Leto 1889. 13 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos III. — Izdan in razposlan dne 26. januvarja 1889. § £. I 7. ena zavarovalnica za mesto Trst z njego- j vim obmestjem, Goriško in Gradiščansko, Istro, Razglas miuisterstva za notranje Kianjsk»in Dal,"«c'j»sed'*em v Trslu reči od 22. januvarja 1889, Toaffe s. r. o zavarovalnicah, ki jih je ustanoviti po $. 9 od 28. decembra 1887 (Drž. zak. št. 1 od I. 1888) za zavarovanje delavcev gledé kake nezgode, katere teritorijalne meje bodo njihovi okraji imeli in kje bodi sedež vsake izmed njih. Zvršujoč §. 9 zakona od 28. decembra 1 887 (Drž. zak. od 1. 1888 št. 1), o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode bil je zaslišan pridodani zavarovalni svèt ter se — prejevši mnenje od dotičnih deželnih odborov — ukazuje ustanovitev 7 zavaro-valnic, katerih okraji in sedeži (stolice) določajo se lak<3, namreč : 1. Ena zavarovalnica za Češko sè sedežem v Pragi; 2. ena zavarovalnica za Dolnjo Avstrijo še Sedežem na Dunaji; 3. ena zavarovalnica za Gornjo-Avslrijo, Salc-kurško, Tirolsko in Prcdarelsko sè sedežem v Salc-burgu ; 4. ena zavarovalnica za Štajersko in Koroško sè sedežem v Gradci; 5. ena zavarovalnica za Moravsko in Sleško sedežem v Brnu; d. ena zavarovalnica za Galicijo in Bukovino sè sedežem v Levovu ; 13. Ukaz miuisterstva za notranje reči od 24. januvarja 1889, o obliki in vsebini naznanil o nezgodah, kakeršna je podajati po $u 29 zakona od 28. decembra 1887 (Drž. zak. od I. 1888 št. 1), o zavarovanji delavcev glede kake nezgode. Na podlogi drugega odstavka §a 29 v zakonu od 28. decembra 1887 (Drž. zak. od 1. 1888 št. 1), o zavarovanji delavcev gledč kake nezgode, ustanavlja se za naznanilo o nezgodi, katero je po prvem odstavku tega paragrafa podjetnik pod dolžnostjo zavarovanja stoječe delovršbe, odnosno tisti, ki mu je o času nezgode izročeno voditi delovršbo, dolžan podati političnemu oblastvu prve stopinje, naslednji obrazec s pridodanimi dotičnimi pojasnili. Pričujoči ukaz stopi v moč tistega dne, katerega se začne veljavnost zavarovanja gledé nezgod po drugem odstavku §. 63 v napomnjenem zakonu. Taaffe s. r. (Slovoi nisch.) Naznanilo o nezgodi c. kr. okrajnemu glavarstvu (mestnemu magistratu) v 1 Ime podjetnika (firma): kraj, kjer se delo vrši: Št. udstvenice od zavarovalnice za zavarovanje delavcev gledé kake nezgode v 2 Ime in priimek poškodovanca: leta njegove dobe, stanovališče (kraj, kjer stanuje) stanišče : 3 Dan, katerega se je primerila nezgoda : dnevni čas: 4 Kam je spravljena osoba poškodovana? V stanišče (bolnico), ako je mogoče, ime zdravnika, kateri ga leči : 5 V katero bolniško blagajnico spada poškodovana osoba? G a) Katere poškodbe trpi osoba? b) Je li nezgoda imela ali utegne naj hrže imeti smrt za posledico? c) Kadar se vprašanje pod b) zanika: Bode li iz poškodbe sledila najbrže popolna ali delovita nesposobnost za delo na več nego štiri tedne? il) Če se vprašanje pod c) potrdi: Utegne li posledica nezgode biti za dalje delovita ali popolna nesposobnost si kaj prislužiti? 7 Kaj je dalo povod nezgodi in kako se je godila: (Kar je moči natančen opis) 8 9 Svedoki sifmovidci nezgode: Kake druge opazke: (tega, ki podjetje vodi) Adresa: .......... l*azi : Po §. 29 zakona naj — kadar koli so v kaki pod dolžnostjo zavarovanja stoječi delovršbi pripeti nezgoda, po kateri je kaka v nji opravek imajoča osoba usmrtena ali pa telesno poškodovana tako, daje vsled tega umrla ali pa na tri dni najmanj postala nesposobna za delo, — vršbeni podjetnik ali pa tisti, ki mu je o času nezgode bilo izročeno voditi delovršbo — v petih dneh po nezgodi najpozneje pismeno v dveh primerkih naznanijo političnemu oblastvu prve stopinje. Kadar nezgoda zadene več osob, treba je za vsako poškodovano osoho popisati po dva primerka. A razpredejek 7 v obrazci je dovolj, če se popiše samo pri enem poškodovanci, a pri ostalih moč ' se je sklicevati na dotično naznanilo. Naznanilo o nezgodi služi v danem slučaji za podlogo ovadbam, ki jih je zvršiti po §. 31 zakona o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode. Po §u 52 zakona o zavarovanji proti nezgodam kaznijo se laki, ki so dolžni naznanjati kako nezgodo ter je o pravem času ne naznanijo, v novcih do 100 gl. in če te globe ni moči izterjali, sè zaporom do 20 dni. t3. Razglas ministerstva notranjih reči y porazumu z ministerstvoina za trgovino in pravosodje od24. ja-nuvarja 1889, s katerim se po $. 13 zakona od 28. decembra 1887 (Drž. zak. od I. 1888 št. 1), o zavarovanji delavcev glede kake nezgode, naznanja vzorno ustanovilo za zavarovalnice, ki jih je ustanoviti po §. 9 tega zakona. Po §. 13 zakona od 28. decembra 1887 (Drž. zak. od 1. 1888 št. 1), o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode, oklicuje se naslednje vzorno ustanovilo za blagajnice, ki jih je ustanoviti po §. 9 tega zakona. Taaffe s. r. Bacquehem s. r. Schönborn s. r. Ustanovilo zavarovalnice proti kaki nezgodi delavcev za . . . (upravni okoliš .... v ... . 1. Ime, okraj, sedež in namen zavarovalnice. §• 1. Na podlogi §'1 9 zakona od 28. decembra 1887 (Drž. zak. od 1. 1888 št, 1), in po razglasu uiinisterslva notranjih reči- od 22. januvarja 1889 (Drž. zak. št. 11) ustanavlja se za (upravni okoliš) zavod, kateri se imenuje „Zavarovalnica proti kaki nezgodi delavcev za................................ v ...........................“ter ima svoj sedež (stolico) v.................................. 8- Ž. Namen te zavarovalnice je, delavce in vršbene uradnike, ki ji pripadajo kakor udje, po določilih zakona o zavarovanji gledé kake nezgode pod vzajemno odgovornostjo (zavezo) vseh njenih üdov zavarovati proti posledicam nezgod, kakeršne se primerjajo pri delovršbi. II. Kdo je ud. §. 3. Zavarovalnični udje so podjetniki delovršeb po §. 1 ali 2 zakona o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode, kar jih biva v okraji zavarovalnice, in pa v njih opravek imajoči delavci in vršbeni uradniki, po tem podjetniki, delavci in vršbeni uradniki takih del, katera minister notranjih reči po §. 3, drugem odstavku zakona, podvrže dolžnosti zavarovanja. Izimljejo se ter udje niso podjetniki, delavci in vršbeni uradniki takih del, ki imajo zavod v zmislu §a 57 z. gl. n., ali katera spadajo pod posebno po §u 58 z. gl. n. ustanovljeno zavarovalnico, dalje takih podjetij, za katere minister notranjih reči po §. 3, prvem odstavku z. gl. n. odpušča dolžnost zavarovanja. §. 