Poštno tekoči račun št. 24. - Conto corrente con la posta. Posamczna številka 20 stoiirtk. Izhaja : vsako soboto in četrtek popoldne. Slane za celo leto 15 L. „ pol lera S „ „ četrt „ 4 „ Za inozemstvo celo leio 35 L. Na nuroi.Ua brez do- poslane naročnine ac ne morcmo ozirati. Odgovomi urcdnik: Polde Kemperle. fMBMmw št lo V Gorki, v četrtek 5. febraarja 1925. Letovin. Ncfrankirana pisnvi se nc sprcjemajo. O^lasi se račanajo po dogovorj in se plačajo v nuprej List izduja konsorc. ij „ GORIŠKE STRA žd' Tisk Zadružne tiskarne v Gorki Riva Piazzutta st. 18. Upravo in nredništvo: ülica Mumcli štev. 5. — (prvj Scuohs). — Gospodom krvosesom! Primorska komunistična stranka lias je začela napadati in nas imenu- ie v »üeln« pomagače krvosesov. Med niimi in med vami, pravi komu- Tnstični list, ne more biti drugega ne- So boj. Dobro, gospodje komunisti. vašo bojno napoved sprejemamo in vam itaznanjamo, da so s tcm prenehali vsi obziri, ki smo jih imeli do vas v zad- niih letih. Pokazuli homo delovnemu Uudstvu, küj je phmorska komunističnu strari- ka ter razkrinkuli brez purdonu nje- ne zasluge za prlmorske delavce in kniete. Danes homo odgovorili na vpra- šaiije, kilo je krvoses in kdo pomagac krvosesov. Ni treba, da iščemo široko wokott, ampak zadostuje. da vam za- vpijerno v obraz besedo: Čerg! Celo dezelo ste prepletli s svojimi stavbinskimt zadrugami in oznanja- Ubahato, da jc v .vasi stavbinski zve- zi resitcv vojnih oskodovancev, v njej bodocnost delavstva in sreča kmctov. Delavci dobe v Čergu kriih, kmete bo pa Čerg obvaroval pred iz- korisčevalci, ki bi radi kmetom zidali hiše le zato, da si napolnijo kapitali- stične zepe. Vsi kmetje in delavci v (-erg, v njem je vase odrešenje! Tako ste vpili, gospodie komimi- sti, po vsef primorski deželi. tako ste slepili in varali ubogo ljudstvol To je xola resnica, ki je ne boste taiili, kcr ^o price desettisoci kmetov. ki so vas ^išali na lastna ušesa. Nudila se vam je prvic prilika, da fiokažete, kaj znate in zamorete ko- listiti liudstvu. Prisel je bil čas, da flokažete, da ne znate samo vpiti in •iričati, temveč tudi nekaj narediti. In kaj je bil uspeh vašega dela? Kakšne so koristi, ki ste iih prinesli Požrli in pogoltnili ste ubogim voj- rirn oškodovanccm m i I ij o n e n j i- hovega d e nar j a. Po vašem grlu so šli žulji ubogega ljudstva. oropali ste ga njegovega ognjišča in njegove strehe. Na Krasu in na Bovškem so vrišli mnogi kmetje na berasko pali- c°! Noben kapitaUstični izkorisčeva- tec in krvoses ni prinesel hujše ne- sreče nad nase nedolzne druzincl Po- Veite nam le, gospodje komunisti, ali s? je pojavil v zadnjih letih samo e- den kapitalistični izkoriščevalec v noši deželi, ki bi ravnal hujse z voj- r*m oslwdovancem nego vi! Vec nego soraviii kmeta na berasko palico, ni 'Hogoce storiti niti najgrsemu kapita- Ne izgovarjajte se prav nic na 1a- tiste! S tern ne boste prav nič oprali svoje sramote. Saj vedo vendar ze vrabci na strehi. da so Me v vasi bla- Zujni že inilijonski primanikljaji, ko ¦so prevzeli Čerg fašisti. Kam ste deli te miljone vojnih o- xkodovancev? Kdo jih je snedel? Na to odgovorile, gospodje komunisti, to ''uzjasnite liudstvu! Le oglasite se, Wspodje, če morete, le razlozite jav- n°sti to stvar. SHšali homo prav lepo "ovest o krvosesih in njihovih poma- ''(ičih! Ko bo javnost aila to povest, s* boste morali, gospodje komunisti, voskriti od sramu pred ljudstvom, ker s^ ne boste upali pogledati ogoljufa- 'utn oškodovancem v oci. . (wspodje krvosesi. bodite le tthi '" ponižni! Kaj se gocli po sveiu? Po zadnjem, govoru Mussolinija v ' parlaincntu je nastal v političnem živ- j lienju Italije čitden poiožaj: Musso- « I mi je xKubil zavczništvo liberalnega , prvaka Sal andre, njegova stranka jc ] ostula skoro osamljonai. Toda vlada je nategnila isthčasno svoje vajeti in nastopihi trdo in brezobzirno proti j svojim rasprotnikom. Začela je pic- i niti naspr :cno časopisje kakor se nik- • O.iix prej, vršile so se širom države hisne preiskave, politični shodi in scstanki so prepovedani, tako da so nasprotniki vlade morali mnolkniti in se mnakniti iz javnega boja. Politične stranke, ki ne more jo nastopati na javnih zborovanjih in ne smejo izra- j žati v časopisju svobod.no svojega ninenja, zgube namreč v moderni dr- žavi zadnje orožje, s katerim se lah- ko javno borijo proti vladi. To vclja tern bolj pri nas, kjer so zapnstile velike in niogočne stranke povrlm še Parlament, tako da ne morejo napa- dati niti z parlaincntarnc tribune vladne politike. Nastal je torei čuden položaj: protivladne stranke so mo- rale umolkniti in ustaviti borbo, do- čim je vlada rezala svojo pot in na- daljevala boj proti na-sprotnikom brez . vseli ovir in ne, da bi se nasprotniki I mogli braniti. i Kaj naj naredijo protivniki vlade? Opozicionalne stranke so se naha- jale v težkeni položaju. Kako naj na- ('nlinjejo započeto delo, ako so. po stali javni napadi proti vladi nemo- goči? Komunisti pravi jo že zdavnaj, da se morajo delavci in kmetic obo- rožiti in strinoglaviti s silo fašistov- sko vlado. Ali naj ostale stranke sle- dijo komunističnemu vabilu? Nemo- goče! To bi bila prevelika bedarija! Bil bi pravi zločin n&d- delovnim ljud- stvom. Tristotisoc oboroženili fašistov bi z ojjnjcm in mečem udušilo upor in se grozno maščevalo nad svodimi na- sprotniki. Kje imajo kmetje in delav- ci strojne puške, topove. zrakoplove, kje svoje častnike in Generale z glav- nim stanoin? Nikj'er. Zato bi aa spre- menil upor v pravo klavnico delovne- ga ljudstva. Bog obvari, da bi komu- nistični modrijam" odločali! S komu- nističnim predlogorn ni torei nič. Vc- čina opozicionalnih strank jc mne- nja, da se bo fašizem zruši'1 brez na- silja. Saj se je vendar fašizem obso- vražil ravno radi nasilstev in njego- va rnoč propada samo radi tega; ker se je itülijanskcimi ljudstvu prignu- sila politika batin. Ne segajmo tudi ml po enakih sredstvi'h. Liudstvo se bo oklenilo samo tistib, ki nupisejo na svoje zastave: mir, red in pravico! Pripravijajmo se za bodočnost! Tega načcla sü drže posebno Ljudska stranka, zmerni socialisti in