Poštnina plačana v gotovini.
P Ljubljani, v petek 30. decembra 1923.
Cena Din r
Iihaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in  praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Čudna taktika g. Vukičevica
Vlada se boji stopiti pred Narodno skupščino« — Demokrati so nezadovoljni s proračunom. — Proračunska debata obeta presenečenja.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Beograd, 29. decembra. V političnih krogih se živahno razpravlja o najnovejši kapitulaciji vlade pred opozicijo, odnosno pred zakonodajnim odborom, ki je kakor znano soglasno osvojil predlog opozicije in odklonil stališče vlade glede sodniških plač. Včeraj se je vršila seja -ministrskega sveta, na kateri je bil izdan ministru pravde nalog, da se sporazume s finančnim ministrom glede ureditve sodniških plač in sicer tako, da bi nove. s sodniškim zakonom odrejene plače stopile v veljavo že z uveljavije-njem proračuna, t. i. s i. aprilom 1928. Finančni efekt tega povišanja znaša po zatrdilu vladnih krogov okrog 15 milijonov dinarjev. Na včerajšnji dolgotrajni konferenci med ministrom pravde in zastopnikom finančnega ministra dr. Spa-hom je bil tozadevno dosežen sporazum in bo vnesena v proračun za 1. 1928'29 potrebna postavka, da se omogoči predvideno povišanje sodniških plač.
V opozicijonalnih krogih je izzval ta sklep vlade veliko senzacijo. Umik vlade pred zakonodajnim odborom se splošno smatra kot znak slabosti sedanjega režima. Naglasa pa se, da bi morala vlada iz tega izvajati konsekvence in ali podati demisijo, ali pa spraviti svoje delo v sklad z zahtevami posla-niških klubov. Složen nastop vladnih in opozicijonalnih poslancev v zakonodajnem odboru pa smatrajo opozicijonalni krogi tudi kot dokaz, da bo prav tako prišlo do složnega nastopa med vladno večino in opozicijo tudi o priliki proračunske debate v vprašanjih, ki so splošnega značaja. Po razpoloženju, ki vlada v poedinih parlamentarnih klubih in to ne le v opozicijonalnih, marveč tudi v vladnih vrstah, domneva opozicija, da bo Narodna skupščina ob priliki proračunske debate s složnim nastopom odgovorila na bagateliziranje parlamenta s strani vlade. Neprestano odlaganje Narodne skupščine ni izzvalo ogorčenja le v vrstah opozicije, marveč tudi v kro-
gih vladne večine. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da se vlada izogiba Narodne skupščine zgolj radi tega, ker se boji. da bi prišlo do odkritega konflikta z večino v Narodni skupščini. Po najnovejših verzijaii iz vladnih krogov namerava vlada po pravoslavnih božičnih praznikih sklicati Narodno skupščino le h kratkemu zasedanju, ki bi trajalo samo par dni. na kar bi bila Narodna skupščina ponovno odgođena do pričetka proračunske debate.
Glede proračunske debate je vlada še vedno v velikih skrbeh. Če tudi vladna večina v finančnem odboru proračun slepo sprejema postavko za postavko, je vendar le opažati, da stvarna in vseskozi argumentirana kritika opozicije ni ostala brez odmeva tudi v vladnih vrstah. Zlasti demo-kratje so nezadovoljni s proračunom in zahtevajo obširne spremembe, ki se večinoma krijejo z zahtevami opozicije. Ker pa vlada že zato. da očuva svoj prestiž, odklanja vsako večjo spremembo predloženega proračuna, ni izključeno, da pride o priliki proračunske debate v Narodni skupščini do neljubih presenečenj. Zato si g. Vuki-čevič prizadeva, da si zasigura za sprejetje proračuna potrebno večino. Ta namen ima v prvi vrsti tudi sporazum z muslimani, katerim je g. Vu-kičevič dovolil razne koncesije v Bosni in Hercegovini, ki nikakor niso v skladu z interesi radikalne stranke. Tudi skoraj vsakodnevne konference med gg. Vukičevičem in dr. Marinko-vičem so v zvezi s tem vprašanjem. Po razpoloženju, ki vlada v vrstah Demokratske zajednice po sporazumu med radikali in muslimani, prevladuje namreč v vladnih krogih bojazen, da bi se demokratski nezadovoljneži baš v najodločilnejšem trenutku oddvojili od vladne večine in glasovali z opozicijo.