4. Podjetniki imajo dolžnost, o vsakem že obstoječem zavarovanju podvrženem delu v roku (po datumu), ki ga ustanovi minister notranjih reči, in o vsakem zavarovanju podvrženem novem delu, ki se začne po izteku tega roka, najdalje v 14 dnevih zavarovalnici podati naznanilo, v katerem je povedano, kaj je predmet tega dela in kakö se vrši, koliko zavarovanju podvrženih osob ima opravek v tem delu, in kolika je vsota letnih zaslužkov me-rodavnih za zavarovanje teh osob (§. 6, odstavek 5, 6 in 7 z. gl. n.). Za začeta nova dela povedati je v naznanilu tudi, kateri dan se je začelo vršiti to ali ono delo. Kadar delovršbe ne vodi podjetnik sam, nego namestnik (poslovodnik), treba je to v naznanilu priobčiti. Naznanilo naj se podaje zavarovalnici po političnem oblastvu prve stopinje, popisujoč v dodatku priloženi obrazec v dveh primerkih. Prejevši takšno naznanilo ali pa priobčilo sè ! naznani. Temu je izdati novo udstvenico, a udstve- strani političnega oblastva prve stopinje naj načelstvo — pod pridržkom pravnega pota naznanile«, kakor je določen v §. 18, tretjem odstavku z. gl. n. — razloči, je li delovršba v istini podvržena dolžnosti zavarovanja, in ako je, v kateri nevarnostni razred in pod kateri odstotni stavek tega razreda jo gre vvrstili. To razloko in vzprijem v zavarovalnico je dela podjetniku priznanih, priobčujoč mu tarifo. §■ 5. O vseh pod zavarovalnico spadajočih delo-vršbah, in o nevarnostnih razredih in odstotkih, v katere so vvrščeni, pisali je kataster. Podjetnikom delovršeb, vzprijetih v kataster, naj se vroči udstve-nica po obrazci priloženem v dodatku. Političnim oblastvom prve stopinje in obrtnim nadzornikom zavarovalničnega okraja prepošlje naj se izpisek iz katastra, ki obseza spisek delovršeb bivajočih po njihovem okraji. Kadar koli se v tem primeri kaka premena, naj jim jo zavarovalnica brez odloga priobči. §• 6. Dela podjetnik ima (§. 11 z. gl. n.) dolžnost, vsako premeno v predmetu ali v načinu delovršbe, katera utegne biti pomenljiva za dolžnost zavarovanja, za vvrstitev v nevarnostni razred ali v odstotni stavek enega nevarnostnega razreda, v osmih dneh naznaniti zavarovalnici. Ona naj razloči o tem, je li vsled nastavše premene delovršba prestala biti podvržena dolžnosti zavarovanja, ali pa če jo je vvrstiti v kak drug nevarnostni razred ali kak drug odstotni stavek istega nevarnostnega razreda. Ako zavarovalnica zvé za istinite okolnosti, katere vplivajo na vvrstitev kake pod dolžnostjo zavarovanja stoječe delovršbe v nevarnostni razred ali v odstotni stavek, stoprv po tem, ko je katera v §. 18 in "19 z. gl. n. povedanih razlok že storjena, ima ona pravico, zaslišavši vršbe podjetnika ukreniti razloko, da gre dotično delovršbo začenši od časa te razloke vvrstiti v kak drug nevarnostni razred ali v drug odstotni stavek istega nevarnostnega razreda. (iledé takšnih razlok uporabljajo se določila §“ 18, odstavkov 3, 4 in 5 zakona. §• 7. Kadar delo dohode drugega podjetnika, naj novi podjetnik to meno zavarovalnici v 14 dnevih niča prejšnjega podjetnika naj se vrne zavarovalnici. Kadar se delo zavarovanju podvrženo ustavi, naj podjetnik (§. 11 z. gl. n.) v osmih dnevih to naznani zavarovalnici. Ob enem je — podajoč to naznanilo — zavarovalni prispevek za čas po izteku poslednje pravilom primerne prispevne dobe zavarovalnici vplačati (§. 27 z. gl. n.) in priložiti preračun (§. 21 z. gl. n.). Ako se po §§. 4, 6 in 7 ustanovila zapovedana naznanila o pravem času ne podadö, ali če je v njih povedano kaj, kar po istini ni res, uporabljajo se §§. 25, 51 in 52 zakona gledé nezgod. §- 8. Udje biti prestajajo: a) podjetniki: 1. Kadar delo prejde na drugega podjetnika. 2. Kadar delo prestane biti podvrženo dolžnosti zavarovanja ali kadar se po vsem ustavi. 3. Kadar se delo vvrsti v zavarovalnico napravljeno po §. 58 zakona. b) Delavci in vršbeni uradniki, kadar prestanejo imeti opravek v delovršbi stoječi pod dolžnostjo zavarovanja, katera spada pod dotično zavarovalnico. III. Pravice in dolžnosti udov. §- 9. Zavarovalnični udje imajo: 1. pravico, deležiti se zavarovalnične uprave po določilih tega ustanovila; 2. pravico v razsodišče voliti in voljeni biti. Ako se primeri, da je kateri delavec ali vršbeni uradnik, ki je ud zavarovalnice, po nezgodi pri delu poškodovan ali usmrten, imajo on, odnosno njegovi pripadniki, pravico na povračilo škode, določeno v §§ih 6 in 7 zakona gledé nezgod. Podjetniki, kateri so udje zavarovalnice, imajo dolžnost: 1. vsa naznanila,' vse preračune in izka?e, ki jih je po zakonu gledé nezgod in po ustanovilu dajati zavarovalnici, vestno podajati v obliki, propisani v tem ustanovilu ali s posebnimi ukazi ; 2. zavarovalne prispevke o postavljenih rokih opravljati zavarovalnici. Delavci in vršbeni uradniki, kateri so udje zavarovalnice, imajo dolžnost, dolžne zavarovalne prispevke opravljati dela podjetniku. IV. Načelstvo. §• 10. Vsečiharno poslovanje in zastopanje zavarovalnice delo je načelstva (starejšinstva). Ono sestoji iz zbora osemnajstih udov. Šest od njih, in pa šest nastopnikov volijo podjetniki del iz svoje srede, šest tidov, in šest nastopnikov volijo zavarovanci iz svoje srede, naposled pozove v načelstvo šest udov minister notranjih reči. §. 11. Udje načelstva in nastopniki, ki jih izvolijo podjetniki del in pa zavarovani delavci in vršbeni uradniki, volijo se z glasovnicami, ki jih je popisovati, kakor velevata §§;l 14 in 15 ustanovila. Prvo volitev upoti in izvede volilna komisija sestoj eča iz šestih udov, katere minister notranjih rečl pozove v načelstvo. Volilno komisijo za poznejše volitve postavlja načelstvo (glej §.19 usta-hovilnih pravil). §. 12. Zarad volitve v načelstvo razdelé se vsa pod dolžnostjo zavarovanja stoječa dela po sorodnosti nli bližnjosti na šest kategorij (vrst), namreč*): 1. poljedelske in gozdarske vršbe, mlini. 2. Železnice, rudarstvo in plavilslvo (talilstvo), Podelovanje kovin, stroji (mašine), razno orodje itd. 3. Kemijska obrtnost, kuriva in svetiva (svetne tvarine), hranila in živila. 4. Kamenje in prsti (zemljine), stavbinski obrti. 