demokra- tje pod vodstvom poslanca Aniendolc. Te stranke so prepričane, da bo najno- \rejša politika moči fašizmu skodo- vala in izpodkopala njegovo posled- njo nioč. Plenitve časnikov in sploh politika zelezne roke bo izgnala zad- nje libcralne poslance iz vladne veči- en in potisnila fašiste v manjšino. Poslanci, ki stojc na stališču libera- lizma, to se pravi na stališču svobo- de, ne bodo nrs.'irec dolgo trpeli, da bi vlada dušila svobodo tis.ka in ti- saila dezelo pod jarmom policije. Po- slednji liberalci in bojevniki bodo za- pustili fašistovske vrste in tedaj bo napočHa ura za opoziciio. Današnje težave ne smeio varati nikogar. Fašizem se bliža svojemu koncu in zato je painetno. da misli- mo že danes na bodočnost. Kaj na- redimo v trenutku, ko pojde danas- nja vlada, to je najvažnejše vpraša- nje za rolitiko Italije. Zapljenjen progias. Ljudska stranka je kot naj'bolj zre- la in praktična stranka opozicije raz- pravl.in.la o tern vprašanju na zad- nji scji svuiega glavnega odbora in iz- dala nato proglas na svoje pristase. Vlada je p-roglas dala zapleniti in prepovednla časnikom priobčiti tudi odloinke, k(er bi se Ijudstvo preveč rnzburi'lo. Tudi »Ooriška Straža« je dobila prepoved in ne srne natiskati proglasa. Toliko pa lahko rečeino, da je Ljudska stranka zclo ostro napad- la vlado in da se je iziavila za naj- l)o" tesiio zvez'o z zmernimi sociali- ! sti, z demokrati in s skupino Oiolitti- ja. Ta izjava je razhudila republikan- cc in skrajne socialistc. Razburili so se, da se Ljudska stranka ni izrekla tudi za zvezo z njimi. Očitali so ji, da 'dela razdor med vrstami opozi- cije. Nastal je velik sum v časopisju. Kdor prouči natančno zaplenieni proglas in prcudari korak, ki ga je naredila Ljudska stranka. mora pri- znati, da je bil- zelo potreben in ko- ' risten. Italijanska ljudska stranka bo- če priti namreč na jasno, kai je tre- ba narediti, ko pa die fašizem. Načrt za bodočo vlado. Zgodilo bi se nainreč prav lahko, da bi nastala ob padcu fašizma naj- večja zmeda v vrstali opozicionalnih strank. Eden bi vlekel na levo, drugi na desno, ena stranka bi zahtevala to, druga ono in tako bi stranke, ki so bile v boju proti fašistovski vladi edi- ne, naenkrat razpad'le. Ljudska stran- ka je hotela s svojim proglasom po- staviti že sedaj temelje za bodoco vlado. Izjavila se je, da je pripravlje- na sodclovati v bodoči vladi z zmer- nimi socialisti in s skupino Arnen- dole ter Janeza Giolittija. S temi strankami bi se morala začeti poga- janja že danes, odstraniti bi bilo tre- ba vsa nasprotja in nesporazunrljenja in sestaviti natančen in iasen vladni program. Ne zadostuje torei boj pro- ti fašizmu, to je prennalo. Treba je po- zitivnega in graditeljnega dela, da bo ob padcu fašizma vse že pripravljeno za nastop nove vlade. Ker je že da- nes jasno, da bo težko spiraviti skraj- ne socialiste in republikance v skup- no vlado z Oiolittijcm in Amendolo, nima nobenega smisla, iih siliti k sktipnim pogajanjem. Pač se pa mora nadaljevati boj pro- ti fašizmu v skupnih vrstah kakor dancs, kajti republikanci in skrajni socialisti imajo isti interes se opro- stiti faš. vlade kakor Ljudska stran- ka in Amendola. Knotnost opozicionalne voiske je ostala toirej v tej točki ohranjena. Si- cer se pa bodo razmere popolnoma zjasnile do 1. marca, ko se otvori za- sedanje rimskega parlamenta. Nemška manjšina v Jugoslaviji. O napadu na poslanca drja Krafta Pišc še vedno časopisje v Jugoslaviji. Razume sc, da je dogoxlek vzbudil tudi mod Ncmci v Avstriji in nemški repiibliki pozornost in čitali smo, da so v Oradcu priredili dijaki protestne inunifcstacije. Ponudila se namje prilika. da spre- govoriino par besed o neniški manj- šini v Jugoslaviji. V Vojvodini, to se pravi v nekdanji južni Ogrski, živi par sto tisoč Nemcev, ki so se naselili v te kraje pred približno 180 leti. Sko- ro vsi so trdni kmetje, ki žive na last- ni zernlji in so prišli z uinnim gospo- darstvom do preccjšnjega blagosta- nja. Tudi obrt in trgovina se ie razvi- la med vojvodinskimi Nemci do lepe stopinje. Nemsko prebivalstvo teh krajcv tvori nekak otok. obdan od vseh strani od drugorodnih liudstev. Na severu mejijo Nemci na Ogre, na zapadu in jugu na Srbe in Hrvate, na vzliodu na Ronuine. Ti Nemci so brez vsake zveze s svojo nekdanio do mo- vino in sploh z nemškim ozemljem. Med njihovo pokraji.no in neinško Av- strijo leže širne ogrske planjave. Ni- koli ne bodo združeni ti kraii v skup- 3ii nemški državi. Pod ogrsko vlado. Pred svetovno voino so bili vojvo- dinski Nemci podvrz.cni O^ro'm. Iz Bud'impeste so jih vladali precej kri- vično in jih narodno zatirali. Kdor ima priliko se porazgovoriti s kakim izobraženim Ncmcem iz Voivodine, ta slisi prav grdc reči o ogrski vladi. Ogri so hoteli Nerncc raznaroditi, spremeniti so jih hoteli v Ogre s silo. ,1 emali so jim sole, zapirali njih dru- štva ter jih tlačili neusmiljeno kakor Hrvate, Slovake in Romune. I5o svetovni vojni so se Nemci o- svobodili ogrskega jarma. Nasilne mažarizacije je bilo konec. Kakšna je prava politika z Nemci ? Pain-etna demokratična politika bi morala podpirati Ncnice. da se osvo- bodijo vseh krivic, ki jim iih je bil pri- zadel ogrski irnperializem. Nemcem je treba vrniti vse jezikovne in. kul- turne pravice, ki so jih zgubili pod o- ;.