. in 4. kyu svoje kategorije ločeno od višjih pasov. Mladinke in članice se med seboj prav tako pomerijo v borbah za razliko od osnovnošolskih deklet, saj tam poteka tekmovanje samo v katah. Ker je to piramidni sistem pomeni, da imamo enega tekmovalca, z zasedenim prvim mestom in enega z osvojenim drugim. Tretje do četrto mesto je deljeno. Za pravilno sojenje je poskrbel sodniški zbor. Nad njimi je bedel vrhovni sodnik in tehnični mentor g.Vlado Paradižnik. Osnovna šola Venclja Perka v Domžalah je 13.01.2002 gostila letošnjo 1.Sankukai pokalno tekmo. V konkurenci 72 članov iz 9.klubov iz vse Slovenije so naši tekmovalci zasedli vidne uvrstitve: Višja težka kat.: 1. Darko Kotar in 5.-8. Primož Ferlič Srednja lahka kat.: 3.-4. Zvone Jerala Srednja težka kat.: 5.-8. Srečko Plevel Višja lahka kat.: 5.-8. Damjan Zore Nižja abs. kat.: 5.-8. Brane Bitenc 3.2.2002 smo ponovno napolnili isto dvorano za 2.Sankukai pokalno tekmo. Konkurenca je bila prav tako iz 9. klubov. Prijavljeno je bilo 67 tekmovalcev. Rezultati so bili na zavidljivi ravni: Člani nad 80 kg: 1. Primož Ferlič in 3.-4. H o ris Jcrkič Člani do 80 kg: 1. Robert Šifrer in 5.-8. Srečko Plevel Dekleta do 53 kg: 1. Kristina Otrin Ferlič Člani (5,-4.kyu) nad 70 kg: 2. Boštjan Puškar in 5.-8. Brane Bitenc Člani do 75 kg: 3.-4. Boris Zadravec in 5.-8. Janez Otrin Dekleta nad 60 kg: 3.-4. Betka Gregorin in 5.-8. Andreja Voler Vsem iskrene čestitke za dosežene rezultate. Za doseganje lepih rezultatov je potrebno osvojiti potrebno znanje in utrditi samozavest duha. Karate je obrambna tehnika, saj se člani zavedajo, da lahko poškodujejo nasprotnika. Ne udarci, naj prevlada um. S.l. Ženska košarka Pionirska ekipa bo pričela s tekmovanji v letošnji(novi) sezoni zadnjo nedeljo v mesecu marcu. Zato pospešeno gradimo ekipo, ki naj bi v tej sezoni uspešno nastopala v I.ligi, in tako nadgradila dosedanje dobro delo z mladimi selekcijami. Lansko sezono smo nastopali v mladinski ligi - izven konkurence, zato da bi ohranili stik z najboljšimi klubi v Sloveniji in obenem obdržali igralke, ki so po letih malo starejše od mladink. Letos sc potegujemo za ustanovitev nove lige klubov s podobnimi ambicijami in s podobnimi finančnimi zmožnostmi, kot je naš klub. Ta liga naj bi združevala klube širom po Sloveniji, iz centrov košarke, ki so že od nekdaj imeli ženske ekipe - bodisi v prvi ali drugi slovenski ligi. Žal pa nam danes vsem primankuje financ, da bi obdržali igralke, ki prerastejo mladinske ali kadetske ekipe, za prvo ligo pa dekleta niso pripravljena zapostaviti šolskih obveznosti in se »profesionalno« posvetiti igranju košarke. Druge slovenske lige, ki bi bila finančno ugodnejša, pa žal ni. Opažamo tudi, da se ženska košarka že na državnem nivoju čedalje manj medijsko pokriva, s tem pa izgublja na popularnosti. V Domžalah veliko ljudi sploh ne ve, da obstoja tudi ženski košarkarski klub, ki v svojih vrstah združuje dekleta od 10 pa do 26 let, da jim nudi redno vadbo in jih usmerja v zdrav način življenja in razmišljanja. Da bi zagotovili boljšo obveščenost in medijsko pokritost, se moramo vsi skupaj potruditi in vsaj obiskati kakšno tekmo, kjer se naša dekleta prizadevajo prikazati svoje znanje, ki so ga pridobile v letih napornih treningov. Izjema je naše občinsko glasilo Slamnik, kjer večino najdejo posluh in prostor za nas in pomagajo našo dejavnost predstaviti širši javnosti, zato se vsem tudi javno zahvaljujemo. Za ŽKK Domžale Soper Karlo Domžalski nogomet Začela seje opcija obstanek med elitno družbo tudi v prihodnji sezoni: Začel se je tudi spomladanski del prvenstva v prvi ligi, ki naj bi bil najkrajši do sedaj v zgodovini samostojne Slovenije, saj se je slovenska članska reprezentanca uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo. Domžalčani so v prvem spomladanskem nastopu iztržili neodločen rezultat 0:0, a s samo igro niso navdušili Novogoričani ne Domžalčani. Vse preveč je bila igra raztrgana in nepovezana, kar je moč iskati v temu, da so bile tudi priprave na nadaljevanje prvenstva izredno kratke - neučinkoviti so bili tudi strelci, saj so dosegli le pet zadetkov na 6-ih tekmah. Kako pa je bilo v pripravljalnem obdobju? Odigranih je bilo 12 tekem, od katerih so Domžalčani zmagali 6-krat in 6-krat tudi izgubili - dali so 32 golov prejeli pa 21. Domžalčane sta tako okrepila še Damijan Maleševič ter Osman Begič - kar sta že 23 in 24 igralec, ki sta letos zaigrala za Domžale, odšlo pa je kar 25 igralcev. Res zaskrbljujoč podatek, saj so Domžale zapustili tudi igralci, ki so bili tvorci uspehov in neuspehov domžalskega nogometnega kluba. Ta bo letos praznoval 80-letnico svojega delovanja - uradno, kar pa mu ta podatek izredno škoduje in ne koristi. Skrbi dejstvo, da so domžalski nogometaši zapravili na teh pripravljalnih tekmah kar nekaj najstrožjih kazni, ki bi morale biti vzrok zaskrbljenosti stroki v Domžalah. Kako pa v ostalih klubih v domžalskem okrožju? V Dobu nadaljujejo tradicijo o odhodu med višjeligaše - torej v drugo ligo, ostali ligaši pa imajo cilj prav tako priti v višjo ligo, a so že preveč zaostali za vodilnimi ekipami - prva ljubljanska liga, v drugi pa premočno vodi Vir, ki bi naj končno prišel med ljubljanske prvoligaše. Mladinski pogon: Mladinski pogon je v polnem teku, saj se bo prvenstvo začelo zelo zelo kmalu, prav tako pa z zimsko ligo malega nogometa nadaljujejo najmljaši - od cicibanov pa do pionirjev. Ženski nogomet: Mlade Jaršanke so v ligi do 15 let osvojile končno 3.mesto - prav to mesto pa držijo pred nadaljevanjem tudi članice, ki pa so že preveč zaostale za prvim dvema ekipama - večje možnosti za naslov pokalnih zmagovalk imajo, saj so se uvrstile v polfinale. Kako pa bo v prihodnje z nogometaši in nogometašicami pa več v naslednji številki Slamnika. Urban Žnldaršič Glej naprej, Hvunam izkoristi popust za nazaj. do 260.000 sit popusta I do 360.000 sit popusta ELANTRA do 600.000 sit popusta HjvrniH + 76.000 SIT popusta IwlA»I KIA pd menjavi stara za novo 150.000 sit popusta do 450.000 sit popusta SONATA _180.000 sit popusta TODET do 470.000 sit popusta Santa FEik _150.000 s a po pust a Hi 200.000 sit popusta Ponudba vozil letnik 2001 Avto)m center racu Obrtniška 8,123d DOMŽALE PRODAJA: l»l.: 01/72-16-221 servis: tel./fax: 01/72-15-666 stran 1 Kranjska Gora, 8. februar 2002 3. navtični veleslalom Yacht Club Domžale je letos, na slovenski kulturni praznik, pod generalnim pokroviteljstvom družbe Mobitel, organiziral, zdaj že tradicionalni tretji Navtični veleslalom v Kranjski Gori. so poskrbele atraktivne plesalke, akrobatski jadralni padalci in demonstracijska vrsta Smučarskega društva Domžale. Sama tekma je trajala dobri dve uri in pol, tekmovalci in tekmovalke pa so bili razdeljeni v devet starostnih skupin. Kljub velikemu številu sodelujočih je čas minil, kot bi trenil. Za vse tiste, ki ne poznajo YCD, naj povemo, da se ljubitelji morja in navtike v Domžalah družijo skupaj že deset let. Ideja za ustanovitev kluba se je porodila skupini prijateljev, sicer članom Smučarskega društva Domžale, ki so si želeli aktivnega športnega udejstvovanja tudi poleti. Danes Yacht Club Domžale šteje že 39 članov, predseduje pa mu Oton Repovž. Prav zaradi dveh skupnih ljubiteljskih aktivnosti, smučanja in jadranja, pa ima klub tudi neko posebnost - organizacijo Navtičnega veleslaloma. Prav z njim želijo v klubu še tesneje povezati ljubitelje zasneženih poljan ter morske volkove, prav tako pa je to odlična priložnost za navezovanje novih stikov in prijateljstev. 