5. Tekstilna obrtnost, oblačenje in snaženje. C. Papir in usnje, les in rezbarska tvarina, Poligrafični obrti. Vsaka kategorija ima po enega zastopnika el° dajočih gospodarjev in po enega zastopnika olavcev, in pa primerno število nastopnikov. Se *) Naslednja razdelka delovršeb na šest vrst sme p ~7 kakor se razumeva samo oli sebi z ozirom na v„> ,'ue razmere obrtnosti po okrajih posamnih zavaro-n,h zavodov premeniti. §• 13. Vsak samosvojen podjetnik, ki je ud zavarovalnice, ima pravico, po naslednjih določilih udeleževati se volitve v načelstvo, ter v načelstvo voljen biti. Če je za kako delovršbo v zmislu §a 4 tega ustanovila zglašen namestnik (poslovodnik), tedaj vrši ta aktivno in pasivno volilno pravico. Vsak podjetnik, ki ima volilno pravico, odnosno vsak takšen namestnik, voli znotraj delovrš-bene kategorije, v katero spada njegovo delo, enega zastopnika za načelstvo. Izmed vseh v eni kategoriji imenovanih kandidatov šteje se da je v načelstvo izvoljen tisti kot zastopnik podjetnikom, na katerega je prišlo odnosno naj večje število glasov, a za nastopnika tisti, ki je za onim prejel največje število glasov. Kadar se na dva ali več kandidatov zedini enako število glasov, razloči naj žreb (loz) o tem, kateri izmed njih bodi pozvan v načelstvo kakor ud, in kateri kakor nastopnik. §. H. Zavarovani udje (delavci in vršbeni uradniki) imajo vsi, moški kakor ženske, izimši učence, prostovoljce in praktikante in druge osobe, katere — ker še niso zvršile izučbe — ne prejemajo zaslužka za svoje delo ali ga prejemajo manj, aktivno volilno pravico. Pasivno volilno pravico imajo samo samosvojni, moški delavci in vršbeni uradniki. Volilno pravico zvršujejo zavarovani udje tako, da se vsi zavarovani delavci in vršbeni uradniki, kar jih spada v eno delovršbo, zedinijo v enem kandidatu, kateri mora imeti opravek v delovršbi dotične kategorije spadajoči pod zavarovalnico (§'. 12 tega ustanovila), pri čemer razloča odnosna večina oddanih glasov. Ime tega kandidata vpiše dovernik, ki ga določijo delavci in vršbeni uradniki, sè svojim podpisom vred v glasovnico, na kateri naj pripiše zavarovalnica število delavcev in vršbenih uradnikov imajočih opravek v delovršbi, in to iz onih podatkov, katere je prejela od podjetnika delovršbe. Med vsemi v eni vršbeni kategoriji imenovanih kandidatov šteje se, da je kakor zastopnik delavcev izvoljen v načelstvo tisti, na katerega se je zbralo odnosno največje število glasov, a za nastopnika tisti, ki je za njim prejel največje število glasov, pri čemer velja vsaka glasovnica za toliko glasov, kolikor osob ima opravek pri dotičnem delu. Ako se na dva ali več kandidatov zedini enako število glasov, naj žreb razloča, kateri izmed njih bodi pozvan v načelstvo kot ud, in kateri kakor nastopnik. §• 15. Razpis volitve in za volitev določeni dan, kakor kraj, kjer se sestane volilna komisija, dati je na znanje tako, kakor je pisano za razglasila zavarovalnice (§. 50 ustanovila). Najmanj štiri tedne pred dnem, katerega bode volitev, naj zavarovalnica pošlje na vsako zavarovano delovršbo po eno glasovnico za podjetnika in po eno za zavarovance. Vsaka glasovnica imej na sebi pečat zavarovalnice, in glasovnice, ki so namenjene zavarovancem, naj bodo še opravljene tako, kakor veleva §. 14, drugi odstavek. Kake pooglasitve (reklamacije) v oziru na volitve treba je najmanj dva tedna pred dnem volitve poslali volilni komisiji, katera naj o njih za časa in s končno veljavnostjo razloča. Podjetnik naj nä glasovnici, namenjeni za zavarovance sè svojim podpisom potrdi, da je bilo o volitvi zastopnika delavcev vsem udom volilcem, v delovršbi opravek imajočim rečeno, da naj volijo zastopnika, in da je kandidat njihove večine bil vpisan v glasovnico. Glasovnice se oddajo volilni komisiji ali s tem, da se ji (v dan volitve) osobno izročč ali pa da se ji pošljejo, če se ji pošljejo, naj tudi glasovnice podjetnikov nosijo na sebi njih podpis. Če se osobno oddajô, naj bodo glasovnice zaprte. Pri tem se podjetniki izkazujejo pokazujoč udstvenico, a zavarovance ene delovršbe overovlja njih dovernik, ki so si ga določili, da izdâ glasovnico, in katerega podjetnik verovno posvedoči. Na glasovnice, ki v dan volitve dojdejo po štirih po poludne, ni ozirati se. Delovršbe, od katerih dohajajo glasovnice, treba je zaporedoma zabeleževati v imeniku lidov. Udje smejo vpogledovati v ta^ imenik. O posledku volitve naj volilna komisija piše, zapisnik. Posledek treba je brez odloga priobčiti deželnim oblastvom zavarovalničnega okraja in pa izvoljencem. Kadar izvoljenec volitve ne bi vzprijel, pride njegov nastopnik v načelstvo. §. IG. V načestvo se voli na štiri leta. Iz obeh izvoljenih skupin načelstva (zastopnikov podjetnikom, zastopnikov zavarovancem) izsto- pijo vsaki dve leti po trije udje in njihovi zastopniki. Po prvih dveh letih razloči žreb (loz), iz katerih treh vršbenih kategorij je napraviti nove volitve, po tem izstopi vsak, kadar mu izteče četveroleten čas službovanja. Izstopniki smejo se zopet izvoliti. Nova volitev se zvrši iz one kategorije, katera je izvolila izstop-nika. Kadar načelstva ud izstopi iz načelstva, predno mu je potekel čas službovanja, pride njegov nastopnik v načelstvo; če tudi ta izstopi, naj načelstvo soizbere (kooptuje) enega uda iz one kategorije, v katero sta spadala izstopnika. Nastopniki in soizbranci službujejo dotle, dokler bi bil trajal čas službovanja izvoljenega uda. §. 17. Načelstvo si voli iz sredine na dve leti prvo-mestnika, enega prvomestnikovega namestnika (in enega zapisnikarja). Namestnik nadomešča prvo-mestnika, kadar ta zarad kakega zadržka ne more ali če mu takšen nalog da. §• 18. Načelstvo je sklepčno, kadar je najmanj deset njegovih udov pričujočih. Sklepe dela s čezpo-lovično (absolutno) večino glasov pričujočih üdov. Praviloma imajo vsi udje dolžnost, oddati svoje glasove, ali takrat naj se vendar ud načelstva zdržuje glasovanja, kadar gre za razloko o njegovi lastni delovršbi, ali kadar gre za ustanovitev rente po nezgodi, katera je zadela njega samega. Kadar se glasovi enako razdelé na dvoje, potrdi se za sklop ono mnenje, na katero je pristal prvosednik. Večina dveh tretjin vseh glasov je potrebna: 1. za sklep o kaki premeni ustanovilnih pravil, 2. za sklep o kaki premeni v tarifi prispevkov. §. 19 Poslovi načelstva so sosebno: 1. poslavljati volilno komisijo za dopolnitvene volitve v načelstvo (glej §§. 11 do 17 ustanovila); 2. voliti prvomestnika in njegovega namestnika (zapisnikarja); 3. sklepati o tarifi prispevkov in o vsaki njeni I prve stopinje, da se izdadö ukazila o naredbah, ki premeni pod pridržkom državnega odobrenja; jih je dela podjetnik dolžan priskrbeti v svoji delo-vršbi, da se ubrani kaka nezgoda; 4. sklepati o premenah ustanovilnih pravil pod pridržkom državnega odobrenja; 5. zavarovalnico zastopati pred sodiščem in zunaj sodišča; 6. razločati o tem, je li katero delo podvrženo zavarovanju, in če je, v kateri nevarnostni razred in pod kateri odstotni stavek ga je vvrstiti, pod pridržkom zakonite pravne poti za podjetnika. Te razloke moči je za vse slučaje, ki niso podvrženi dvojbi, preizročiti upravnemu odboru (§ 24 tega ustanovila); 7. ustanavljati odškodovanja po §. 