{rsko vlado, oni bi morali občutiti, da je med ogrskim imperializmom. in Ju- goslavijo velika, temcljna razlika. V Jugoslaviji bi se morali Nemci od- daliniti od stoletnega zatiranja in za- živeti svobodno življenje. Kaj bi bila posledica take politike? Naravno .ie, da: bi se Nemci oklenüi nove države, ki jim je prinesla prti- vico. Upirali bi se z vserni silaini, da bi se vrnili pod staro ogrsko zatira- nj'e. Nihče bi se ne boril bokj odločno proti Ogroin kakor Nemci, i ko bi se Mažari hoteli zopet polasti- ti njihove zemlje. Zakaj Nemci mo- rejo izbirati samo med Jugoslavijo in Ogrsko. Lcistne države ne bodo imeli nikdar, z Nemcijo se ne more.io niko- li združiti. ker jo ločijo od nie neiz- mcrne pokrajine. Zato so> ti Nemci že od. narave siljeni, živeti za vse case v tuji državi. EditiO', po cemer bi mogh stremeti, je avtonomija. Pametna in pravična politika more spremeniti Nemce v najbol.iše držav- ljane. Na skrajni meji Jugoslavije bi branili diržavo iz lastnega interesa, ker bi ščitili pri tern le lastno dornačo grudo pred ogrskim imperializmom. V rokah jugoslovanskih O'dgovornili politikov leži torej odločitev. ali bodo Nemci obrambni zid države ali pa nezadovoljna, iredcntistična narodna manjšina. S tega stališča ie napad: ju- goslovanskih fašistov na dria Krafta pravi zločin proti Jugoslaviji. Volilna nasilstva jugosiovanskih faSistov. V zadnjem političnem oregledu smo pisali, da se vrši v Sloveniii volilna borba niirno in dostojno. Opomnili smo pa, da je Oriuna edina organiza- cija v Sloveniji, ki irna v Drogramu nasilstva in pretepe in da nas čakajo lahko zato do 8. februarja še mar&i- kaka presenečenja1. Kar snio pisali, se je dogodilo. V nedeljo I. februarja je sklicata Slovenska ljud'ska stranka shod v Ljubljani, in sicer v veliki dvorani hotela Union. Govoriti bi bil moral dr. Anton Korošec, kandidat tudi v Ljttb- St ran 2. OORISKA STRA2A* Ijani, in njegov namestnik urednik Franc Terseglav. Orjunaši korakajc. 2e pred deseto uro .so se nabrale ti- sočglave množice pred Unionom in napolniie dvorano do zadhjega kotič- ka. L.iudstva jc bilo toliko, da niso mogli vsi na zborovališče. Orožništvo je zastražilo ulice, da bi se ne motil .iavni red in mir. Deset minut pred 10. uro ie priko- rakala proti »Unionu« četa oborože- | nih jugoslovanskih fašistov. sestoje- ! ča približno iz 100 mož. Nosili so de- | bele gorjače, bikovske gumijeve pa- i lice in pri sebi so imeli tudi samokre- se. Zakon bi bil zahteval, da orožniki razorožijo nemudonia četo fašistov. zakaj v modern i in urejeni državi se j državl.iani ne sme.jo po svo.ii volji o- { boroževati in korakati celo no ulicali v orožju. To pravico ima.io samo vo- jaki, orožniki in policisti in niliče dru- gi. Tako vcleva zakon in ustava na vsem omikanern svetu. Da niso orož- niki vzeli Orjunašem orož.ia, k torej velik pregrešck proti zakojiom drža- ve, je kaznivo dcjanje, ki bi se ne j smelo trpeti pod nobenini pogojem, ker tako se ruši.io temelji države, ka- tcra sloni na zakonu in redn. Ako bi vlaida dovolib, da se sme vsakdo obo- roževati po svoji volji, potem bi se vse stranke oborožile ter spremenile v prave arniadc. Država bi iniela vse polno strankarskih armad, ki bi se medsebojno klale in rnorile. To bi ne bila več clržavn, tcinvcč prava krvava kiavnica. Iz tega vidimo jasno, kakšno od- govornost jc vzela nase tista stranka, ki dovoljuje take razmere v Sloveni- ji In koliko so vredni pri nas tisti ča- sopisi, ki kakor »Edinost« in »Novice« prikrito hvalijo Orjunaše, Nasilni vpad v dvorano. Četa jngoslovanskih fašistov je na- skočila — da se vmemo k sliodu — vhod na zborovališče, kjer je nale- tela na odpor neoboroženih reditc- Ijev. Plemeniti rodoljubi so začeli pretenati z batinami svoje krvne bra- te, da si izsilijo vstop v dvorano. Po desetniinutnem gnetežu je stopila če- ta orožnikov k Orjunašem in mesto cia bi jih aretirak), jim je ix>magala v dvorano. Fašisti so drli naprej, o- rožniki so korakali za njihovim hr- btom kakor mogočen ščit. Fašistov- ski naroidni borci SO1 začcli razbijati s kiji sipe, clektričnc svetilke in so razrušiliv obešala. Orožniki iih niso aretirali, temeč korakali mirno za njimi. Čim so dtošli Orjimaši v sredo dvorane, so se zagnali na oder, kjer so stali dr. Korošec, Franc Terseglav, dr. Stanovnik jn o-stali 51a- ni predsedstva. Razbi.iali so na vse strani in tiilili, dr. Anton Korošec je bil v največji nevarnosti, a se ni ga- nil z mesta. Mestoi, da bi orožniki u- klen.il i razbijače v verige in liih odpe- ljali na policijo, k'akor predpisuje za- kon, na katercga so prisegli, so se obrnili pro^ti ninožici in jo zaoeli gnati siloma iz dvorane. Dr. Korošca nesejo na ramenih. Tisočglava množica ie začela bur- no vzklikati drju Korošcn, po dvorani je zabučal vihar navdnšcnja. Od dne- va osvobojenja ni še doživcl dir. Koro- šec take manifestacije. Radi nastalili pretepov ie vladni komisar razpustil zborovanje in ko se je prikazal dr. Korošec na cestt, je zabnčalo iz tisočero grl: »^ivio d'r. Korošec! Živela Sloveniija!« Dvignili so drja Korošca na raitnena in ga ne- sli do Frančiškanskega mosta. Ob- činstvo je neprestano vzklikalo vodi- telju slovenskega naroda, iz tramva- ia so ljudje maliali z robci in pozdrav- ljali. Sprevod je prišel do »Jugoslovan- ske tiskarne«, kjer je dr. Korošec na- govoril množico ter jo pozval, naj se mirno razide. Pri spopadih je bilo več ranjenih, med njimi gospod Oabrovsek. tajnik Slovenske Ijndske stranke. kateremn izrekamo na tcm mestn svoje simpa- tije ter mu pošiljamo iskrene pozdra- ve slovenskega ljudstva na Ooriškem. Ta dejanja jugoslovanskega fasi- zma ostanejo zapisana na najbolj sra- motnih straneli slovenske politične zgodovine in nas je sram. ko čitamo slovenske časopise, ki taka nekultur- na nasilstva še zagovarjajo ter se z njimi bahajo kakor s hvalevrednimi junaškimi čini. Kdor ščiti in podpira t:iko politiko, ruši temelje države. Ve.Uka in oogata Italija. Senator Mosconi, b'vsi generalni civilni komisar za Julijsko Kraiino, pise v knjigi, ki jo je neilavno objavil, da mora Italija pokazati Slovenom, da »ni tista dežela zločincev (brigan- ti) in razcapancev, kakor so jo predo- cevale avstrijske cblastU in da je treba pokuzati iwsemu Ijudstvn, zla- sti našim vojaškim novincem. »da je Italija veiika in bogata«. Zato da je treba naše novince pošiljati v sknpi- nah v veoja itali.ianska rnesta. da do- ' bijo tarn pravo sliko velikosti in bo- gi'.stva Italije. Senator Mosconi se v ieh besedah zelo moti, ako misli. da bo nase-ljud- stvo, zlasii nase novince nrepričal o velikosti Itali'je z velikinii mesti. Mi itnamo povsem drugacne pojine o ve- likosti narodov in držav. Velike Hiše, široke in tlakane ulice ne novedo še prav nič o velikosti naroda. Veličina noroda in visoka stopnja omike se skriva Uihko v prav nizkih. a poste- nih bajticah. Nasemu voštenemu Ijudstvn veliko bolj ugaja majčkeni Cahej, ki