Pred kongresom demokratske stranke
Obe struji se pridno pripravljati za kongres, ki naj razčisti položaj. — Na kongresu bo prodrla najbrž Davidovičeva politika.
— Vlada se ne boji presenečenj.
— Beograd, 29. decembra. Poleg bodočega dela Narodne skupščine je usmerjena pozornost političnih krogov v glavnem na kongres demokratske stranke, ki se bo vršil v dneh 15. in 16. januarja v Beogradu. Temu kongresu se zlasti v opozicijonalnih krogih pripisuje posebno važnost, ker se splošno domneva, da bo v veliki meri pripomogel k delinitivnemu razčiščenju sedanjega političnega položaja.
V vrstah demkratske stranke je z ozirom na predstojeći kongres opažati veliko živahnost. Tako s strani davidovičevcev, kakor tudi s strani pristašev politike g. dr. Marinkoviča, se vrše velike priprave in razvija živahna agitacija, da bi ne prišlo na kongresu do nepričakovanih presenečeni. Številni poseti demokratskih prvakov pri g. Davidovi£u so posvečeni izključno le pripravam za kongres in po mnenju poučenih krogov je dokaj verjetno, da bo na kongresu imela večino struja, ki odobrava politiko g. Davido-viča. Po -informacijah iz okolice g. Davidoviča bo na tem kongresu po vsej verjetnosti sprejeta resolucija, v kateri se bo naglasila potreba razširjenja sedanje vladne koalicije v cilju sestave koncentracijske vlade. Pristaši g. Davidoviča pa so poleg tega trdno uverjeni, da bo kongres de-
mokratske stranke izrazil g. Davidoviču nele osebno, marveč tudi politično zaupnico in s tem dal smernice za nadaljno taktiko demokratske stranke v smislu politike, ki jo zastopa g. Davidov ič.
Opozicija posveča iz tega razloga kongresu demokratske stranke osobito pozornost ter se splošno domneva, da bo na kongresu končan dvoboj, ki se sicer tiho, vendar pa vztrajno vodi med gg. Davidovičem in dr. Marinkovičem. Ce bo krilo g. Davidoviča ostalo v premoči, pričakuje opozicija, da bo g. Davidovič takoj nato izvedel svojo že dolgo pripravljeno akcijo proti sedanjemu režimu, kar naj bi prišlo do izraza že ob priliki debate o proračunu.
Tudi vladni krogi posvečajo kongresu demokratske stranke vso pozornost, vendar pa na-glašajo, da Je vsako presenečenje izključeno. Iz njihovih vrst se zatrjuje, da je dosežen med gg. Davidovičem in dr. Marinkovičem v vseh vprašanjih, o katerih bo razpravljal kongres, popoln sporazum. Po zatrdilu vladnih krogov bodo ostala aktualna politična vprašanja nedotaknjena ter bo kongres zgolj formalnega značaja in ne bo ničesar spremenil na sedanjem političnem položaju.