33 z. gl. n. v slučajih, ki so pridržani načelstvu (glej §. 33 tega ustanovila), podeljevati odprave vdovam, kadar se vnovič omožč po §. 7 z. gl. n., ali izplačila glavnic po §. 41 ali 42 z. gl. n.; 8. sklepati o koristonosnem nalaganji razpo-ložnega imenja zavarovalničnega (glej §.44 tega ustanovila) ; 9. izdajati in izpreminjati navodila, pravilnike itd. za svoje poslovanje, po tem za službova-telje, uradnike in nalogoprimce zavarovalnične ; 10. nameščati in odpuščati uradnike, sosebno ravnajočega uradnika, zavarovalnega tehnika in knjigovodnika, in pa nalogoprimce z ozirom na poslednji odstavek §a 9 in §. 24 zakona gledé zavarovanja nezgod; 11. določati plače in prejemke, kakor tudi kake preskrbnine uradnikov in nalogoprimcev, takö tudi nagrade službovateljem in povračilo potnih hoškov; 12. nadzirati vsečiharno poslovodstvo službo-vateljev in uradnikov, prigledovati in popregledovati knjige in blagajnice zavarovalnične ; 13. razločati o kaki predstavi, kakem vzklicu ali kaki pritožbi proti navedbam zavarovalničnili službovateljev ali služnikov; 14. vsako leto sestavljati računski završek zavarovalnice in poročilo, katero je po §. 60 zakona S'edé zavarovanja nezgod podajati ministru notranjih reči ; 15. uravnati razmerje, do zavodov in zavaro-valnic, ki po §§. 57 in 58 zakona gledé zavarovanja nezgod obstojé ali se ustanové, kakor tudi izmota-vati poslove z onimi zasobnimi zavarovalnicami, katerim nasproti mora po §, 61, 2. odstavku zakona, stopiti v pogodbe zavarovancev ; 16. sklepati o tem, je li poprositi obrtne nadzornike v zmislu §a 28 zakona, da ogledajo kako 'telovršbo, in staviti predloge na politična oblastva 17. upravljati zvezo bolniških blagajnic ustanovljeno po §. 39 zakona o zavarovanji delavcev gledé kake bolezni, držeč se za to posebno napravljenega ustanovila. §, 20. Mesto načelstvenega uda je časten urad, vendar bode resnične razhodke in potne troške povra-čati po pravilniku, ki se postavi o tem. Načelstvo naj kakega uda načelstvenika tedaj odstavi, kadar izgubi svojstva, brez katerih ne bi bil sposoben, biti izvoljen, tudi ima načelstvo pravico, predložiti nadzornemu oblastvu, naj odstavi take ude načelstva, kateri svoje dolžnosti zanemarjajo. §. 21. Načelstvo se shaja v zbor po potrebi, praviloma vendar po enkrat na mesec. O kakem nujnem povodu, ali kadar najmanj tretjina načelstvenih udov zahteva in svoj zahtev z razlogi podkrepi, treba je sklicati načelstvo v zbor. V take zbore, ki ne bivajo o pravilnih sejnih dnevih, treba je ude najmanj osem dni popred pismeno povabiti. §. 22. Seje načelstva sklicuje, odpira in vodi (ravna) prvomestnik, odnosno namestnik njegov. O razpravah načelstva naj se piše zapisnik, katerega podpisuje prvosednik (in zapisnikar). V sejah načelstva bodi s posvetovalnim glasom pričujoč ravnajoči uradnik zavarovalnice, na slučaj še kateri drugi uradniki, ki jih načelstvo v to določi. En ud načelstva oskrbuje sozaporo glavne blagajnice. V. Upravni odbor. §. 23. Tekoče zavarovalnične posle oskrbuje upravni odbor, sestoječ iz prvomestnika, prvomestnikovega namestnika, in treh üdov načelstva, namreč enega podjetnika, enega zavarovanca in enega izmed lidov, katere je minister notranjih reči pozval v načelstvo. Te tri ude voli načelstvo na dve leti. §. 24. Posli upravnega odbora so sosebno naslednji: 1. Da izvaja (zvršuje) sklepe načelstva; 2. da razloča, je li katera delovršba podvržena zavarovanju, in če je, v kateri nevarnostni razred in pod kateri odstotni stavek jo je vvrstiti, namreč v onih slučajih, katerih načelstvo ne pridrži' sebi (glej §. 9 tega ustanovila); 3. da ustanovi odškodovanje poškodovancem in ostavšim za njimi v slučajih, kateri so mu pridržani (glej §. 33 tega ustanovili); 4. da ukrene naredbo v vseh reččh, ki mu jih načelstvo preizročf. §. 25. ' Vse piše in listine, ki osnavajo zaveznost za zavarovalnico, in vse izdatke, ki izhajajo o sklepih načelstva ali upravnega odbora, naj podpisujetaprvo-mestnik ali njegov namestnik in ravnajoči uradnik ter je udariti na nje zavarovalnični pečat. Za tekoče dopisovanje je zadosti podpis ravnajočega uradnika. Prvomestnik, njegov namestnik in upravni odborniki prejemljejo nagrade, kijih ukrene načelstvo. VI. Nalogoprimci. §. 26. Načelstvo imenuje po potrebi znotraj zavaro-valničnega okraja nalogoprimce, ter jim uravnuje prejemke. Nalogoprimci izkazujejo se s pooblastilom, katero izda načelstvo. Njihovo področje je ali po ozemlji (teritorijalno) ali po drugih načelih omejeno. Imena in sedeže nalogoprimcev treba je javno razglašati. §. 27. Dolžnosti nalogoprimcev so naslednji1: 1. Na zaukaz načelstva ali upravnega odbora vpogledovati na samem mestu v one zapiske (mezdne imenike) delovršbenih podjetnikov, kateri so potrebni, da se poizvedd prejemki zavarovancev (§. 23 zakona) ; 2. udeleževati se ovedeb o kaki naznanjeni nezgodi (§. 31 zakona); 3. prigledovati, Iraja li še dalje pravica takih, ki so jim pritrjene rente, prejemati jih. V oziru na točko 3 treba bode sosebno na raz-pregledu imeti tiste, ki so nesposobni kruha služiti si glede časa, doklej bodo nesposobni, in glede višje ali nižje stopinje te nesposobnosti. Kjer se rente izplačujejo po bolniški blagaj-nici (glej §§. 38 in sl. tega ustanovila), delati je v porazumu s to. VII. Opravljanje prispevkov. §• 28. Prispevki udov opravljajo se v zmislu §§0T16, 17, 22 in 23 zakona gledé zavarovanja nezgod, in sicer poluletno po izteku. Prispevki za preteklo prispevno dobo dospevajo 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta. Nova začeta dela plačujejo svoje prispevke za prvo dobo pro rata temporis, ustavljena dela tako isto za poslednjo dobo, namreč v osmih dnevih po ustavljenem delu. §. 