je v svoji plcmenitosti go- voril Gospodu; »Gospod, polovico svojega blag a dam ubogim in ako sem koga kaj ogoljufal, povrnem četver- nof« — mu veliko bolj ugaja nbožcc Lazar. kateri je lezal pred bogatinovi- mi vratmi poln ran in se je želel na- sliiti z drobtinami, ki so padale z mize bogatinove, nego tisti bogatinec, ki se je oblačil v skrlat in v tančico in se je vsak dan imenitno gostil — in mu veliko bolj ugaja tista nboga vdovicn, ki je prisla v temped in vrgla le dva (lenarca v puscico, nego vsi ti- sti bogatini, ki so prevzetno metali van jo obilne darove! Tako cuti plemenito slovensko ljudstvo in istotako cuti tudi pleme- nito italijansko ljudstvo. Kdor bi dru- gače sodil o Italiji, bi ji delal krivico. Zato pa bi bil senator Mosconi bolje storil, ko bi bil pisal: Pokažimo Slo- venom, da imamo še tisto italijansko Dantejevo kiilturo, ki ne pozna kri- vicnosti, ampak le dobrodelnost, ki je delala Italijo slavno v vseh stolet- jih, ki pozna le pravicnost in Ijube- zen, ki ne ovira kultnre drugim na- rodom, ki jim ne jemlje sol in ne za- pira društev in zavodov, v katerih so se izobrazevali. To veliko italijansko Dantejevo kulturo spostuje in ceni slovensko ljudstvo, to obciiduje, tej se klanja ne pa štirinadstrojmim hišam. ulicam in kanalizacijaml Dokažite nam ven- dar, da imate še tisto kulturo in ta- koj vas homo Ijubili in se za Itali- jo tudi r a d i ž r t v o v a 1 i. S temi besedami pa nočemo žaliti italijanskega ljudstva, ampak le opo- zoriti tiste, ki nas kruto pritiskajo in zatirafo. Nesmrtni Dante in vsi itoUjanski prosvitljeni možje iz preteklosti. bi zaklicali, ko bi dunes vstali od smrti: »Vstavi se, Italija! Po tej poii ne na- preil Kar sama nodes, da ti drugi store, tudi sama drugim ne delaj!« Forojuliensis, Zopet so jih štirje zatajili. Pretekli teden so vrnili strankarske ifkaznice štirje fasistovski poslanci: Edvard Torre, Boido, Rebora in pije- inonteski poslanec Bruno Oemelli» odlikovan z zlato hrabrostno sveti- njo. Ta izstop je snoparje precej ne- prijetno dirnil, čcprav skusajo na vse kriplje zmanjsati porncn tega slučaja. Tržne cene. dne 4. februarja 1925. v Gorici. Rudeč redič od 2—2.20 1 kg, ze- lcn redič od 2—2.20 1 kg, karfijol 1.20 1 k(T krompir 0.80 c kg, vrzote 0.80 c kg, spinača 1—1.20 1 kg, motovinec 2-—2.40 1 kg, česnik L 12 kg, čebula 2—2.40 1 kg, brocoli 0.80—1.20 1 kg, solata 2.40—2.60 1 kg. DNEVNE VESTI Resnica v oči bode. Ooriški tednik »L'Izonzo«. ki ga u- rejuje fašist Qraziani je bil zadnjiČ zaplenjen. Ko je izšla čez dva dni 23. številka, so jo zaplenili še predno je bila v razprodaji. List se bori za pra- vice Oorice proti videmski kliki, zato bode oblastnike v oči. Zgodbe o clioveliu, dvajset govorov za smer življenja, I spisal dr. Mihael Oixika — so ravno- | kar izšle. Že ime našega Opeka nam knjigo toplo ])riporoča. Cena 28 din, poštnina 1.50 din, pri Ničnian-u v Ljubljana. Prodaja tudi knjigarna K. T. D. v Gorici. „Gospodarski list". Prvo letošnjo številko »Ocspodar- skega Hsta« smo pslali na ogled ve- čini naročnikov »Ooriške Straže«. Kdor želi dobiti druR'o in naslednje številke »Gospodarskega lista«, naj plača naročnino, ker nadalinih šte- vilk ne pošljemo na ogled. Uprava »Gospodarskega lista Gorica — Corso Verdi st. 37. Skrivnostna seja. V petek se zbralo v Belgradu k po- svetovanju par ministrov in več ge- neralov. O tern kaj so govorili, ne crime nobeu časopis besedice. Zato pa krožijo najrazHčnejse vesti po .Tu- goslaviji o tej skrivnostui seji. Katoliska omladina brani svojega i škofa. Scdanji volivni boj v Jugoslaviji presega ponekod že vsc meje. ki jih stavi izobražencu mera dbstojnosti. Posebno neokusni so časopisni napadi na Ijubljanskcga vladiko Jegliča; s temi izbruhi strankarske prenapeto- sti se morejo -mcriti kvečiemu še u- mazani spisi, ki jih dobiš po kolodvor- skih stoijm'cah za par krajcarjev. Da sivolasemu škofu, prvemu borcu za neodvisno doniovino vseh Jugoslova- nov, pokažejo, kako čutijo z njim v borbi, ki jo bije za svoj narod. so ljub- Ijanska katoliška akademska društva poslala škofu obširno spomenico. V njej mu zatrjujejo svojo vdanost in pripravljenost, da inu sledijo v nove boje za pravice in vero slovenskega ljudstva. Nastop in spomenica kato- liškega vseučiliščnega dijnštva je pra- vi izliv čustev vseh Slovencev, ki se jim gabi blatenjc tega moža. ki vi- soko stoji nad malimi obrekovalci. Zmagalec Farinacd. Fašisti v Kremoni so te 'dni imeli volitve v svoje načelstvo. Ob tej pri- liki je neizogibni Farinacci poudarjal, da je njegov levičarski fašizem pravo zmagoslavje za vso stranko. Obcncm je zahteval, naj postavijo fašisti pod svoje varstvo vse banke. Alož ne mi- sli baš slabo. Kjer sta red in mir. V nedeljo zveöer so se pri Brešiji spoprijeli fašisti z gručo delavcev. Prišlo je do huidega pretepa, v kate- rem je ncki fnšist Quiet ubil dva de- lavca. Pa tudi od drugod prihajajo poročila o »redu in mini«. Kdo bo ostal? Zadnjič smo. porocaii, kako so so- vjetski mogotci vrgli skozi vrata rde- čCga generaJa Trockija. Nekaj podob- nega čaka zdiaj baje tudi načelnika propagandističnega od'delka III. inter- na.cijona.le Zinovjeva. Ruski diplorna- ti v inozemstvu se pritožujejo, da jo jc mož s svojo propagnndo v iiiozean- stvu nopolnoiina polomil. vStalin in Ka- menev sta že določila Zinovjcvu po- sebno n a logo n-ekje na sevcru. da ga tako odstranita iz Moskve. Zdaj osta- neta kot diktatorja še Stalin in Ka- men ev. Zastarele sanje. Sredi februarja bo-do zborovali v Budimpešti pristaši starih cesarskih časov. Sldepali bodo, kako bi se ob Donavi zopet usta.novila država, če ne pa vsaj zveza obdonavskih držav. To naj bi bila lestvica do cesarskega prestola. Nekdaj v starih časih... Minuli so casi, ko je po vsej bivši monarhiji kar mrgolelo raznih feld- maršalov, grofov in aristokratov z zlatirni našivi in polnimi inošnjami. Vsa ta množica dosto.ianstvenikov ie dunes ob ugled in večkrat celo ob krnli. Pred par dnevi je umrl na Du- naju feldmaršal Lederer vslcd lakotc. Prodal je že vse pohištvo in obleko; koiično so rnu zmanjkala vsa sred- stva. Bivši poveljnik