3. NAVTIČNI VELESLALOM J&KRANISKA, GORA, 8 2.2002. DomJH1 f&Ž GliNtttM.Nl pokrovitelj Alpsko smučanje Badbminton Vabilo! Število vadbenih terminov bo odvisno od števila novo vpisanih članov v klub. Vadbeni termin: ponedeljek; sreda in četrtek: od 15.00 do 17.00 (18.00) ure. I skupina: začetniki -15.00 do 16.00 ure II skupina: tekmovalci -16.00 do 17.00 (18.00) ure. Članarina: 40.000 SIT (plačljivo v 2 ali 4 obroka) - ca 130 vadbenih ur na posameznika v eni tekmovalni sezoni (sezona: september-maj). Ostali člani (rekreativci) 1 ura tedensko po lastnem izboru (obstoječi prosti termini v športnem centru). Informativni dan: torek; marec 19. od 16.00 do 20.00 ure v Tavbi športnem parku v Trzinu (zravenOŠ). Športni pozdrav! BK Domžale Daje zanimanje za navtični veleslalom iz leta v leto večje, dokazuje veliko število gledalcev, obiskovalcev ter maksimalno število prijavljenih tekmovalcev. Tekmovanja seje tako ob plačilu simbolične štartnine v znesku 2000 tolarjev udeležilo 215 tekmovalcev. Celotni zbrani znesek, 430.000 tolarjev, pa je organizator, kot vedno doslej, podaril v dobrodelne namene - Iskrici Nedeljskega. Vsi zainteresirani jadralci so se lahko tudi letos pred pričetkom tekme ekipno prijavili za tekmovalno kombinacijo smučanja in jadranja. Prireditev je v sončnem vremenu potekala v samem centru Kranjske Gore, pred hotelom Larix, na prizorišču, kjer se srečujejo smučarji, turisti in naključni obiskovalci zimskošportnega središča. Prireditev je domiselno in duhovito povezoval priljubljeni voditelj z Radia Hit, Robert Pečnik - Pečo, ki je bil tudi komentator tekmovalnega dela prireditve. Za popestritev programa pa Po tekmi se je zabava v ciljni areni nadaljevala ob živahnih plesnih ritmih glasbene skupine Victorv, ki je poskrbela za tako neverjetno vzdušje, daje večina obiskovalcev zaplesala. Po glasni enourni zabavi seje program nadaljeval s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim ter žrebanjem bogatih in zanimivih nagrad pokroviteljev med vse tekmovalce. Rezultate Navtičnega veleslaloma si lahko ogledate na spletnih straneh www.navtika.com. Prireditev seje uradno sklenila z izročitvijo darilnega bona Iskrici Nedeljskega iz rok predsednika organizacijskega odbora YCD, Marka Arneža, in s povabilom na 4. navtični veleslalom ob letu osorej. Če ste letošnjega zamudili, ga nikar ne spreglejte prihodnje leto. Ne bo vam žal! Tekst: Anže Lonček Foto: Foto Darls Mladi tekmovalci Smučarskega društva Domžale žanjejo uspehe Smučarsko-skakalni klub SAM Ihan p.p. 25,1233 Dob pri Domžalah POZOR - Bi želel tudi ti olimpijsko medaljo - Bi tudi ti letel kot Primož Peterka, Robert Kranjec Pridruži se nam na treningu. Zdaj je pravi čas zate! Skakalci SSK SAM IHAN vabimo vse mlade, ki bi želeli skakati na smučeh. Treniramo v telovadnici, v naravi in tekmujemo na vseh skakalnicah po Sloveniji. Pokličite nas ali nas obiščite pod skakalnico na izvozu avtoceste za Domžale vsak dan od ponedeljka - petka od 17.-19. ure tel.: 041 370-136 Marjan 041 647-703 Peter Športni pozdrav Smučarska sezona 2001/2002 se je tako kot vsako leto za mlade domžalske alpske smučarje začela že v mesecu maju. Cicibansko tekmovalno vrsto SD Domžale že četrto leto uspešno vodi in trenira Maja Škerjanec, To sezono tekmujejo: Neja Grošelj, Mark Grad, Žiga Gregorec, Luka Kavka, Zan Kranjec in Žan Grošelj. Kondicijske treninge imajo 3-krat tedensko v telovadnici ali na prostem. V juniju so imeli petdnevne kondicijske priprave v Savudriji, v avgustu pa dvodnevne v Kranjski Gori. Do konca februarja so opravili že 60 smučarskih dni, od tega kar 40 dni v Avstriji. Med zimskimi šolskimi počitnicami so bili 6 dni v smučarskem centru Civetta v Italiji, na slovenskih smučiščih pa so bili le na štirih snežnih vadbah in desetih tekmovanjih. Žal za mlade tekmovalce slovenski upravljalci smučišč še vedno nimajo dovolj razumevanja in so se na snežne treninge prisiljeni voziti na oddaljena smučišča v tujino, kjer jim nudijo boljše in cenejše pogoje vadbe kot doma. V tekmovalnem smučanju je država razdeljena na zahodno, vzhodno in centralno regijo. Najboljši iz vsake regije se uvrstijo na državne tekme. V centralni regiji to sezono aktivno tekmuje 20 cicibank in 45 cicibanov iz devetih klubov, med njimi tudi mladi tekmovalci SD Domžale. V januarju in februarju je bilo za pokal centralne regije izvedenih 7 tekmovanj v veleslalomu. Prav na vseh tekmah so naši cicibani dosegli izvrstne rezultate. Prva regijska tekma je potekala v organizaciji SD Domžale, 4.1.2002, na Golteh. Rezultati po kategorijah so: cicibanke: 1 .Kobal Ana (Olimpija), 2.Dvomik Pika (Trimo), 3.Sotlar Nina (Olimpija). 4.GroŠelj Neja (Domžale), cicibani: 1 .Stupan Urban 2.Brezovec Ožbe (oba Novinar), 3.Podlogar Matej (Olimpija), 5.G rad Mark, 8.Kranjec Zan, 9.Gregorec Žiga, 14.Kavkai.uka, 17.Grošelj Žan (vsi Domžale). Tudi drugo regijsko tekmo so pripravili člani SD Domžale na Golteh, dne 05.01.2002. Rezultati so: cicibanke: 1 .Dvornik Pika (Trimo), 2,Kobal Ana, 3.Sotlar Nina (obe Olimpija). 