29. V štirnajstih dnevih po izteku poluletne prispevne dobe, kakor jo določajo ustanovilna pravila, dolžni so dela podjetniki deleže potarifnega zavarovalnega prispevka, ki jih opravljajo oni sami in osobe pri njih delo imajoče, vplačati v zavarovalnici za preteklo prispevno dobo, priloživši preračun o visokosti zavarovalnega prispevka. Zavarovalni prispevek opravljati je zavarovalnici ali s porabo nakazovalnega (čekovnega) prometa c. kr. poštno-hranilničnega urada, a če je po zavarovalnici postavljena osoba, da ga prejemlje, preoddajati ga je tej osobi za prejemno potrdilo. Preračune o visokosti dolžnega zavarovalnega prispevka, ki jih je sestavljati rabeč v dodatku priloženi obrazec, treba je v prvem slučaji poslati na ravnost na zavarovalnico, a v poslednjem slučaji preoddati imenovani osobi ob enem sè zavarovalnim prispevkom. Prav takö se bodo podjetniku pošiljale kake ptprave v vpoloženenl preračunu v zmislu §a 23 z . n. ter uravnavala doplačila ali vračila. Praviloma sc podjetniki ne opominjajo, naj dado omenjene preračune in zavarovalni prispevek, in v nobenem slučaji opuščeni takšni opominj podjetnika ne odvezuje kaznjivosti po S. 52 z. gl. n. Načelshm je na voljo, za taka dela, ki se ne vršijo celo leto ter praviloma ne dajd opravka več nego štirim delavcem, izdati posebne propise o tem, kako bode opravljati prispevke. §• 30. Ako kak podjetnik ostane svoj zavarovalni prispevek dolžan, treba je to precej naznaniti političnemu oblastvu prve stopinje, v katerega okraji on stanuje, da se zavarovalni prispevek poterja po upravnem poti (glej §. 26 z. gl. n). VHI. Naznanila o nezgodah in dajanje odškodovanja. §• 31. Kadar koli se v kaki pod dolžnostjo zavarovanja stoječi delovršbi primeri nezgoda, po kateri je kaka osoba, ki je opravek imela v nji, usmrtena ali pa telesno poškodovana takö, da je vsled tega umrla ali pa najmanj na tri dni postala nesposobna zà delo, naj vršbe podjetnik ali pa tisti, ki mu je o času nezgode bilo izročeno voditi delovršbo, v petih dnevih po nezgodi najpozneje pismeno v dveh primerkih naznani jo političnemu oblastvu prve stopinje. V oziru na obliko in vsebino tega naznanila držati se je ukaza ministerstva za notranje reči od 24. januvarja 1889 (Drž. zak. št. 12). §.32. Za ovedbo posledic kake nezgode in za usta-novljenje pravic na odškodovanje merodavni so §§. 31 do 37, 89 in 40 zakona gledé zavarovanja nezgod. V ustanovitvenem odloku, ki gaje izdati po §• 36 z. gl. n.,pokazujenaj se na pravni lek (pomoček), ki pristojl zahtevajočemu odškodovanje, namreč obrniti se s tožbo na razsodišče. §. 33. Odškodovanja, zagotovljena sè zakonom po §• 33 z. gl. n., ustanavlja upravni odbor, 1. kadar gre: a) za povračilo pogrebnih troškov, l>) za plačila rente osobam, ne sposobnim si kaj prislužiti, dokler bodo ozdravljana, c) za plačila rente vdovi in otrokom smrtno poškodovanega; 2. v vseh ostalih slučajih jih ustanavlja zava-•'ovalnično načelstvo, torej, kadar gre : a) za plačila rente sorodnikom smrtno poškodovanega v navzgornji loži, za odmero rente takemu, ki je za nekaj časa ali stalno nesposoben si kaj pridobiti, po tem, ko se dokončh zdravljenje. f31ovoni«ch.) Načelstvo sme ustanovitev rente človeku nekaj časa nesposobnemu si kaj pridobiti, tudi po tem, ko bode ozdravljanje dokončano, preizročiti upravnemu odboru. §• 34. Rente, izimši one, ki so v §. 38 tega ustanovila omenjene, zavarovalnica nakazuje za izplačilo s poštno-hranilničnimi čeki (checks). Izplačujejo se praviloma v onem poštnem uradu, v katerega vro-čevalnem okraji stanuje upravičenec. Vsako premeno v domovanji ali stanišči upravičenca treba je naznaniti zavarovalnici. §. 35. Potrdila o prejemu plačilnih nakaznic in iznosa novcev (denarjev), določena v poštnih propisih, smatrajo se za pobotnico o pravičnem prejetji nakazanih iznosov. Potrdilo o vročbi plačilne nakaznice upravičencu, opravljeni po poštnih propisih, veljâ za potrdilo, da še živi. Plačilne nakaznice za rente vdovam usmrtenih morajo, kadar se predočijo za plačilo, na zadnji strani imeti potrdilo izdano sè strani župnega (na slučaj občinskega) urada o tem, da se vdova ni vnovič omožila, — a plačilne nakaznice za rente sorodnikom v navzgornji loži potrdilo občinskega urada o tem, da so še podpore potrebni. §. 36. Rente se s posredovanjem c. kr. poštno-hranil-ničnega urada izplačujejo v obrokih (delih), mesečno pred iztekom dospevajočih. Renta, ki dospeva za čas, odkar je nastala pravica na odškodovanje do prvega dne meseca, ki prihaja po ustanovitvi odškodovanja, nakazuje se v plačilo precej, čim bode pravica na odškodovanje ustanovljena. §• 37. Na nakaznicah (čekih), ki jih zavarovalnica izda c. kr. poštno-hranilničnomu uradu za izplačilo rentnih obrokov upravičencem, treba je primerno zabeležiti uvet za izkaz prejemnikove pravice na-nje (§. 35 ustanovila). Prigled o tem, da so donesena potrdila, ki jih ima prejemnik po §. 35 ustanovila donesti, in da so po pravici, zvršuje c. kr. poštno-hranilnični urad za primerno nadomestilo. 4 §• 38. Rente sploh se poškodovancem, dokler traja ozdravljanje, po izteku štirih tednov in takim, ki bodo previdoma nekaj časa nesposobni za prislužek, še dalje, dokler jim se popolnem ne povrne ta sposobnost, in pa pogrebni troški izplačujejo na nakaznico izdano od zavarovalnice po oni bolniški blagajnici, kateri poškodovanec pripada, če med zavarovalnico in bolniško blagajnico obstoji pogodba, ki bolniški blagajnici v zmislu §“ 39 tega ustanovila nalaga dotično dolžnost. §• 39. Načelstvo naj z vsemi v zavarovalničnem okraji svoj sedež imajočimi bolniškimi blagajnicami, katerim pripadajo udje podvrženi zavarovanju gledé kake nezgode, upotuje pogodbe, vsled katerih bode mogoče, da se odškodovalni iznosi upravičencem imenovanim v §. 38 tega ustanovila izplačujejo po bolniški blagajnici, v katero spada poškodovanec, pod tem, da se naredi obračun med to blagajnico in zavarovalnico. Vse gotove razhodke (troške), ki jih ima bolniška blagajnica posredujoč izplačila odškodnih iznosov, in pa morebiti povprečnino za kako po-množenje upravnih troškov, ki ji nastaja odtod, da prigleduje, ima li ta ali oni pravico, odškodovanje prejeti, treba je bolniški blagajnici nadomestiti. §. 40. S posebnim pravilnikom, ki ga izda načelstvo, uravna se, kako bode izplačevati rente takim v §. 38 tega ustanovila imenovanim poškodovancem, ki so udje bolniških blagajnic, ne stoječih v nika-kem pogodbenem razmerji sè zavarovalnico, ali kateri sploh ne spadajo v nobeno bolniško blagajnico. §. 