v Bosni in Her- cegovini general Zierhofer ie usluž- ben kot natnkar v nekem hotel« v Graden. Bajc je preko 700 takih nc- srečncžev, ki so z visokili mest padH med najzadnje. Kino-operaterji vec- krat povabijo bivše častnike avstrij- ske arrnade, ki so brez deki in jela, kot statiste za par kron. V neki vasi na Ogrskom so našli v seniku mlade- ga človeka vsega premrzlegi in lačne- ga. Po dolgem obotavljaiiju ie izpo- vcdal, d;a je sin grofa Thuna in potnie peš iz Bukovine, kjer so jim konfisci- rali Romuni posestvo, na Dunaj, kjer se ga bodo morda sorodniki usniili. Z rokami ni vajen delati, sredstev pa ? nima. Tako se vrti kolo srece; danes meni, jutri tebi. Nenavadna podobnost. V lohdonski otroški bolnici se ie I)iipetil ncnavaden slučaj. Ko je prisl«» neka niati po> svojega. deloma že o- zdravljenega sinčka, se je nekoliko začudila, da se je otrokov obraz po davici tako spremenil. Zdravniki in strežniki so jo pa. kmnlu potolažiti, češ, da je to nekaj navadnega. Doina ji pa še vedno ni šlo v glavo. da hi se mogla zgoditi taka spreniemba; tudi sosede so jo o tern uverile. Vrne se zopet naizaj in povprašuje. kdo je še bil z njenim otrokom v bolnici. Po- vedo ji iinena. Po dveh mesecih je §e vedno dvomeča mati imela opravke pri neki družini. Ko potrka, ji pride odpret mled fantiček — n.ien pravi sinček, zelo podoben otroku. ki ga jc imela doina. Ko začne povpraševati. so tudi v družini izjavili, da se jim njih otrok ni zdel več tisti kot pred boleznijO'. Materi sta zdaj zamenjana otroka zopet spoznali in jokali same- ga veselja. Lepa mestna uprava. V občinski u pravi mesta Mil an a ."v> odkrili velikanske poncverbe. Račun- ski uradnik Riboldi je že od 1. 1916. uganjal v družbi s par tovariši veli- ke sleparije. Dognali so, da ie osko- doval občino za en million in še par stotisoč lir. Zdaj že premišljuije v za- poru, kako se vo'di mestna uprava. V Turkih vre zopet stara kri. Odkar si je Turčija pod Kemal pa- šo sezidala močno državo. ie zacela zopet kazati svojo proti-kršcansko ost. Pretekli teden sta prišla na dvor carigrajskega grškega patriarha Kon- staiitina VI. dva po-Iicijska uradnika in mu ukazala na;j pobere svoiie stvari in gre iz države. V Grčiji je nastaLo vsled tega velikansko razburjenjef rožljajo žc z oTOŽjern. Morda se bo pa stvar le potnirila, ker so vclike države poslale Kemalu v Angoro opo- min, naj ne Uganda takih političnik potez. Primite tatu! Italijanski gospodlarski krogi se i&e več kot me sec dni vprašujejo, kdo ie kriv, da lira na inozemskih borzah pad'la; kdo je kriv, da beremo vsak dan v časopisju: tu se je kruh podra- zil, tarn so cene poskočile in tako p© vrsti naprej. Treba je dobiti povzro- čitelja. Pa so modri možje, položili palec na čelo in vzkliknili: »Tuji špe- kulantje, ti, ti so krivi.« Ko so tegM» tntu zgrabili za vrat, se je izkazalo. da ni pravi. Naenkrat začno snopai1- ski listi sami napadati svojega finanč- nega ministra. »Kdo bo drugi kriv,« so dejali, »če ne finančni minister. Si- »GORIŠKA- STRATA« MHÜI eer pa oden mora biti kriv.« Finančni minister1 pa povahi nekega časnikarja k sebi in mu v silnoučenem razgovoru razlaga, kdo jc kriv sJabe valute in slabega gospodarstva. Minister pravi, saj v Italiji je vse mirno. vse dela za prepirčke političnih voditel.iev se nih- če še nc zmeni itd. Torej jc kriva kajpak ta preklicana inozemska jav- nost. In tako lovijo in pneganjajo ta- tu, ki ga imajo doma, po tujiem svetu. Norec sodi zdrave. Takega slučtija, kot s.4e je zgodil na Irskem, še ni bilo zlepa! Pred sodišče so prišli, dediči nekega bogatina in se Priekali prcd sodnikorn o veliavnosti ftporoke. Sodnik jih nekai časa po- sluša, nenadoma se pa dvigne in pro- glasi obsodbo: »Vseli pet dedičev je blaznih; v norišnico z njinii!« Navse- zadnje je pa zdravnik dognal, da se Je staremu sodniku omračil, um. Društvo narodov. Po svetovni vojni je začet noscgati z odločujočim vplivom v evropske ruzmerc do vojne nezv.ani činitclj: društvo narodov. Zamisel tega dru- stva ni pmv nova. Vendor ie šele a- neriški predsednik Wilson v svojt zel'n za svetovnim miorm in s svojim fnogočniiu vplivom dosegel I. 1919., da le 14 držav prijavilo svoj nristop k tej >mirovni zvczi«. Namen društva narodov ie mirnim Potom poravnavati nastale spore wed država mi pred razsodiscem. Olavni cilj in krona vsega del a pa naj hi bit: konec vsem vojnam in vsake- na oboroževanju. 2al, da se ie ta le- ft cilj Wilsonove zamisli kaj kmalv iimaknil diplomatskim spletkam. i Olnvno besedo v društvn narodov i- ttiajo najholj militaristične in impe- rialistične države: Angtija. Francija, Italija in Japonska. Brusiio bajonetv, obenfim pa prtdigajo o syetovnem mini! Te stir! države pošilinio svoje zastopnike v takozvani svet drustva narodov, hi je najvišje pristojno me- sto »za čnvanje svetovnega mira«. Seje tega sveta so tame; druge dr- iave imajo pristop k njim le tedaj, če se vprašanje tice tiste drzave same, a še tedaj Una le posvetovalen glas. Vsako leto enkrat se pa sestane zbor drustva narodov, kamor pošljejo vse včlanjenc države po tri zcstoimike, ki Jxi imao h> en glas. To jc nekak par- lament vseh držav, ki zboruje obicaj- no v lenevi. kjer je sedez drustva narodov. Tu imn svoje made tudi xlavno iajnistvo z glavnim tajnikom, niegovim najiu'stnikom in dvema Podtojnikoma. Tajništvo je razdelje- no na 6 odsekov: odsck za upravna vPrasanja in narodne manisine, fi- nančno-gospodarski odsek; politični; informativni; pravni in prometm. Na čeln teh odsekov je posebcn ravnatelj s $icv hum uradnistvom. V društveni Putači v Ženevi je še vse polno drugih uradov. Vse osobje pa vživa medna- rodno zaščito in ima značai diplo- lruitskih oseb. tVes ta ustroj pa stane mnoge mi- tthue. Proraeun krijcjo sorazmerno Vse države. Ideja drustva, narodov ie silno lepa ^ cJovekoljnbna, manjkajo ji pa pri sedanji udejstvitvi važni pogoji. Ne Dreveva jo toliko čut pravičnosti in rtovcčanstva kot pa samopašnost ^elesU. Združene ameriskc drzave so fo iasno povedale, ko so zavrgle I. W2i. sedan jo obliko drustva naro- ^ov in izstopV.e iz njega. Panez kot Predstavnik najvecje svetovne mo- r zaroko tako-le: »Kakšne so čednosti in pred'nosti ^oje neveste?