4.Grošelj Neja (Domžale), cicibani: 1 .Grabnar Gašper (Olimpija), 2.Grad Mark (Domžale), 3.Mohar Matic (Olimpija), 4.Gregorec Žiga, 6.Kranjec Žan, 11.Grošelj Žan, 13.Kavka Luka (vsi Domžale). Tretja tekma je bila na smučišču Cerkno, 26.01.2002, v organizaciji SK Trimo. Rezultati so: na črno belih poljih • na črno belih poljih Lenič vendarle postal mojstrski kandidat Prizadevni organizatorji Šahovskega kluba Nova Gorica so tudi tokrat pripravili mednarodni šahovski turnir, na katerega se je odzvalo kar 16 igralcev z velemojstrskim naslovom, med temi tudi velemojstrica. Vidnejšo vlogo so imeli tudi člani Vele Domžale. Luka Lenič, ki mu je doslej že večkrat le malenkost manjkalo do osvojitve naslova mojstrskega kandidata, je tokrat uspel, čeprav je sicer kakovost njegove igre že blizu mojstrski. Na turnirju je sodelovalo 87 udeležencev, o njegovi moči pa priča dejstvo, da je kar 54 udeležencev, to je 62 odstotkov le teh, imelo mednarodni (ELO) rejting. Zmagovalec turnirja je bil v močni zasedbi že četrtič slovenski državni reprezentant, velemojster Duško Pavasovič. V četrtem kolu je dokaj nesrečno zgubil v Arapinovi varianti Sicilijanke s hrvaškim mednarodnim mojstrom Ferčecem. Pozneje je zabeležil pomembno zmago z ruskim velemojstrom Komeevim, pa z romunsko velemojstrico Olarasu, premagali pa je moral tudi močnega mladega domačina fide mojstra Jureta Boriška, ki je bil lani ljubljenec novogoriškega občinstva. V zadnjih dveh kolih sta Dušku miroljubna velemojstrska remija s Sermekom in Cvitanom zadostovala za osvojitev prvega mesta. Na drugo mesto se je uvrstil tudi Slovenec, Dražen Sermek, tretji je bil Hrvat Robert Zelčič, oba sta si priborila šest točk in pol. Med Velovci je bil Luka Lenič ves čas turnirja v ospredju in imel tudi težje nasprotnike. Zelo pomembna je bila njegova zmaga proti izkušenemu mednarodnemu mojstru Janezu Barletu. V naslednjem kolu pa je žal izgubil z že omenjenim Ferčecem. Pomembna sta bila remija v duelu z močnim Boriškom, ta partija je bila milo rečeno "zdivja", in pa zmaga proti sicer na turnirju zelo razpoloženemu Novogoričanu, Gregorju Karerju. Luka si je, v narekovaju seveda, uvrstitev pokvaril v zadnjem krogu, koje imel za nasprotnika velemojstra Korneeva, ki mu je pot do nagrade zagotovila edino le zmaga. Tako je Lenič na koncu zbral pet točk in se uvrstil na 31 .mesto. Jože Skok je na turnirju kar šestkrat remiziral. Tudi on je zbral pet točk in pristal na 35jnestu. V partijah z MK - jema Tavčarjem in Štublarjem je imel materialno prednost in zmago v rokah, v težavnih končnicah pa ni uspel zmagati, temveč je le remiziral. Neodločeno je igral tudi v že občutno boljšem položaju z mlado Harijevo, s hrvaškim mojstrom Brkičem pa je imel kmeta več, vendar je sprejel remi v položaju, ki je nasprotniku dovoljeval močno protiigro. Med Velovci so zelo zanesljivo igrali tudi Mirko Čokan s štirimi točkami na 61 .mestu ter Vinko Piber, 63.mesto in Janez Bizjak, 67jnesto, ki sta osvojila tri točke in pol. Končni vrstni red: Pavasovič 7, Sermek, Zelčič, Cvitan, Palac, Kožul, Mikhalchishin, Burmakin, Sax 6.5, Komeev, Farago, Ferčec, Nevednichv, Epishin, Olarasu, Krivec, Miezis 6, Šolak, Kovačcvič, Tratar, Borišek, Sakelšek, Jurkovič, M.Srebmič, Gombač, Šitnik, Jerič, Luciani 5.5, Lenič, Barle, V.Hari, Rigatti, Skok, Škoberne, Tavčar, Djurkovič, Štubljar, V.Srebmič 5 itd. Vele Domžale B regijski pokalni zmagovalec Ekipa Vele Domžale B je osvojila naslov zmagovalca pokalnega prvenstva ljubljanske regije za leto 2002 in s tem tudi ličen pokal. V finalnem dvoboju je namreč v Komendi igrala nedoločene 2:2 z ekipo Komende, ker pa so bili na višjih deskah gosti boljši, je prvo mesto in pokal ljubljanske regije za leto 2002 pripadalo Domžalčanom. Dvoboj se ni začel ravno spodbudno. Franc Zupane je proti MK Božiču dosegel zelo obetavno pozicijo, potem pa se je v ostri igri, ki sicer Božiču zelo odgovarja, s kvaliteto več zapletel in partijo dokaj zgodaj izgubil. Anton Jerina je imel na tretji deski proti MK Trebušaku že kmeta več, vendar pa prednosti ni mogel pretopiti v zmago inje remiziral. Boris Skok je na drugi deski proti močnemu MK Penko igral odločno. Partijo, v kateri bi bil Penko zadovoljen z remijem, je Boris tudi spričo stanja v dvoboju igral na zmago in jo tudi dobil. Odločila je še zadnja partija na prvi deski, v kateri je Jože Skok imel že zelo dober položaj z MK Bojanom Hribarjem, vendar se v kritičnem trenutku ni najbolje odločil. V nadaljevanju partije je imel sicer v trdnjavski končnici kmeta manj, vendar aktivnejšega kralja. Nazadnje je bila partija remi, oba šahista pa stajo odigrala do golih kraljev. Preden sc je Vele B pomeril v finalu, je izločil ekipo KPŠRD Karel Jeraj iz Ljubljane, z rezultatom 3:1, moštvo ŠK Čmi graben pa je polfinalu dvoboj predalo, ker mu ni uspelo zbrati svoje najboljše ekipe. Za Vele Domžale B je nastopil tudi MK Franc Košir, kije zaradi obolelosti Vita Janjiča začasno prevzel kapetanske dolžnosti druge Velove ekipe. Bičevje zanesljivo vodijo Tudi letos se odvija delavsko moštveno prvenstvo Ljubljane, ki se ga v prvi ligi udeležujeta tudi tokrat dve Velovi ekipi. Po sedmem kolu je z dvema točkama več v naskoku ekipa BŠD Bičevje, za katero igra na prvi deski fide mojster Miha Furlan. Lanskoletni zmagovalec lige Vele Domžale A je doživel manjši spodrsljaj z LŠK Upokojenci, s katerim je igral neodločeno, Vele Domžale B pa je v 7. kolu oslabljen igral z najmočnejšo zasedbo Klicnega cenlra I na čelu z močnim MK Roškarjem in mojstrom Krivcem in dvoboj visoko izgubil in s tem pokvaril dosedanje drugo mesto na lestvici. Stanje po 7.kolu: BŠD Bičevje 13,(20), Vele Domžale A 11 ,(20), Klinični center 110,(18.5), Vele Domžale B 10,(15.5), Komenda I 8,(16), Mentor 8,(14.5), LŠK Upokojenci A 7 (14.5) itd. V prvi ligi nastopa 12 ekip. V drugi ligi, kje ravno tako tekmuje 12 ekip, vodi po sedmem kolu Čmi Graben 12,(20.5), pred ŠS BOR A Dob 12,(19.5), Višnjo Goro Stična 10,(18.5), Študentom ŠOU 8,(17), Telekomom 7,(16), Bar Repkom Trzin 7,(15) itd. Klubski pospešeni Velovi turnirji za leto 2002 Po dveh Velovih mesečnih pospešenih turnirjih je trdno v sedlu Luka Lenič, kije zmagal na obeh. Na januarskem je zmagal prepričljivo, s točko naskoka pred Vavpetičem in Ivačičem, remiziral jc le dve partiji, z Vavpetičem in B.Skokom. Vrstni red: Lenič 6, Vavpetič, Ivačič, Semrl 5, B.Skok 43, J.Skok, K Košir, Janjič 4, Kantar, Jerina likižinčič 3,5 itd. Na turnir se je odzvalo 18 šahistov. Februarskega turnirja se je udeležilo 20 ljubiteljev šaha, zanesljivo pa je zmagal tik po novogoriškem turnirju še močno ogreti MK Luka Lenič, ki je zmagal s pol točke naskoka pred mojstrom Ivačičem. Prvo trojico je zaokrožil MK Boris Skok, ki je zbral enako število točk kot čelrto uvrščeni mojster Marjan Šemrl, to je pet. Vrstni red: Lenič 6, Ivačič 5.5, B.Skok, Šemrl 5, Vavpetič, P.Grošelj 4.5, Penko 4, Perel, Omahna, B.Grošelj, Čokan 3,5 itd. Jože Skok Domžalsko-kamniško ekipno področno prvenstvo osnovnih šol Na področnem prvenstvu v šahu, ki je bilo 13. februarja 2002 na Osnovni šoli Komenda, so se izkazali učenci s treh šol. Pri fantih do 15 let so zmagali učenci iz OŠ Venclja Perka, pri fantih do 13 let pa OŠ Preserje pri Radomljah. Manj pestro je bilo nri dekletih, saj so v obeh konkurencah zmagale dekleta iz OS Domžale. Nenavaden jc bil dvoboj deklet do 13 let med OŠ Domžale in OŠ Dob. Nasproti velikih deklet iz Doba (letnik 1989) so bile v povprečju tri leta mlajša dekleta iz Domžal. A za šahovsko znanje ni važno, koliko si visok, zato David premaga Goljata. Pikice iz Domžal so zmagale s skupnim rezultatom 7:1. Vsem zmagovalcem in zmagovalkam čestitamo. Bela Somi cicibanke : 1 .Kobal Ana (Olimpija), 2.Dvornik Pika (Trimo), 3.Sotlar Nina (Olimpija). 