41. Bolniške blagajnice, katerim je preizročeno izplačevanje odškodovanj, dolžne so, dokler traja zdravljenje, to izplačilo opravljati po istih načinih, kakor one kako bolniščino na svoj račun izplačujejo. Kadar se zdravljenje dokonča, imajo to s prvo pošto naznaniti zavarovalnici ter ob enem poročiti o tem, bode li previdoma še dalje trajala stalna ali časna nesposobnost, si kaj pridobiti, in kolika utegne biti. IX. Polaganje računa. §- 42. Založbo glavnice za rente, ki jim je tek odprt, naj zavarovalni tehnik zavoda vsako leto gledé vseh na konci računskega leta veljavnih pravic na rento na državno odobrenih osnovah (statističnih skrižalih ali tablicah in obrestni meri) izračuni po matematičnih načelih. §■ 43. Računsko leto se začenja s 1. dnem januvarja in dovršuje z 31. dnem decembra meseca. Načelstvo je dolžno, vsako leto v prvi četrti leta za računskim letom sledečega ukreniti o poročilu, katero je po §. 60 z. gl. n. podati ministru notranjih reči. To poročilo naj poleg prepisane statistike obseza računski završek, ustanovljen po naslednji obliki. X. Yrsbeni račun. (Račun o dobitku in izgubi.) Dohodki. 1. Glavnica prevzeta iz prejš- ( ( vdovam............................. njega leta v založbo rent, 1 a) ostavšim otrokom............................ odprtih dne 31. decembra j / sorodnikom n. 1.................... istega leta ( b) stalno nesposobnim, prislužiti si kaj................... 2. Na konci prejšnjega leta pridržano za še odprte rente nekaj časa nesposobnim za prislužek ... . 3. Na konci prejšnjega leta pridržano za kako zglašeno odškodovanje vsled kake nezgode prejšnjega leta, katero še ni bilo ustanovljeno........................................................ 4. Zavarovalni prispevki üdov............................................................ 5. Založbene glavnice (podrobno), ki so jih oddali zavodi obstoječi na podlogi §§ov 57 in 58 z. gl. n. . 6. Dohodki iz povračil, katera so po §. 61 z. gl. n. zasobne družbe opravile............. 7. Dohodek obresti....................................................................... 8. Globe (kazenski novci)................................................................ 9. Kak kursni dobiček.................................................................... 10. Drugi dohodki ........................................................................ 11........................................................................................ Razhodki. / a) Pogrebni troški................................................. i ( vdovam....................... \ b) Plačila rente ostavšim <, otrokom .................... 1. Opravljeni iznosi od- ( sorodnikom n. 1. ..... škodovanja c) Plačila rente stalno nesposobnim za prislužek.................. I (Z) Plačila rente nekaj časa nesposobnim za prislužek.............. I e) Odprave vdovam, ki so se vnovič omožile, in plačila glavnic (§§. 41 in 42 z. gl. n.)........................................................ 2. Založbena glavnica za rente, ki jim ai ostaTŠim 'otrokom....................... je tek odprt 31. dne decembra f sorodnikom n. ].............. računskega leta ( stalno nesposobnim ra prislužek........................ 3. Pridržano za rente nekaj časa nesposobnim za prislužek, katerim je dne 31. decembra (računskega leta) še odprt tek........................................................................ 4. Pridržano za odškodbe, katere so 31. dne decembra (računskega leta) že zglašene, a še ne ustanovljene .................................................................................... 5. Troški za premije, po §. 61 z. gl. n. opravljene zasobnim zavarovalnicam.................. 6. Kaka povračila zavodom, obstoječim po §§ih 57 in 58 z. gl. n.............................. 7. Troški za ovedovanje nezgod............................................................... 8. Splošni upravni razhodki (kar je koli mogoče podrobno), odbivši upravne troške, ki jih je zveza bolniških blagajnic vrnila...................................................................... 9. Kaka kursna izguba........................................................................ 10- Odpisilo ustanovitvenih (osnavalnih) troškov.............................................. Vsakovrstna druga odpisila................................................................ ( a) odpravljen v občni pričuvni zalog..................................... ^2. Upravni prebitek b) prirastek k posebnemu pričuvnemu zalogu zavarovalnice................. I c) prirastek k pričuvnemu zalogu za posebne namene (svrhe), če je kateri . . 13. II. Bilancija. Imelo. 1. Stanje blagajnice na konci računskega leta.................................................. 2. Razpoložne imovine pri kreditnih zavodih....................................•............... 3. Nepremičnine v sirovi (kosmati) vrednosti................................................... 4. Vrednotni papirji po kursu (ceni) od 31. decembra računskega leta (podrobno s posebnim izkazom obresti, ki se jih držč).................................................................... 5. Menice v listnici (portfelji) .............................................................. 6. Zajmi na vrednotne papirje.................................................................. 7. Hipotekarni zajmi........................................................................... 8. Različni dolžniki........................................................................... 9. Imovine pri drugih zavarovalnicah in zavodih................................................ 10. Zastali zavarovalni prispevki.............................................................. 11. Zastanki pri poterjevalcih................................................................. 12. Vrednost vsečiharnega inventarja po odpisilu............................................... 13. Prednos ustanovitvenih troškov, ki jih bode še odpisati.................................... Dolgovanje. 1. Založbena glavnica za rente, ki jim je 31. dne decembra računskega leta tek odprt (po glavnih vrstah, kakor v vršbenem računu).................................................................... 2. Pridržano za rente nekaj časa nesposobnim za prislužek, ki jim bode 31. dne decembra (računskega leta) še odprt tek.......................................................................... 3. Pridržano za odškodbe, ki so 31. dne decembra (računskega leta) zglašene, a še ne ustanovljene 4. Hipotekarni dolgovi vzprijeti na zavarovalnične nepremičnine................................ 5. Različni upniki (verovniki)................................................................. 6. Posebni pričuvni zalog zavarovalnice........................................................ 