« »Lepa je,« odgovori mladenič. »Zapiši na papir eno ničlo,« reče Modrijan. »Ie iz ugledne družine,« nadaljuje ftriadenič. »Zapiši dVe ničli,« pristavi modri- jan. »Tudi bogata je,« zatrjuje ženin naprej. »Zapiši tri ničle.« pripomni modri mož. »Učena je,« se pohvali mladenič. »Zapiši štiri ničle,« govori modri brezv obotavljanja. j »Živahna in dclavna je,« našteva mladenič naprej. »Zapisi pet ničel,« nadaljuje istota- ko modrijan. »Tii'dj zelo skromna je,« livali svo- jo nevesto ženin naprej. »Z-:ipiši šest ničel,« pristavlja ncu- trudni modrijan. 2e skorai utrujen reče niladenič: j »Tndi züIo verna in pobožna je!« Pri teh besedah pa oživi reisni mo- drijan in reče: »Sedaj pa zapiši 1 pred vse tiste ničle in iinel boš ! 1,000.000 - milijon.« ' Po širokem svetu. Razdejonje najaponskem. Zadnji velikanski potres nai Japon- skem je imel bujše po«ledice kot si jih predstavljamo na zapadn. Divja sila narave je plesalä po ozeinliu 50.000 km2; na tistem ozemlju biva 9 milijo- nov ljudi. V teh krajih je bilo razruše- nili 70% mest in vasi. V glavnem me- stu Tokio je požar uničil krog pol miüjona poslopij; v drugem velikem mestu Jokohami je ostalo od 316.000 liiš le ]00 nepoškodovanih. Mrtvih je bilo 300.000 ljtidi. Škode je pa nad 2 inilijardi jenov (prilično 3 milijarde lir.) Kijub tej nesreči se pa država vzhajajočega solnca neprestano obo- rožuje. Možu ni zaupala. Ka,j vse je že dandanes vzrok zakon- skih ločitev! Cele knjige bi lahko na- pisali takih vzrokov. Bden izmed prav modernih je sledeči: V Pairizu je zbOilela žena slovečcga zdravnika- kirurga. Ozdraviti ni mogla brez ne- varne operacije. Pred operaciio je iz- javila, da ne dopusti blizu svoiega moža. Ko je bila nevarnost prestana, je mož vložil tožbo za ločitev. ker — njegova žena ne zaupa v njegovo znanost. Res, težka odločitev za sod- nike. Moč vzhoda. Vedno bolj se gostijo govorice o rumeni nevarnosti. Na Vzhodu so še neizrabljene sile, ki bodb skoro goto- vo imeli še veliko moč v setovni po- litiki. Samo Kita^icev je nad 420 mi- lijonov, to je četrtina vsega člove- štvn. Če bi vse Kitajce razporedil drn- gega za drugim, bi stali možie s ki- tami desetkrat okoli zemeljskega rav- nika. Velika armada! Različni koledarjr. Zna.no je. da nimamo enotnega ko- ledarja. Mi katoličani šteiemo lcta od Kristusovega rojstva. Pravoslavni štejejo po julijanskem in so za 13 dni za nami. Judje štejejo pa kar od stvarjenja sveta. Letos je po njih ra- čuiiii poteklo 5686 let, odkarsvet stoji. Grki tudi računajo od začetka sveta; pa se jirn zdi zemlja za par stoletij stareiša kot Judom; letos imajo let- nico 7433. Mohaniedanci pa štejejo od leta, ko je moral Mobamed bežati iz Meke v Medino. Od tega bega (hed- žre) pa do letos je potekto 1344 let. Če je le res, hm? V neki angleški delavnici za zrako>- plove so zgradili novo vrsto letala. Na uro bo letelo 480 kilometrov; to je 8 kilometrov na tuimito! Potem- takem bomo lahko kmalu zajtrkovali v Evropi, kosili v Arneriki. večerjall pa kje na severnem tečaju. Zanimiv račun. Vsakdo ve, da čim višje ^e dvigne- rno, tem razsežnejši je prostor, ki ga zamoremo z očmi pregledati. Če sto- jimo na morskem obrežiu 30 metrov visokor nese pogled 17.702 metra da- leč. Ce stO'Pimo 15 metrov nižje, ne vidimo samo 8851 metrov dialeč, am- pak več, namreč 12.875. Ravno polo- vico prejšnje daljave bi videli, če bi bila naša zemlja ravna. Z 10 metrov visokega oibrežja vidimo 10.000 me- trov dialeč; s 6 metrov visokega 8000. Človek 1.70 metrov visok, ob morski gladmi pa vidii 4560 metrov po morju. Socialni vestnik. Dvoje težkih vprašanj. Svetovna vojna ni le razbila in u- ničila na tisoče človeških bivališc, o- pustošila na milijone kvadratnih me- trov rodovitnih pol] in zahtevala cele kupe mrličev, ampak je spravila na površje tudi nova vprašanja. To so vprašanja, ki vpijejo po odgovoru ne samo p»ri nas; ves svet vzdihuje pod njihovo težo. Prodvsem je treba dan- danes rešiti v vseh drzava'h vpraša- nje draginje in vprašanle brezposel- nosti. Nobcna stvar ni menda zad'nje te- i due tako razburjala italijanskc jav- I nosti, posebno gospodarskc. kakor j padanje valute in s tem zdiriiženo stal- j no draženje živil. Kruh se je podražil, so vpili iz Milana, delavci so udrli v i trgovine, so poročali kje iz Napolja. Vladno časopisje pa se >je iezilo nad ! špekulanti, češ da so oni krivi vseh i teh križev in težav, ki so padle baš i v dobi fašizma nad italijanski narod. i Nekoliko bo že resnice, da je padec j italijanske lire povzročil boi fašistov- ! skih nasprotnikov v inozemstvu. To- i da to je trenuten krivec. Saj je dra- ginja zlo, ki tare ves svet. Torej tiči vzrok globlje, in sicer v sedaniem ne- socialnem gospodarskem redu. Vsaka j kapitalističn.a država — in take so ! skoro vse brcz izjeme — teži le za lastnjm dobičkom, ne vpošteva potreb svojih sosedov. Surovine, ki so njena j izključna last, prodaja po najvišjih | i cenah; drzava, ki je tekom vojne da- [ jala posojila, pritiska z vso brezob- | zirno neusrniljenostjo na dol/nika; j drzava lastnica žitnih zalog pridržuje svoje blago, dokler ne pade sosednja drzava z nerazvitim poljedelstvom. pred njo na kolcna. Nacionalistični in imperialiistični dull teh držav tira male države, ki ne morejo kriti last- nili potrcb, pod jarem velikih držav, ki imajo pri tern polna nsta lepih be- sed o saimoodločevanju vseh narodov. Naravno, da so pri sed'anji s kapita- listično-dobičkarskim dnhom prepo- jeni mednarodni trgovini najbolj pri- zadeti nižji sloji, ki žive iz rok v usta. To se je opazilo, posebno ko so na inozernskih borzah vrgli liro skoro na tla. Zivila so se dražila kot še nikdar. na vrata bednih družin je tnkala be- da. istočasno z draginjo se niso mez- de nič povišalc, tako da so narastle cene življenskih potrebščin dvakrat hitreje kakor place. To so uvideli tu- di sami fašistovskj delavci. ko so v Pijaeenci, Genovi in Bolonii zahtevali stavko, da iziiačijo mezde s ceno živ- Ijenskili potrcbšcin. Seveda se v se- danjem družabneni redu, ko se He stavi kapitalizmu in navijaniu cen ni- kaka mcja, nc bodo razmere ubla'/ile,. Spoznati bodo morali tudi vladajoči sloji. da jetrcba taka vprašanja re- šiti le na socialni podlagi. s r"to>-, pravičnosti do vsakogar. Vzporedno z naraščanjem dragiujt izkazujejo statistike vedno več brez- poselnih. Razveseljivo deistvo jc le to, da se z vzpostavitvijo urcienih go- s|X)darskill razmer, to stevilo neko- liko niža. Na.ivcč brezposelnih je bilo v Italiji koneem 1. 