4.Grošelj Neja (Domžale), cicibani : 1 .Kunovar Bor (Novinar), 2.Grabnar Gašper (Olimpija), 3.Grandovec Tirno (Trimo), 4.Grad Mark o.Gregorec Žiga, 16.Kranjec Žan, 17.Grošelj Žan (vsi Domžale). Četrto tekmo je pripravil SK Olimpija, 02.02.2002, na Kobli. Rezultati so: cicibanke : 1.Grošelj Neja (Domžale),2.Sotlar Nina (Olimpija), 3.Dvornik Pika (Trimo), cicibani: I .G rad Mark (Domžale), 2.Brezovec Ožbe, 3.Podlogar Matej oba Novinar, ».Kranjec Žan, 17.Grošelj Žan (oba Domžale). Peta tekma je bila 09.02.2002, v Kranjski Gori, v izvedbi SK Novinar. Rezultati so: cicibanke : 1 .Kobal Ana, 2.Sotlar Nina (obe Olimpija), 3.Grošeij Neja (Domžale), cicibani : 1 .Grabnar Gašper (Olimpija), Z.(irad Mark (Domžale), 3.Sepin Mark (Olimpija), 13.GrošeIj Žan (Domžale). Na šesti tekmi, dne 23.02.2002, v organizaciji SK Trimo, na Kobli, so uvrstitve: cicibanke : 1 .Kobal Ana, 2.Sotlar Nina (obe Olimpija), 3.Dvomik Pika (Trimo), 4.Groši'lj Neja (Domžale), cicibani: l.Grad Mark (Domžale), 2.Brezovec Ožbe (Novinar), 3.Kunovar Bor (Olimpija), 6.Gregorec Žiga, IS.Grošeij Žan (oba Domžale). Člani SD Domžale so 24.02.2002, na Soriški planini, organizirali sedmo regijsko tekmo. Rezultati so: cicibanke : 1 .Kobal Ana, 2.Sotlar Nina (obe Olimpija), 3.Dvomik Pika (Trimo), 4.Grošelj Neja (Domžale), cicibani: l.Grad Mark (Domžale), 2.Grabnar Gašper (Olimpija), 3.mesto sta zasedla Grandovec Timo (Trimo) in Kunovar Bor (Novinar), 9.Kranjec Žan, lO.Gregorec Žiga, 20.Grošeb° Žan (vsi Domžale). Smučarska tekmovalna sezona je torej za mlade tekmovalce v polnem teku. Naši cicibani žanjejo uspehe trdega dela in številnih odrekanj. Ko njihovi vrstniki odhajajo na počitnice in po pouku večinoma končajo z obveznostmi, tekmovalci nimajo časa za počitek in zabavo. Vedo, daje konkurenca neusmiljena in da brez dela, discipline in velikokrat monotonih treningov ni uspeha. V zimskem obdobju preživijo na belih strminah vse sobote, nedelje, praznike in druge proste šolske dni. Njihova stalnica snežnih treningov v tekmovalnem obdobju so tudi četrtki in večkrat tudi petki, ko še pred koncem pouka zapustijo šolo in se ob 11.30 uri odpeljejo na smučišče (največkrat v Avstrijo). Vrnejo se v večernih urah, utrujeni od napornega dneva. Kljub temu so tudi v šoli uspešni in odlični učenci. Aktivni pa so tudi v drugih športnih panogah in klubih. Neja in Žan G. trenirata tenis, Mark športno plezanje, Žan K. judo, Žiga in Luka pa nogomet in še bi se kaj našlo. Lahko jim samo čestitamo. Ob uspehih naših cicibanov si pohvalo zasluži tudi Teja Grad, ki se to sezono redno udeležuje rekreativnega tekmovanja za pokal Sladkosned. V kategoriji deklic 11. do 14. let je na prvi tekmi dosegla 4.mesto, v nadaljevanju pa je kar tri tekme zapored zmagala. Uspešna je bila tudi v preteklem letu. Na 1 .državnem prvenstvu OŠ v veleslalomu, 8.3.2001, na Soriški planini, je med 31 -imi nekategoriziranim! deklicami osvojila 2.mesto. M.G. Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana Malenškova 1, Ljubljana Vabilo na brezplačno pivo merjenje mineralne kostne gostote Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana bo v sodelovanju z Občino Domžale in Zdravstvenim domom Domžale organiziralo brezplačno merjenje mineralne kostne gostote z ultrazvokom za ženske starejše od 50 let in moške starejše od 60 let, kj bodo merjenje opravili prvič. Plavljenim bodo mineralno kostno gostoto izmerili v soboto. 16. marca 2002. v prostorih Zdravstvenega doma Domžale. Kandidati, ki bi se želeli udeležiti merjenja, pokličite Občino Domžale, v sredo, 13.3.2002, od 8. do 17. ure na telefonsko številko 7241-305, da vas bomo časovno razporedili. SPOROČILA IN OBJAVE stran OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje večjih vzdrževalnih del na športnih objektih v občini Domžale i. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci športnih objektov, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev. n. Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov so namenjena za nujna večja vzdrževalna dela na objektih z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v teh objektih. HI. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr. - ime in sedež objekta, - status in lastništvo objekta, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - treninge in športne prireditve v letu 2001, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih pet let, - načrt vzdrževalnih del v letu 2002, - predračunska vrednost vzdrževalni del v letu 2002, - vire financiranja in pričakovan delež iz občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev, IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za vzdrževanje športnih objektov bomo upoštevali naslednje kriterije: - izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta, - delež športa v namembnosti objekta, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. V. Vloge za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov lahko vložite do 21.3.2002 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69,1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje obnove kulturnih domov v občini Domžale Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci kulturnih domov in letnih gledališč. - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne prireditve, n. Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih. m. Prijavitelj v svoji vlogi navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti v vlogi, npr.: - ime in sedež objekta, - starost, lastništvo objekta in opremljenost, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - kulturne prireditve v letu 2001, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva'V opremo v zadnjih petih letih, - načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 2002, - predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave opreme v letu 2002, - vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna, . - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih domov bomo upoštevan naslednje kriterije: - izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta ali opreme, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. V. Vloge za sofinanciranje obnove kulturnih domov lahko vložite najkasneje do 21.3.2002 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69,1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo prventivnih programov za boj proti drogam Občina Domžale bo v letu 2002 sofinancirala preventivne programe za boj proti drogam. Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo programe na navedenem prodročju na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Programe lahko vložite najkasneje do 21.3.2002 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69,1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje razlskovalno-razvojnih programov v občini Domžale Občina Domžale bo v letu 2002 sofinancirala raziskovalno-razvojne opreme v občini Domžale. Vabimo vse fizične in pravne osebe, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. n. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, časa izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. m Programe lahko vložite najkasneje do 21.3.2002 na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69,1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar Oražem OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja društev s področja raziskovanja in tehnične kulture Občina Domžale bo v letu 2002, sofinancirala programe društev s področja raziskovanja in tehnične kulture. Vabimo vsa društva, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. n. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr: - celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe) - predračunska vrednost programa, - virit financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. III. Programe lahko vložite najkasneje do 21.3.2002 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 7220-100 int. 153 ali 150. Županja Cveta Zalokar Oražem KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE VABILO Vabimo vas na premierno uprizoritev drame Alojza Rebule MESTO ARBELA v režiji Nataše Cotman V SOBOTO, 9. MARCA, OB 20. URI ponovitev pa V NEDELJO, 10. MARCA, OB 20. URI, v dvorani KULTURNEGA DOMA V GROBLJAH. Lepo vabljeni! Kako do bolj zdrave pitne vode? V članku, ki je izšel v predhodni številki Slamnika, smo se ukvarjali z vprašanjem, kako se v čim večji izmeri izogniti zdravstvenim tveganjem zaradi onesnažene pitne vode. Ugotovili smo, da lahko že nizke koncetracije nevarnih snovi dolgoročno škodljivo vplivajo na naše zdravje. Izkušnje so pokazale, da je v primerjavi z drugimi tehnologijami filtracija najbolj učinkovit, ekonomičen in praktičen način čiščenja pitne vode. Če se odločimo za dober filter, nam je čista in okusna voda vedno na voljo, nismo več v skrbeh glede klora, pesticidov, kemikalj, težkih kovin bakterij in virusov, poleg tega pa nam ni treba prenašati in skladiščiti plastenk, niti nimamo odpadne embalaže. Pitno vodo v gospodinjstvu običajno filtriramo na mestu uporabe, to je v kuhinji. Glede na izvedbo ločimo dva tipa filtrov: nadpultne in podpultne. Pri obeh čistimo le vodo, ki jo uporabljamo za pitje oziroma kuho, s čimer podaljšamo življensko dobo filtrirnih vložkov. Nadpultne filtre priključimo kar na obstoječo kuhinjsko pipo. S posebnim ventilom izbiramo med filtrirano in nefiltrirano vodo. Prednost nadpultnih filtrov je enostavna montaža filtra, saj zanjo ne potrebujemo vodovodnega instalaterja. Pri podpultnem filtra pa je telo filtra običajno skrito pod pomivalnim koritom, na koritu je le posebna pipa za filtrirano vodo. Prednost podpultnih filtrov je enostavnejša uporaba, saj ni potrebno preklapljanje med filtrirano in nefiltrirano vodo. Večina filtrov za pitno vodo deluje na osnovi aktivnega oglja, ki iz vode odstranjuje zelo širok spekter kemijskih onesnaževalcev. Najnovejši dosežek na področju čiščenja pitnih vod so filtri, kjer je aktivno oglje sintrano v obliki monobloka. Takšni filtri imajo lahko pore tako majhnih dimenzij (pod 0.5 mikrona), da zadržijo tudi bakterije, v pretežni meri pa iz vode odstranijo celo viruse. Verjetno ne bo odveč opozorilo, na kaj morate biti še posebej pozorni pri izbiri filtra za pitno vodo. Prodajalcu ne verjemite le na besedo, ampak vedno zahtevajte tudi podatke analiz ki dokazujejo, kako učinkovito filter odstranjuje posamezne onesnaževalce. Na tržišču boste našli tudi filtre, ki niti ne zaslužijo svojega imena, saj je v njih nasuto le nekaj pesti aktrivnega oglja, o velikosti por pa pri tem seveda ne more biti govora. Pri nakupu zato ne glejte na zunanji izgled filtra, ampak predvsem na njegovo učinkovitost. In še nekaj, kar mnogi radi pozabijo; filter za pitno vodo se tudi iztroši. Površina aktivnega oglja se sčasoma zasiti in filter postane neučinkovit. Standardne 10-colske filtrirne vložke je ob normalni uporabi potrebno menjati približno enkrat letno. Nalepko z datumom zaradi menjave vložka je priporočljivo prilepiti kar na ohišje filtra. Infromacije o kvaliteti pitne vode v Občini Domžale lahko dobite na interni strani www.domzale.si/ okolje/pitna vodahtm. In kje najti kvalitetne filtre za čiščenje pitne vode? V Domžalah lahko povprašate po njih v lekarni Domžale na Ljubljanski cesti 72. FILTRI ZA PITNO VODO Kvaliteta ustekleničene vode za 10 X nižjo ceno L TRAMONTANA Tesovnlkova 88, LjubUana Tel.: (Olj 568-3732 WWw.«fcjg.rwt/tramontona/ RENAULT Spomladanske akcije pri Avto Set Setnikar &Z&gp 1,2,1.2002. že od CiiO 1,2,1.2002. že od thcdioL 1,4,1.2002, že od 1.476.000 SIT • • • 1.697.000 SIT 1.594.000 SIT l, že od 2.699.000 SIT I • Cena le vhljuCuje popust, in nt vključuje stroškov prevora in priprave vozila. Novi Renault z dizel motorjem do Novi Master doIgiltPltliMllceneiši 430.000 SIT cenejši. DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure RENAULT AVTO SET d.0.0. Dragome! j 26, Domžale Prodaja novih vozi!: 01 / 56 27 111 Prodaja rabljenih vozil: 01 / 58 27 111 Servis: 01 / 56 27 333 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Fax: 01 / 56 27 444 E-mail: totnaAsntnilcar.avtoscti@deater.renault.si stran SPOROČILA IN OBJAVA Na podlagi 8. in 9. člena Odloka o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem (Ur. vesinik Občine Domžale, št. 5/01) Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja RAZPIS za dodelitev socialnih stanovanj v najem L Po tem razpisu bo na razpolago predvidoma 8-10 najemnih socialnih stanovanj na območju Občine Domžale. Prednostna lista upravičencev za pridobitev socialnih stanovanj v najem bo veljala do leta 2004. H. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV SOCIALNIH STANOVANJ Upravičenci za pridobitev najemnih socialnih stanovanj so državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje, kriterije in merila Odloka o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene z veljavnimi predpisi s področja socialnega varstva in si iz razlogov, na katere ne morejo vplivati, ne morejo zagotoviti dohodka na družinskega člana (ni nezaposlen po lasmi krivdi ali volji). m. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI ZA DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA - da je prosilec državljan Republike Slovenije, - da ima prosilec stalno prebivališče v občini Domžale in na naslovu tudi dejansko prebiva, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo ni najemnik oz. lastnik primernega stanovanja, oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja, - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso bili imetniki stanovanjske pravice oz. najemniki stanovanja, ki jim je bil omogočen odkup po pogojih Stanovanjskega zakona in so le-tega odtujili, - prosilec ima pravico do socialnega stanovanja pod pogojem, da mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša: • za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % od vsakokratne povprečne plače v državi, • za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34 % od vsakokratne povprečne plače v državi, • za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % od vsakokratne povprečne plače v državi, ■ za odrasle osebe 52 % od vsakokratne povprečne plače v državi. Povprečna mesečna plača v RS v obdobju oktober - december 2001 znaša 229.384,00 SIT bruto oz. 143.474,00 SIT neto. V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih prosilec in ostali družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, pridobili v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka. IV. DOKUMENTI, S KATERIMI SE DOKAZUJE UPRAVIČENOST DO SOCIALNEGA STANOVANJA Prosilci dokazujejo upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti: - izpolnjeno predpisano vlogo za pridobitev najemnega socialnega stanovanja ter prilogami: 1. pptrdilo o državljanstvu, 2. potrdilo o stalnem bivališču prosilca (z navedbo od kdaj) in družinskih članov oz. članov gospodinjstva, 3. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in družinskih članov oz. dohodku iz tega premoženja, na območju občine Domžale ali kjer koli drugje, 4. najemno oz. podnajemno pogodbo, 5. potrdilo o zaposlitvi in dohodku prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, 6. potrdilo o prijavi na Uradu za delo Domžale, z navedbo od kdaj (za nezaposlene), 7. kopijo sklepa delodajalca z navedbo razlogov za prenehanje delovnega razmerja (za nezaposlene), 8. odločbo o priznani pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo (za nezaposlene), 9. potrdilo Urada za delo Domžale o prejemanju denarne pomoči, 10. potrdilo o šolanju za otroke starejše od 15 let, 11. potrdilo o prejemanju preživnine, 12. potrdilo o prejemanju drugih denarnih dodatkov, 13. potrdilo, daje preživnina neizterljiva, 14. izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (kadar prosilec oz. njegovi družinski člani dokazujejo trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami), 15. odločbo Centra za socialno delo o razvrstitvi otroka (kadar gre za družino z otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali telesno motnjo), 16. odločbo Centra za socialno delo o priznanju statusa invalida (kadar je prosilec ali ožji družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo), 17. odločbo ZPIZ o stopnji invalidnosti oz. potrebi po tuji negi in pomoči (kadar je prosilec ali ožji družinski član nesposoben za opravljanje osnovnih življenjskih potreb). V. . RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo javiti na razpis, lahko vlogo za dodelitev socialnega stanovanja v najem prevzamejo od 08.03. do vključno 25.03.2002 v sprejemni pisarni Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. Vloge morajo prosilci oddati najkasneje do 05.04.2002 do 12.00 ure. Priporočamo osebno oddajo vloge v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska cesta 2, Domžale, po razporedu, označenem na vlogi. Ob oddaji je vlogo potrebno kolkovati z upravno takso v znesku 4.000,00 SIT po tar.šL 1 in 3 ZUT. Nepopolne vloge, kijih prosilci ne dopolnijo v predpisanem roku, se zavržejo s sklepom. Na podlagi določit Odloka o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem bo v roku 60 dni po izteku razpisnega roka določena prednostna lista upravičencev za pridobitev socialnih stanovanj v najem. Lista bo objavljena na enak način kot razpis. Prosilci bodo o svoji uvrstitvi oz. neuvrstitvi na prednostno listo obveščeni z odločbo. Vloge prosilcev, ki ne bodo izpolnjevali razpisnih pogojev ali bodo vloge oddali po končanem razpisu, se zavrnejo s sklepom. VI. Na podlagi uvrstitve na prednostno listo strokovna služba upravičencem izda sklep o dodelitvi socialnega stanovanja v najem. Strokovna služba pred izdajo sklepa o dodelitvi socialnega stanovanja v najem preveri, če prosilec še izpolnjuje upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem. V primeru, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za dodelitev stanovanja v najem, občinska uprava izda odločbo o črtanju s prednostne liste. Pred prevzemom stanovanja je upravičenec dolžan plačati varščino za čas uporabe najemnega stanovanja. Varščina znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki bo upravičencu oddano v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih stroškov, vrne upravičencu, lahko pa se uporabi za usposobitev stanovanja v prvotno stanje z upoštevanjem normalne rabe ali poravnavo morebitnih neplačanih obveznosti za najeto stanovanje. Vse dodatne informacije dobite na Občini Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale, tel. 721 36 86. Občina Domžale Županja Cveta Zalokar Oražem Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN V teh dneh mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi STANE GRILJ iz Domžal Hvala lepa vsem, ki ste v mislih še vedno z njim. V SPOMIN w Šestindvajsetega marca 2002 bo minilo dve leti, odkar smo se poslovili od tebe, dragi mož, oče in stari oče, JANEZ BARTOL s Homca Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Kako prazen je dom, dvorVSče, naSe oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V štiriinsedemdesetem letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric ANDREJ KOCJANCIC, st Novakov ata iz Imeni Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, dar za maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala obema govornikoma g. Petru Janežiču in g. Jožetu Kvedru, nosačem iz Termita, pevcem, trobentaču za Tišino, g. Milanu Kokalju ter g. Milanu in Dominiku Domitrovič Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Tretjega januarja 2002 nas je zapustil naš oče in stari ata STJEPAN KORUNIĆ Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za ustna in pisno izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Svoljšku in osebju Zdravstvenega doma Domžale za zdravljenje in pomoč. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, dedka, brata in strica JOŽETA STIRNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Vrenjakovim: Mirni, Branki in Ladu, sosedama Francki in Veri in vsem prijateljem, znancem, njegovim bivšim sodelavcem in vodstvu Kartona Količevo, sodelavcem mikalnice in belilnice Tosama d,d, Vir za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter praporščakom. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo prerano zadanjo pot. Vsi njegovi! Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V enainosemdesetem letu starosti nas je zapustil dobri oče, dedi, brat, stric in tast VINCENCU PAVEL SORN Znamnov Cene s Podrecja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in mašne darove ter vsem.ki ste ga pospremili k njegovemu počitku. Iskrena hvala gospodu župniku za poslovilni obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se organizacijam: ZB Vir, RK Vir, DU Vir in Društvu invalidov Domžale in Kamnik ter govorniku gospodu Ivanu Bolharju. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše tete TEODOZUE VIDE RASKOVIC Roj. Peterka Ahčinove Dozi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala za cvetje, sveče in izrečena sožalja, praporščakom, govorniku za govor, pevcem ter gospodu župniku za lep obred. Ahčinovi s Količevega V spomin Kost ja Bizjak (1921-2002) Človekovo največje bogastvo je, če se lahko ozre na svojo prehojeno pot in ugotovi, daje ves Čas živel za velike ideale in se jim v celoti razdajal; da je vedno premagoval ovire in razdalje in ni nikoli klonil; da je dosledno učinkovito izpolnjeval vse naloge in daje neštetokrat z dejanji izpričeval vse tiste vrednote, ki plemenitijo človeka. Tak je bil Kostja Bizjak, so zapisali njegovi prijatelji iz Območnega združenja ZZBU NOV Trzin ob zadnjem slovesu od iskrenega tovariša in prijatelja. Kostja Bizjak se je rodil na Brezovici pri Ljubljani in se že pred vojno vključil v napredno delavsko gibanje, bil v partizanih in je nosilec partizanske spomenice 1941. Med vojno je opravljal odgovorne funkcije v Rašiški četi, ob koncu vojne je bil politkomisar 18. divizije, podrobno je njegovo partizansko pot orisal Zdravko Troha. Po vojni je bil na najodgovornejših položajih v vojski inje za M m svoje delo prejel več visokih odlikovanj. Po upokojitvi se je aktivno vključil v delovanje tedanjih družbeno političnih organizacij, bil je tudi presednik Strelske zveze Slovenije in Jugoslavije. Po prihodu v Trzin se je aktivno vključil tudi v delo KS in ZZB NOV v Trzinu in širše v nekdanji občini Domžale, kjer je v okviru skupščine opravljal več odgovornih funkcij, deloval pa je zlasti v občinski in republiški SZDL ter Zvezi borcev NOV. V Trzinu je bil priljubljen in spoštovan, zato ga bomo pogrešali, saj je bil človek, ki je cenil delo, disciplino in uspehe in obsojal slabo delo, samo voljo in neuspehe zaradi malomarnosti in površnosti. Bilje prijatelj, človek poln zanesenosti, vedrosti, želje po ustvarjalnosti, ljubezni do domovine, do najdražjih, ki jih je imel tako rad, na katere je bil vedno tako ponosen. Hvala za vse, spoštovani sodelavec in prijatelj, tvojim najdražjim pa izrekamo iskreno in globoko sožalje. OO ZZB NOV Trzin In prijatelji ZAHVALA V devetinsedemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, oči in ata SLAVKO BAJEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, nam v naši veliki žalosti stali ob strani, darovali cvetje, sveče in darove v dobrodelne namene. Toplo se zahvaljujemo gospodu Janezu Babniku za poslovilne besede in gospodu župniku Tonetu Komparetu za nadvse lepo opravljen cerkveni obred. Še posebej se zahvaljujemo njemu dragim pevcem iz Tbsame. Vsem in vsakemu posebej naša prisrčna zahvala, ker ste se v tako velikem številu poslovili od njega, ga spoštovali in cenili njegovo dolgoletno razdajanje tovarni Tosama. Zelo ga bomo pogrešali: žena Malči Hčerki Maja in Jana z družinama %f#ll i SPOROČILA stran /tu MARKET, INŽENIRING. GRADBENIŠTVO IN STORITVE Nudimo redno ali dopolnilno zaposlitev - V KAVABAR MIG v Šentvidu pri Lukovici. Pričakujemo prizadevnost, urejenost in komunikativnost pri delu. Nudimo prijetno urejeno delovno okolje z možnostjo napredovanja. Informacije lahko dobite na tel. 041 611 438 ali 031 327 003. Vabljeni tudi k pismeni prijavi na naslov: M Mig d.o.o. p.p. 19,1251 Moravče. mali oglasi • mali oglasi • mali SpoStovani samostojni podjetniki na področju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin Je pri vas zaposlenim delavcem potekla veljavnost tečaja varstva pri delu in požarnega varstva? Izberite izobraževalno ustanovo, ki ima vsa potrebna pooblastila za to vrsto izobraževanja in ki izobražuje po ceni, ki je običajna med ponudniki takega izobraževanja ter prijavite svoje delavce na tečaj. Če so delavci, ki bodo opravljali tečaj, pri vas zaposleni najmanj pol leta, pokličite Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih Domžale, tel.: oi 7x135 92 ali 041 640 280 in se dogovorite o vračilu stroškov izobraževanja. V DOPOLDANSKO ali popoldansko varstvo na moj dom vzamem malčka. Bartol Terezija, Finžgarjeva 2,1234 Mengeš, tel.: 723 9154_ ODDAM GARAŽO v Mengšu, Slovenska 67 - od 1. marca, kličite 031 625 689._ BcEM VESTNO GOSPO za občasno pomoč v gospodinjstvu na Viru - kličite zvečer. OBREZOVANJE sadnega drevja, obrezovanje in podiranje visokih dreves v urbanem okolju. Odvoz urejen! Lipovšek Branko s.p., mob.: 040/209-433 Računovodski servis cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1, 1230 Domžale 01/721 30 18 SERVIS šivalnih strojev, s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01/7227-897._ URMAR, s.p. - STROJNI OMETI, notranjih in stropov, hitro in po ugodni ceni. Tel.: 832-71-90,041/642-097. INSTRUIRAM KEMIJO IN MATEMATIKO Tel.: (01) 72-13-410, (031) 215-738 (Andreja)_ RAČUNOVODSKE STORITVE in davčno svetovanje, Vam nudimo kvalitetno po ugodni ceni. AR, d.o.o. Domžale SIMAX - DOMŽALE Masljeva ul. 11 KUMHO - SAVA CENTRIRANJE, MONTAŽA AVTO DELI - OPREMA MEHANIČNI IN ELEKTRO SERVIS VSE ZA VAŠ AVTO tel.: 01/7241-656 Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Spoštovani! javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Domžale od 8. 4. do 12. 4. 2002 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 Transporter Krpan PLUS < m M d. t* **/nacx STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure RAČUNOVODSKE STORITVE Naša posebnost: izterjava terjatev s kompenzacijami, cesijami, odkupi... Imate kakovosten izdelek, »o/nate trg. ste strokovnjaki v svoji dejavnosti, vendar vara -..............