7. Pričuvni zalog za posebne namene, če je kateri.............................................. V vršbenem računu treba je nastavka 1 in 2 dohodkov, 1, 2 in 3 razhodkov izkazovati posebej za zaveznosti, ki postajajo iz lastnih nezgod zavarovalnega zavoda, in posebej zaveznosti, ki postajajo iz nezgod zavodov, ustanovljenih po §§ih 57 in 58 z. gl. n. Z onimi zavarovalnimi prispevki podjetnikov, ki se odnašajo na računsko leto ter dohajajo zavarovalnici do 20. dne januvarja leta za računskim letom sledečega, sme se postopati v imetku bilancije takô, kakor če bi ji bili došli 31. dne decembra. §. 44. Razpoložni novci naj se nalagajo tako, kakor je dopuščeno po že danih ali še dati se imajočih oblastvenih propisih. §■ 45. Računski završek (sklep) je razglašati takö, kakor je določeno za razglasila zavarovalnice (glej §. 50 tega ustanovila), ter narediti, da udje vzamejo na znanje računsko poročilo, ki obseza ta završek. Računski završek zveze bolniških blagajnic, ustanovljene po §. 39 zakona, o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode, naj se posebej napravi. X. Volitve v razsodišče. §. 46. Prisedniki razsodišča in njihovi namestniki, ki jih po §. 38 z. gl. n. volijo dolžnosti zavarovanja podvrženi podjetniki in zavarovanci, volijo se vsaka štiri leta ob enem z volitvijo v načelstvo, namreč takö, da podjetniki vseh šesterih vršbenih kategorij skupaj izberö enega podjetnika za prisednika in pa enega namestnika, in zavarovanci vseh šesterih vršbenih kategorij skupaj enega zavarovanca kot prisednika in pa enega namestnika. Volilno pravico imajo isti udje, kateri jo imajo Za načelstvo. Zavarovanci zvršujejo svojo volilno Pravico prav takö, kakor za načelstvo; tudi v ostalem bode zmislu primerno uporabljati za volitve v razsodišče določila §§ov 11, 13, 14 in 15 tega ustanovila. XI. Razmerje do drugih zavarovalnih zavodov. §• 47. Posel načelstva zavarovalničnega je, izreči po zakona svoje mnenje, ima li se dopustiti ustanovitev posebnih zavarovalnih zavodov. Načelstvo naj se porazumeva z vsemi v zmislu §a 57 z.gl. n. obstoječimi ali po §.58 z. gl.n. ustanovljenimi zavodi v vseh potrebnih slučajih, sosebno v oziru na vršenje prigleda (kontrole) o tem, kako pod dolžnostjo zavarovanja stoječi podjetniki izpolnjujejo to svojo zavarovalno dolžnost. §. 48. Zavodi, omenjeni v §§. 57 in 58 z. gl. n., dolžni so po računskih osnovah zavarovalnice izra-čunjene vrednosti rent, ki jih bode plačevati ostavšim po kakem udu in pa stalno nesposobnim za pri-služek, nemudoma izročiti ti zavarovalnici. Kadar po tem, ko je glavnična vrednost takšne rente zavarovalnici oddana, nastane v ustanovljeni odmeri rente po §. 39 z. gl. n. kaka premena, ali če se ta renta povsem ustavi, naj zavarovalnica v slučaji povišanja rente vrednost dodatne rente, tekoče od dne, katerega je povišana, pozneje poterja od zavodov imenovanih v §§. 57 in 58 z. gl. n., a v slučaji znižanja ali popolnega ustavljenja rente, dokler opravičenec še živi, vrne temu zavodu vrednost znižanja rente, odnosno celo vrednost rente za na-daljšnji čas. XII. Kaznjivost. Razglasila. Državni nadzor. §• 49. Podjetnike, ki zapadejo kazni po §§. 51 in 52 z. gl. n., naznanjati je precej političnemu oblastvu prve stopinje, v katerega okraji stanujejo, s predlogom, da naj bodo pokaznjeni. §. 50. Vsa razglasila zavarovalnice naj se opravljajo po (deželnih novinah) v .... in v................. kakor tudi v „Uradnih naznanilih c. kr. ministerstva notranjih reči, o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode in bolezni*. Načelstvu se prepušča ukreniti, imajo li se razglasi zavarovalnice še kakö drugače üdom dajati na znanje. §. 51. Osobam, zvanim, da zvršujejo državni nadzor, naj se vsak čas dovoli vpogled v zavarovalnične knjige in blagajnice, ter da vsaka potrebovana dopoved. Dežela : Politično oblastvo I. stopinje: Obrazec za zglasitve 1. Ime (firma) podjetnika 2. Predmet delovršbe .. ■ i - / ' ■ ■■ •. i 3. Kraj, kje se delo vrši 1 a) delavcev s polno mezdo moških i. Srednje število v delovršbi opravek in vršbenih uradnikov ženskih imajočih b) prostovoljcev, učencev moških in praktikantov ženskih 5. Število delovnih dni na leto Letna vsota mezde |gl- Dnina (dnevna mezda), ki se poprek daje polno plačevanemu delavcu najnižje mezdne vrste moškemu ! gl. ženski gl. 8. Kakšna je delovršb a) Pri delu uporabljani motorji (kretala) Označba motorjev Število mo- {konjskih torjev sil Število osobvobslužbo (strežbo) uporabljanih ali takih, ki so neposrednje nastavljeni nevarnosti izvirajoči iz porabe motorjev b) Delovne mašine (stroji), ki jih motorji kretajo Označba mašin Število delavcev, ki imajo opravek okoli njih Sodni okraj: podjetnikov kakega dela. občina: c) Narejajo li se ali rabijo razpočne stvari? Če se delajo ali rabijo, kake tvarine so to in koliko delavcev je v nevarnosti zarad razleta? d) Število delavcev, kateri so podvrženi kaki posebni nevarnosti opar-jenja, spaljenja, padenja z lestvice (lojtre), sè stopnjic, z odra itd. ali kaki drugi posebni nevarnosti neegode, ter še niso navedeni pod točko a) do c) (tu je omeniti to nevarnost) e) Število delavcev v ročni vršbi in podajačev f) Število vršbenih uradnikov g) Število delavcev za prevažanje in hranišča.ki imajo opravek vdelovršbi 9. Kako leže prostori, v katerih se rabijo motorji, do drugih prostorov delo-vršbe 10. Okolnosti, ki nevarnost nezgode zmanjšujejo, in kake naredbe, da bi se nezgoda ubranila 11. Druge opazbe Podpis (firma) podjetnika (njegovega pooblaščenca) Natančna adresa: NB. Kadar namestnik (poslovodnik) ravnd delovršbo, treba je to opomniti in imenovati ga. Navod, kakö popisovati obrazec za zglasitve. Na podlogi te zglasitve ukreplje se razloka zavarovalnice o tem, je li delo podvrženo dolžnosti zavarovanja, in če je, o sprejetji tega dela v zavarovalnico in o vvrstitvi v dotični nevarnostni razred in pod določen nevarnostni odstotek tega razreda po §.18 zakona o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode. Treba je torej te naznambe pravočasno in vestno podati, da kdo ne zapade kaznim omenjenim v §§ih 51 in 52 tega zakona. Za meševita dela (pod temi je razumevati taka dela, ki zedinjajo v sebi po dve ali več delovršbenih vej, takö, da njih delavci bivajo ločeni v različnih zgradbah, nadstropjih ali prostorih, da jim ne preti vkupna nevarnost) treba je podatke razpredelka 4—7 in „kakšna je delovršba“ glede posamnih vej ali panog posebej vpisovati. Isto velja za postranske delovršbe glavnega dela. K stolpcu 2. V ta stolpec je zapisavati, na kateri predel