1921 in začetkom 1922. Njih število je znašalo čez po! müijona. V naslednjih l,etih se je to stevilo vedno zmanjševalo. dokler ni začetkom lctošnjega leta zopet po- skočilo na četrt rniHioru'. V zvczt z zadnjim padanjem valute in nastaja- ¦jočo draginjo je zopetno naraščanje brezposelnosti. V izvestjih društv? narodov, odkodfcr so povzeti zgornji podatki, so zanimive primere z dni- gimi držnvami, V Franciji in v Belgiii je nnjmanj brezposeliiih; to ie razum- Ijivo vsled tegn, ker je tarn, naj'manj rojstev in se največ dela v od vojne porušenih krajih. Na Češkem ki- bila največja brez pose! nost takrat. ko je bilo češko denarstvo najmani ureje- no. In tako bi lahko naštevali vzglede po vrsti. A že iz tega kratkega posnetka je razvidno, da je nebrzdani krivični družaJ)Tii red y prvi vrsti kriv. da ti dvc vprašanji zahtevata odgovom od sodobnega človeštva. Čakali pa lxKsta, dokler ne bodo ljudstva spo- znala, da je le v mcdsebojni pravič- nosti dana rešitev za blaginjo vseh narodov. Kaj je novega na deželi? Vrtojba. Naprošeni potrjiijemo, da notice v »Goriški Straži« z dne 29. ian. t. 1. pod naslovom »Komunistični izobra- ževalci« ni napisal noben član občin- skega starešinstva ozir. županstva. Uredništvo. Dornberg". »Čitalnica« priredi v nedeljo dne 22. februarja zanimivo šaloigro »Po- slednji mož«. Predstava se začne ob 3. in pol popoldne. Vabirno. Spodnja Idrija. V »Gor. Straži« smo večkrat brali o hišnih preiskavah po raznih krajih. Vemo, da morajo orožniki kot izvrše- valni in podrejeni organi slušati višje in se ravnati po postavah. Kar nam pa pri tem ne dopada in je vse obsod- be vredno jc način, kako pri pre- iskavah postopajo. V naši vasi so 20. januarja napravili dve hišni preiska- vi: pri Kogeju in pri Strgulcu Marku. I^ri prvem so dobili dva stara cerkve- na topiča, za katcra ima g. župni u- pravitelj tudi dovoljenje, da ju sme rabiti. Ko so orožniki prišli na to zna- menito odkritje, so hoteli na vsak na- c'li uajti še strojne puske, kljub temu da jih nikjer ni bilo. Nato so g. Kogeja gnali uklenjenega v Idrijo in ga zaprli tri dni, potem pa izpustili. Isto se je dogodilo tudi g. Strgulcu, pri katerem so iiašli star bajonet. Zaprli so ga za dva dni. Ne vemo, kaj dosežejo obla- stva, če nas zapirajo radi stare Sare. ki se je med1 vojnimi časi bogsigavedi kako znašla po hisah. Nai bi to že enkr.at uvidela oblastva in drugače vzgajala naše ljudi v ljubezni do dr- zave. Ustje na Vipavskem. Kar me tiče društvenega življenja. vladajo pri nas zelo žalostue razme- re. Drustva nimamo nobenega. Pred vojno smo imeli Kat. izobr. društvo, katero je v zadnjem času prav živah- iio delovalo. A kakor drugod, tako je tudi pri nas vojna vse vničila. Takoj po vojni smo to društvo obnovili, a manjkalo je odkx:nosti in potžrtvo- valnoisti in radi tega je zopet vse za- spalo. V letu 1921. so se zopet opo- gumili zavedni lnladeniči, spravili so j skupaj mladino in pokazali s par dra- i matičnimi prireditvatmi, katere so Zahvala. Z žalostnim in potrtim sreem sporocamo, da nas je previden s sv. za- kramenti,zapustil naö dobri oče, stari oče in tast Avgust Abram K večncmu počitku smo ga ncsli 31. januarja ob 4. popoldne. Prisrčno se zahvaljujemo preč. duhovščini, sorodnikoni, znancetn, pri- jateljem ter domačinoni, ki so s svojo veliko vdeležbo pri pogrcbu izkazali zadnjo cast našemu dragemu očetu. Naj mu bode lahka zemlja ! Sveto pri Komnu, 31. januarja 1925. Žalujoča soproga, oče, matJ, sln, hčere, svaki In vnuki. Stran 4. »OORISKA STRA2A. . krasno uspele, da so ušanski fantje in dckletai sposobni za ka.i višjega kot samo za harmoniko in pies. Sedaj so sc zaöeli nekateri mlade- Mici zopet gibati in ako I.Jog dfei, bo- im v kratkem imeli na Ustju proisvet- 150 društvo. In tebi, mladina. kličem: Pusti pies in vso puhlo zabavo, ki jo imaš [>ri barmoniki in od katerc rii- iiiaš drugega, kot samo skodo na zdravju in na žepu. Okleni se drn- stva, katero ti bo nudilo obilo pleme- mte zabave in izobrazbe. Sklcnite se, mladenioi in dekleta, vsi do enega v ijrosvetTio društvo, v skupno drnštve- no delovanje, ker le to bo vani v cast in narodti v korist. Eden, ki želi napredka. Iz Tolmina. Živino v dobi plesov in zabavuih prirüd'itev. Morda se v nobeni obcini ne pleše tol-iko v pustu kakor v Tolmi- uu. Plesno vcnčke nani prire.iajo vsa- k.o leto fantje, dekleta, mož.ie in žeue, vdove, učitekiišcniki, Škodnikov kon- vikt, invalidi, fašisti, častniki in nionda še drngi. Fret, srcdo dne 28. jau. so priredili nčkel.iiščniki svoj glasbeno k.njiževni« konccrt ob 8>-j zvečer v tuk. vojaškem domu. Na vz- porcdu so bile skoraj same skkidbe tuk. učitelja petja Uttorc Ziimbiuia, ¦- ki se je hotel proslaviti: svetovni Puccini jc dobi I iniiostno en košCek. Vdeležba pri koncertu je foila pičla, Zambutto je svoje umotvore o.*av s!a- bo izvežbal: a številno so bill zasto- paiii dijaki in dijakinje hi jastniki. Po koncertu se je razvil v vel'k' so- bani tuk. vojaščuice pies, ki je trajal do .in trail jih ur. Za godbo na ghs wirj1.! si a poskrbela Zambutto in gosui Kn- zeiiekova. Po koncertu S€ ie odstraui- lo se precej dijaštva, a ostali so ra- jal-i do jutranjih ur. Pomisiiw iiuru- riio, dp. so bill to dijaki in dijakinje od 16 do 20 let. — V iiueiiu sta^sev vpra- samo gg. profesorje in vzgojitelje naše riiladine, kakšne pojrne imajo o vzgoji, je li res postal pies vsgojuo sredstvo in to celö v kasarni? Ako sanii priznavatc, da je skunna vzgoja dijakov in dliakinj težka. združena z raznimi nevarnostmi. zaka.i voditc mladino se na pleise in na ponočne zabave? V najbližjem oasu bodo tudi častniki prircdili svoj pies v kasarni — in zopet se bodo naše dijakinje vdeležile plesa. Razmere so prer'esne, da bi jih pre- zrli. Vprašamo gg. profesorje, kako opravičujejo tc razmcre. Mari vzdr- žujejo ubogi star.