Polemika v
se na-
daljuje
_ Beograd, 29. decembra. Božični članki .Jutra« tvorijo še vedou predmet zanimive časopisne polemike v beograjskem tisku. Današnja « Politika* objavlja na uvodnem mestu članek posl. Vilderja pod naslovom «Vsak na svoje mesto«, v katerem posl. Vilder dokazuje, da imajo poslanci SDS pravico braniti interese svojih krajev. To je tembolj upravičeno, ker so se njihovi volilci in pokrajine, ki jih zastopajo, že mnogo pred ujedinjenjem in osvobojen jem borili proti Avstriji m pripravljali teren za narodno in državno ujedinjenje. Nikdo ne odreka spoštovanja in časti kajmakčalanskim herojem, vendar pa Srbijanci ne smejo pozabiti, da se je na Kajmakčalanu borilo tudi na tisoče jugo-sloveroskih prostovoljcev, ki so sc prav tako žrtvovali za skupno narodno stvar. Danes, 10 let po osvobojenju, pa bi bil že končno Čas, da nam tudi SumacEja prizna
mesto, ki mm firc.
Nevarnost poplave v Sremu
_ Sremska Mitrovica, 29. decembra. Sava še vedno narašča. Danes opoldne je znašal vodostaj 5.40 m nad normalo. Med Srem-sko Mitrovico in Rumo, kjer so nasipi ostali še od lanskih poplav popolnoma porušeni, preti vsak čas nevarnost katastrofalne poplave. Snoči je Sava porušila nasipe izpod Mitroviee in je voda poplavila prostrana polja vse do sela Jarko. Tudi v bližini Osijeka in nižje ležečih krajev je v noči Sava prestopila bregove. V Sremski M it rovki je voda poplavila vsa okoliška polja in je udrla tudi ie v kleti nižje ležečega dela mesta. Promet je z Maevo popolnoma prekinjen, a tudi s čolni ga ni mogoče vzdrževati, ker voda silno dere.
IZ DEŽELE REVOLUCIJ
— Lizbona, 29. decembra. Portugalska vlada je obsodila na deportacijo bivšega portugalskega poslanika v Londonu Mattosa, ki je osumljen, da je pripravljal zaroto proti sedanjemu režimu. V zvezi z odkritjem te zarote je bilo zadnje dni v Lizboni aretiranih več uglednih osebnosti.
Po toplem vremenu zopet mraz
V Sloveniji in na Hrvatskem je včeraj  zapadel nov  sneg. — Temperatura je začela padati« — Silen mraz v Franciji, Angliji in Nemčiji. — Strahovit vihar v Rokavskem zalivu.
— Ljubljana, 29. decembra. Po večdnevnem toplem in južnem vremenu ter deževju je včeraj temperatura znova nekoliko padla ter je začelo okrog poldneva po vsej Sloveniji zopet snežiti. Zlasii v gorskih krajih je snežilo vso noč tako, da je do danes dopoldne zapadlo ponekod nad pol me-metra novega snega. Do prometnih ovir še ni prišlo, pač pa je novi sneg povzročil zmešnjave v telefonskem prometu Danes dopoldne se je zopet zjasnilo. Termometer je kazal snoči 2 stopinji, danes zjutraj ob 8. pa 4 stopinje pod ničlo. Barometer se je dvignil od 736 na 743 mm.
— Zagreb, 29. decembra. Včeraj je na Hrvatskem in v Slavoniji ves dan snežilo. Ker je pihal precej močan sever, so nastali zlasti v Liki veliki snežni zameti tako, da je promet z vozovi mestoma popolnoma onemogočen. Tudi v mestu samem, kjer je zapadlo skoraj pol metra snega, je bil dopoldne promet precej oviran. Železniški promet je v okrilju zagrebške železniške direkcije zaenkrat še normalen, vendar pa so imeli nocoj vlaki že precejšnje zamude. Zlasti na Iiški progi in v Gorskem Kotoru so veliki snežni zameri. Temperatura povprečno 4 stopfnie pod ničlo.