proizvoda ali obrtnosti se razteza podjetje. Podatek naj kar je moči najnatančneje določuje predmet produkcije ali obrta ter razmejuje od sorodnih del. Pri takih delih, ki obsezajo več sorodnih predelov (vej) obrtnosti, povedati je vse te predele, ter naj se glavni predel podčrta. Naznamba mora biti razločna in občno umevna; ako bi kje bilo treba kakega pojasnila, naj se pri-dodâ na konci obrazca. V stolpci 3 naj se pové kraj, kjer se delo vrši. Pri podružnici kakega delaje povedati nje sedež in pa glavno delo, h kateremu spada. Za naznambe (podatke) v stolpcih 4 in 6 mero-davni so zapiski preteklega leta, datovani nazaj od dneva zglasitve. Novo začeta dela naj vpisujejo podatke, veljajoče o času zglašenja. Podatki v stolpcih 4 do 6, — če se gledé njih za krajše dobe v preteklem letu kažejo tako močne razlike, da bi vpis nekega določenega števila ne dal pravične slike (podobe), — naj se naznanjajo takö, da se za vsako dobo, v kateri število delavcev ni jako omahovalo, podatki posebej vpišejo. K stolpcu 4. Koga je v zmislu zakona šteti za delavca, odnosno vršbenega uradnika, določa poslednji odstavek §a 1 zakona (gl. Objasnila mini-sterijalnega ukaz od 3. aprila 1888, Drž. zak. št. 35). V stolpci 4a) zapisati je število onih delavcev in vršbenih uradnikov (moških, ženskih), ki so dorasli (ki imajo čez 16 let), ter vlečejo polno, njihovi uporabi primerno mezdo. Take osobe, ki — še ne dovršivši svoje izučbe — ne dobivajo zaslužka za svoje delo ali ga dobivajo manj, (med take je šteti sosebno otroke pod 16 leti), naj se vvrstijo v stolpec 4 h). K stolpcu 6. V letno vsoto mezde naj se ne vračunjajo mezde, plačevane takim osobam, katere — še ne dovršivši svoje izučbe — prejemajo nižji zaslužek za svoje delo. Leten zaslužek za delo, ki preseza 1200 gl., naj se samo v tem iznosu jemlje v letno vsoto. V ostalem treba je v preračunu postopati s plačami tako, kakor z mezdami. Po §. 8 zakona veljajo za plače ali mezde v zmislu zakona tudi tantijeme in naturalni prejemki ter je vrednost teh poslednjič omenjenih prejemkov računiti po srednjih cenah tega ali onega kraja. „Kakšna je delovršba.“ Podatki o uporabi delavcev v tem razpredelku naj naštevajo delavce posebej po različnih nevarnostih pri delu, katerim so podvrženi. Take delavce, ki spadajo nekaj časa v eno, a nekaj časa v drugo izmed navedenih kategorij, treba je vpisavati samo enkrat, in to v oni kategoriji, kjer imajo največkrat opraviti; ter naj se dotične razmere prilično razložč. Obrazec za preračun zavarovalnega prispevka. Označba delovršbe: . . . Številka udstvenice: 1347. Nevarnostni razred: V. Nevarnostni odstotek: 19. Zavarovalni prispevek v odstotkih mezde: . . a) Skupni prispevek: l‘3°/0. b) Od tega 10°/o kot dolg zavarovanca: (M3°/0. Preračun o iznosu dne 31. decembra 1889 dotekajočega zavarovalnega prispevka zavarovalnici za zavarovanje delavcev gledé kake nezgode za Doljnjo Avstrijo na Dnnaji za čas od 1. dne julija do 31. dne decembra 1889. V delovršbi imelo je v času od 1. julija do 31. decembra poprek opraviti polno plačevanih delavcev moških 52 ženskih 11 vršbenih uradnikov moških 2 ženskih — prostovoljcev, učencev in praktikantov moških 4 ženskih 2 Število delovnih dni: 153. (Hlovenisch.; 5 Za čas od 1. julija do 31. decembra > 3 xn Označba mezdne kategorije res izplačani zaslužek za delo pri preračunu zavarovalnega prispevka vra-čunjiv H gl- gh 1 Polno plačevanim delavcem 9.364 9.364 2 Vršbenim uradnikom imajočim manj nego 1.200 gl. letne plače . 500 500 3 1 vršbenemu uradniku, ki ima čez 1.200 gl. letne plače . . . 700 600 4 Naturalne dajatve, katerih skupna vrednost po srednjih cenah dotičnega kraja iznaša 325 gl — 325 5 Delavci najnižje mezdne kategorije, dobivajo poprek na dan, namreč moški 85 kr. ženski 60 „ torej : za 4 moške prostovoljce, učence, praktikante itd. na dan vračun-ljivih 85 kr., vsega 4 X 85 X 153 1 \ 520 za 2 ženska prostovoljca, učenca, praktikanta itd. na dan vračun-ljivih 60 kr., vsega 2X60X153 184 Skupaj . \ 11.493 Za vsakih 100 gl. vračunljivega zaslužka za delo opraviti je po tarifi 1 gl. 30 kr. zavarovalnega prispevka, torej vsega skupaj za prispevno dobo od 1. dne julija do 31. dne decembra 1-30 X 11493 100 gl. 149-41. I (Pristavek o načinu, kakô se dotekli prispevek odpravi.) ............dne................... Podpis: (V obrazec so zarad primera vpostavljeni podatki.) Navod, kakö popisovati obrazec. Popisujoč ta obrazec paziti je na to, da se vse, kar je povedano v njem, odnaša samo na preteklo prispevno dobo in ne na celo leto. Podatek o številu delavcev in vršbenih uradnikov itd. poprečno opravek imajočih, — če se Sestavljaje preračun o izplačanih in za zavarovanje vračunljivih zaslužkov za delo so mezde, katere k točki 1 in 2 vpisovati, in ki so v pretekli pri-sPevni dobi bile res plačane, vselej tudi vračunljivc Za preračun zavarovalnega prispevka. . Za vršbene uradnike, ki imajo čez 1.200 gl. 'dne plače, vračunja se samb 1.200 gl. na leto, ,eJ za poluletno prispevno dobo samb (jOO gl. glede teh števil v pretekli prispevni dobi kažejo takö močne razlike, da bi vpis nekega določenega časa ne dal pravične slike, — naj se naznanja takö, da se za vsako dobo, v kateri število delavcev ni jako omahovalo, podatek o številu delavcev posebej vpiše. Na primer: Osobam, katere — še ne dovršivši izučbe — ne potegujejo nikakega zaslužka, ali potegujejo nižji zaslužek, prištevati je tudi prostovoljce, učence in praktikante. Prostore, ki ostanejo prazni po popisu, ter jih za kako delo ni popisovati, ker ni nobenega zavarovanca iz dotične kategorije, treba je prečrtati. O Dni 42 Dni 111 ctf 3 • r—S 0) G moških 421 154 Polno plačevanih O delavcev S *0) a sh ženskih 143 86 a C _r H O q; _ o moških 7 7 e -ë Vršbenih uradnikov 0) o G- -J ženskih o CO • ' 5 1——< J ">S Prostovoljcev, moških 42 30 > učencev in > » praktikantov ženskih 7 7 Število delovnih dni 153. Obrazec za udstvenico (§. 5 t. ust.) Zavarovalnica v zavarovanje delavcev gledé kake nezgode za Udstvenica št, za................... (ime podjetnikovo, firma) . . Predmet dela .... ............ (del) Sedež dela.......................... (del) Ravnatelj (ravnajoči uradnik) Prvomestnik načelstva dne . \ Svojeročni podpis podjetnika (njegovega namestnika) 'i - . ' Ta udstvenica velja dotle, dokler je isti podjetnik gospodar dela, ter naj se zavarovalnici nazaj d», kadar podjetnik prestane biti ud zavarovalnice. Podjetnik od več delovršeb prejme samo eno udstvenico.