— — , j lanatiziran/esraškov} \ugotavl/an;ezalogi vodenjeposlovmh k^ ■ ' ........v ^JSerjavaterjatev] vT ~— jemljejo čas---"" V podjetju TECHNO SKV d.o.o. ažurno, strokovno in natančno opravljamo računovodske storitve za vse pravne subjekte ( s.p., d.o.o., društva ...) spremljamo poslovanje vašega podjetja nudimo strokovno svetovanje zagotavljamo tekoče obveščanje o poslovanju... Techno Sky d.o.o., PleSičeva 39,1000 Ljubljana, tel.: 01-519-25-35, faks: 01-518-57-56, _ e-nmil: tcchnoskvl to Icchno-skv.vi_ RAČUNOVODSKI SERVIS TATJANA KUHAR s.p. nudi strokovno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva, obračun plač in amortizacije, DDV, trgovske evidence, izdelavo davčnih napovedi in zaključnih računov ter svetovanje po ugodnih cenah. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja. Informacije Tel7fax 01/724 25 52, GSM: 041/897-307. SLIKOPLESKARSTVO Grudniik, s.p. Pleskanje fasad, napuščev, oken in notranja dela Češminova 12,1230 Domžale, tel.: 01/72 43 523, gsm: 041/679 523 s^v cr1^ 0PT,K f if \L l Martina V->^ škoflc Ljubljanska 87 Domžale 01/721-ao-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 slikophkmtm • famierstvo # «,»••«' • ♦'»-.»,*• O «##»«**« 4 * * * * * Breznikom 61 a, Ihan, 1230 Domžale GSM: 041/637-210 - pleskanje napuščev - barvanje fasad - izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela OPTIl BRIG3 Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okul.stični pregled » \e veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE NOVO: torte TELEBAJSKI! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKI TEČAJI Ljubljanska 80 (SPB), Domžale tel. 721 -94-61, tate 721-94-64, GSM 041/734-658 e-pošta: cllp@cllp-domzale.sl www.cllp-domzale.si Ugodnoatl: - 10% popusta nudimo zaskupine 20% popusta nudimo brezposelnim, dijakom in študentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. OSVEŽITVENI TEČAJ WINDOWS, WORD, EXCEL, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA - tedan dni. 25 šolskih ur Če niste popolni začetniki pri delu z računalniškimi programi, vendar pa ste že malo pozabili, kako kaj gre, ali pa so se vam pri uporabi programov, porodila nova vprašanja, kijih prej še niste znali postaviti - potem imamo za vas rešitev ■ NOV Izobraževalni tača[. ki vam pomaga obnoviti STARA znanja. Tečaj je namenjen vsem, ki ste že obiskovali začetne tečaje oz. ste že delali z omenjenimi programi, pa bi radi o pridobljeno znanje osvežili, obnovili, nadgradili... stran SPOROČILA iS boutir^ue 4 5!£eya 10, tel./fax: 0A feia Vabimo Vas v butik CARRA v Dobu na Kidričevi 10. Po ugodnih cenah Vam nudimo obleke za maturante, hlače, krila, kostime. Izdelamo iz naših materialov po vaših željah in svetujemo. Odprto od torka do petka od 9. do 20. ure, v soboto od 9. do 20. ure. Ponedeljek zaprto! AHACIC SERVIS TRGOVINA Prešernova la, Domžale Tel.: 01/724 21 07, fax: 01/721-94-75 Prodaja izdelkov gorenje Za plačilo na obroke potrebujete: - BA kartico - davčno št. - osebni dokument tuderttski ervis Domžal* www.studentski-servis.tom tel: 01/7211790 floti orinirin 080 VI o 4 •_**•**«' 20 NASE ČLANE Metalka Domžale hidropak WPE m 3000/20 G................................................... WC deska PVC, bela, SANTECH................................................ 914,- WC deska lesena, CWAT, bela, SAVINI.................................... 3.290.- ročna črpalka elektropnevmatsko kladivo DeVVALT, 566 K....................................................... vrtalnik vijačnik akumulatorski HB 3144, ISKPA............................... kljuka in ščit za navadno ključavnico, medeninasta................... 2.168.- kljuka za navadno ključavnico, medeninasta................... kovček za orodje nlattirni PRD 18 2.390.- Avtomobilski akumulatorji VARTA! Velika izbira črne metalurgije in možnost razreza. Obročno odplačevanje na 10 čekov brez obresti. METALKA TRGOVINA ^ Prodajni center Domžale ! Qj0 Ljubljanska 63. tel: 01 729 53 20 ; METALKA TRGOVINA v Domžalah, v centru Breza (I. nadstropje), Brezrtikova 15, tel.: 72 16 499, odprto od 9.-19. ure, sobota od 9,-13. ure. Konfekcija _AnIa PESTRA IZBIRA posteljnega perila čudovitih vzorcev iz krep blaga, platna, satena in flanele, rjuhe, prešite odeje, blazine in pregrinjala. Posteljnino vam sešijemo tudi po vaših merah in željah! servis pralnih, pomivalnih strojev, malih aparatov; originalni rezervni deli brezplačna dostava V/osto PANČUR, /Mestni trg 2, Domin (v kleti zdravstvenega doma) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek * 0VBELJ Izdelava pohištva po meri, montaža in dostava Avbelj Milan, s.p. Stegne 1, Moravče tel.: 01/7231-476 gsm: 041/641-446 SE PRIPOROČAM! Liiz Karantania Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Ljubljana, Topniška 5, tel.: 01/430-77-30 * kuhinje svetovnega proizvajalca NEVVFORM (v ponudbi več kot 74 modelov) * kuhinje VERONIKA (nov model iz Kamnika) * strokovno svetovanje in projektiranje * V ČASU AKCIJE VAM NUDIMO: • brezplačna montaža in prevoz v času ponudbe - odmera na vašem domu - 35% tovarniški popust Nudimo belo tehniko evropskih proizvajalcev đARISTON Miele in pestra ponudba ostalega pohištva za opremo vašega doma. /-:-\ Pomlad prinaša SVEŽINO Potrošniški krediti • po izredno ugodnih obrestnih merah z odplačilno dobo do 84 mesecev našim zvestim strankam, nudimo možnost najetja osebnega kredita brez zamudnega potrjevanja obrazcev • z nami je svet manjši - z našo pomočjo si oglejte dogodek leta, svetovno nogometno prvenstvo v Koreji Stanovanjski krediti • svetujemo in pomagamo vam najti najugodnejšo finančno rešitev za vaš stanovanjski problem • varčevalcem, ki so pri nas sklenili pogodbe v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, nudimo možnost pridobitve ugodnega kredita že po dveh letih varčevanja j • odlikujeta nas kratek odziven čas ter J prijazna, osebna obravnava strank BA/MAESTRO kartica Na prodajnih mestih že uvajamo spremembo pri plačevanju s kartico BA/Maestro. Namesto podpisa na potrdilu boste odslej v posebno napravo odtipkali svojo osebno štirimestno številko, ki jo uporabljate tudi za opravljanje storitev na bančnih avtomatih. Nov način plačevanja je preprost in predvsem varen. Možnost zlorabe kartice je namreč ob morebitni izgubi praktično •emogoča. Šefi Z uporabo šefov različnih velikosti se najbolje zavarujete pred nezaželenimi obiskovalci v vašem domu. banka domžale Banka za vas OBL PVILTO/POLETJE 2002 TASCA za dame, ki cenijo kakovost in eleganco. Ženske in moške pletenine NAVI G ARE, kijih odlikujejo modni in udobni kroji, vrhunska kakovost in čudovite barve. ALESSIA kolekcija iz poletno lahkih kakovostnih materialov. Modni, kakovostni čevlji iz pravega usnja ALBA GOLD AGE Otroška oblačila MONTEFIORE so kvalitetna, udobna in modna. Vabljeni na TRADICIONALNO MODNO REVIJO, ki bo v sredo, 20. marca ob 19.30 uri v Hali; komunalnega centra v Domžalah, VE 1 m ELE prijeten n a k u p BLAGOVNICA VELE DOMŽALE, Mestni trg 7, Domžale, 01 72 18 100