ši svoje otroke v Tolminu, da hodijo na plese, — in ne zAto, da se dobro vzgajajo, pridno u- čilo in da učitelji na nje pazijo? Zg. Vipavska dolina. Ysem posestnikom občin Budanje, Stnrijc in Planina, prizadetim pri «uiiitijskih skladiščih v Kožmanjih se daje na znanje, da pride v tekočem mesecu odposlanec ženijskega povelj- ništva iz Oorice ter bo na lieu mesta pregledal škodo, ki se je zgodila vsem ix)sestniko!m v območju municijskih skladišč, ki so jo predložili v likvida- cijo. Prepričal se bo tudi. če so na- povedi resnične in jih bo no tern likvi- diral. Jos. Božič, Dolga poljana 50. Udeležencem socialnega tečaja K D. Z v Gorici. Spoiročite takoj tajništvu Kmctsko- deiavske zveze, koliko' velikih slik in koiiko razglednic /elite. Tajnistvo. Darovi. Z* Slovcnsko sirotiščc: N. N. 10 L, obči- na Ozeljan-Sv. Mihelj 180 L. Iz Kostanjcvice na Krasu smo dobili 1 kvintal ajclc. Qlasbc- n« in pevsko društvo v Gorici peciva v vicdnnsti 50 L. Srčna livala! Listnica uredništva. V. B. Kul nail Kanalom: Prcdno Vani od- •ü'ovorimo, sporočite nam natančno, kdo je delal in odkod je bil financiran. A. S. DoL Trebuša: Izročili poslancu dr. Besedajaku, ki pojde te dni v Trst. /¦>. Č., Kamnje: Oglasite se ob priliki v t«»mštvu Kmetsko-delavske zveze! Valuta. Dne 3. februarja si dobil : za 100 franc, frankov 130-- do 130.50 Lir za 100 bclfi. frankov 124— do 126.-- Lir za 100 švic. frankov 463. — do 466- Lir za 100 čeS.-slov. kron 71. - do 71.50 Lir za 100 dinarjev 38.75 do 39.25 Lir za 1 Sterling 115.25 do 115.50 Lir za 1 dolar 24. do 24.10 Lir za 1 zlato marko 5.65 do 5.75 Lir za 100 avsi. kron 0.0335 do 0.0315 Lir ! Beneške obligacije. Dne 3. februarja: Srednji kurs L. 80.80, v Trstu 80.70; v Milanu 81.75, v Rimu 80.82 L Županstvo Avče razpisuje službo qbcinskega tajnika. Prošnjo je potreba predložiti z vsemi potrebnimi dokinnenti najkasneje do 15. februarja. Prednost imajo u- službenci, ki imajo že nekoliko prak- se v občinskem uradii in so zinožni slovenskega in italijanskega .iezika ter imajo nekaj prakse pri pisalnem stroju. Plača po dogovoru, službe tri dni na teden. Avče, due 28. januarja 1925. PREKLIC.*) Popisani Počekaj Ivan in soproga, roj. Trevižan Josipina preklieu.ieta vse žalitve, ki sta jih govorila o Birsi A- loiziju in njegovi soprogi Kristini roj. Vid;man. Šempetvr due 4. feb. 1925. POCEKAJ IVAN. * * PREKLIC.*) Podpisana pireklicujem vse žaljive bescd.e, ki sem jili izrekla proti Mariji Pa vie tic, ker so neresnične. Rubije pri Mirnu 3. februarja 1925. Marija Cijan. *) Za članke pod (ein imsluvüm odj;ovarja urec'.nistvo le toliko, kolikur mu zakon veleva. Vabilo. Prva kmečka gospodarska zadruga v Selu na Vipavskem-, reg. zadir. z o- mejenim jamstvom vabi vse svoje člane na XV. redni letni občni zbor, ki sc bo vrsil v nodeljo due 22. fe- . bruarja 1925 v zad. pisarni ob 10. uri predp. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načclstva in nadzorstva. 2. Čitamje računskega zaključka za 1. .1924. in potrjen.ic istega. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Razno. ODBOR. IZOUBLJENO. Neka oseba je iz- gubila 3. t. m. listnico s sliko in večjo svoto denarja od1 via Cipressi, čez Viale XXIV Maggio do v. Seminario št. 2. Kdor jo je našel, naj jo prinese v našo upravo, kjer dobi primerno nagrado. POSESTNIKE BUKOVIH OOZDOV, pripravlj-ene žgati ogl.ie v bodočih me- secih išče »Kmetijsko trgovsko dru- štvo« — Trieste, Raffineria 4., ki preskrbi delavce in vreče. PLUTEC (SURD, ZICE ZA TRTE, okoliča.nske šape, »Merkur« kose, klajno apno, semena, čebulček, peso itd., na drobno in na debelo dobavlja Kmetijsko trgovsko d'rustvo — Trie- ste, via Raffineria 4. VILA V VOLČAH pri Tolminu, na pol porušena, stavbišče 140 m2, 3 so- bc, 1 kuhinja, klet, vrt 1516 m2 s šest- najstimi sadnimi drevesi, ograjen z mrežo ob državni cesti se proda. Na- slov pri upravi. ZA MARIBOR — KUHARICA, sa- mostojna, v delu spretna in čista, po- štenega značaja, z dobrimi spričevali MV- 40 let stara, ki bi o.pravljala tudi vse druge hišne posle, sc sprcjme k boljši slovenski obitelji z enoletnim detetom. Ponudbe na upravništvo z navedbo doscdanji'h službenih naslo- vov, zahtevo place in dnevorn nasto- pa službe |)od ^l^arna žaga«. LKPO POSESTVO v sredi lepega, promet- nejra tr^a ob železnici blizu mesta Celje se radi izselitve proda. — Obstoji iz lepe eno- nadstropne hiše z 8 sobami, sposobne za vsa- ko trxovino, velikeRa sospod. posl. itd. Zra- ven 2 in pol hekt. vrta, sadonosnika, njiv in travnikov, vse arondirano. — Več se izve v Realitetni pisarni Arzenšek & Comp. Celje, Kralja Petra cesta 22 (Slovenija). VINÜüRADSKO POSESTVO, obstoječe \z 2 in pol orala vinograda, 3 oralov njiv in travnikov, 1 in pol oralä hoste, 1 četrt orala sadonosnika, lepe hiše (vila) s 4 sobami, ve- rayde, 3 kleti, stiskalnicc, hleva za 3 iflave živine, vse z opeko krito in v najboljšem stanu; 5 ininut od cerkve in Sole, pol ure od velike cestc in 1 uro od železnice oddaljeno. -- Cena din. 250.000.— Več se izve v Re- alitetni pisarni Arzenšek & Comp. Celje, Kralja Petra cesta 22 (Slovenija). Trgovina z vinom v Pragi sprejme 16—17 let starejja, (starosti prinier- m> razvitejra), marijiveffa in poštenega kmet- sktjfa, nerazvajenejja mladeniča iz vinograd- nili krajev kot vajenca, ki hi imel veselje do klctarstva in "gostilniškc obrti. Ponudbe sp]\.jcnia in da natančnejša pismena po- hisnila Fr. Maks Pipan u spol — Slovinska vinarna — Prajja — Kral. Vinohrady Mo- ravska 18. — R. C. S. Hajboljši ciga- refni papir je GlaynazalogazalulijshoBenEüijo Ras Qliskfl hnjigarna - Gorsca (Montova liišai šf. 2) FOTOQRAFICNI STATIF - APA- RAT, 13 X 18; Meyer - Doppellana- stigmat; deluje tudi kot bioskop, nov, naprodaj. Anton Vilar, fotograf, Vipava. Širite ,Ooriško Stražo'! Kupujem kože domačih in divjih živali: lisic, ktui, vider, divjih mačk, dihurjev, jazbeccv, divjih koz, zajcev i. t. d- Lovci in na- biralci kož, splača se Vam vpraša