— London, 29 decembra. V vsej Angliji je znova pritisnil izredno oster mraz. Promet je radi oledice zelo oviran. Telefonske in brzojavne zveze so večinoma prekinjene. V severni Angliji je več vlakov obtičalo v snegu. Trije vlaki so zašli v tako silen metež, da so v snegu popolnoma rzgi-nili. Sele po dolgotrajnem prizadevanju so železniški uslužbenci rešil! potnike, ki so zrrirzovali v 7asne'Ženih vlakih, ker ie na lokomotivah pošlo gorivo. Pripetile so se tudi številne avtomobilske nesreče. Avtomobili so na mnogih krajih obtičali v snegu. V rokavskem zalivu še vedno razsaja silen vihar tako, da je ves promet ustavljen, kar se tri zgodilo že 13 let. Mnogo ribiških ladij, ki niso pravočasno iskale zavetja v lokah, se je ponesrečilo.
— Berlin, 29. decembra. V vsej Nemčiji je pritisnil zopet hud mraz. Včeraj je kazal toplomer 5 stopinj pod ničlo. Radi velikih snežnih žametov je bil promet cestne železnice v Berlinu deloma ustavljen
— Berlin, 29. decembra. Strahovit mraz, ki je vladal v prvi polovici decembra, je imel za delovni trg žalostne posledice. Število brezposelnih je narastlo v Nemčiji v
tem času za 25% in znaša sedaj nad 1 milijon oseb.
— Pariz, 29. decembra. Po večdnevnih nalivih je prišlo včeraj <jo nagle izpremembe temperature. V zapadni in severni Franciji pritiska danes znova hud mraz. Ponekod ie začelo ponoči znova snežiti. Poplave, ki so jih povzročili zadnji nalivi, še vedno ovirajo železniški promet, ki je na mnogih lokalnih progah popolnoma ustavljen.
— Beograd, 29 dec. Med Parizom in Londonom so bile tudi danes še vse telefonske zveze pretrgane. V Rokavskem zalivu se je vihar nekoliko pomiril, tako da so pričele ladje zopet voziti. Vsled podkopanih prog, je skočil neki vlak na progi Boulogne-Calais iz tira. Štirje potniki so bili lahko ranjeni. Temperatura je po vsej Franciji zopet znatno padla.
_London, 29. dec. V Rokavskem zalivu
je divjala v torek tako strahovita nevihta, kakor jo niso zabeležili v Angliji že *eta in leta. Promet je bil popolnoma ustavljen, vlaki so imeli velike zamude in opetovano se je pripetilo, da je moralo osobie zapustiti vlak. Več mest, tako n. pr. Saint Albans in Basingsrok in več vasi je bilo popolnoma odrezanih od zunanjega sveta. Južna železniška družba ie izdala komunike, v katerem izjavlja, da radi strahovitega vihajja, ki je divjal na francoski strani Rokavskega zaliva, ni mogla vzdržati železniškega prometa. Organizirati so morali posebno službo med Volkestonom in Boulognom, ker iz tega mesta ni prispel noben pamik. Po velikih snežnih viharjih, je pritisnil v vsej Angliji hud mraz. Ceste in železnice so popolnoma blokirane s snegom in navzlic velikim > oorom ni bilo mogoče vzpostaviti prometa, ker leži na več krajih sneg za več čevljev visoko. Po strahovitih viharjih so nastale v mestu CanarbuTv velike povodnji. Nad 300 hiš je bilo poplavljenih in v mestu samem stoji voda nad 6 čevljev visoko.
—Rim, 29. decembra. Vsled široka in deževnega vremena, je morje v Benetkah ponovno prestopilo obalo in poplavilo Markov trg.
— Lizbona, 29. decembra. V vsej Portugalski so napravile povodnji in strahoviti viharji velikansko škodo. Istotako divjajo silni viharji v Maroku. Tovorni vlak na progi Taza-Fez ie padel v 40 metrov globoki prepad.
1
Naša druga filmska diva
Ida Kravanja je dobila konkurentinjo. — Pogovor z novo slovensko filmsko igralko Lidio Erber,
— Gospodična, saj vas še ne vidim. Koketno in srčkano si je zakrivala obraz,
videle so se le njene bujne temno-kostanjeve svilene lase z neštetimi lahnimi kodri, ki pričajo o romantičnem značaju gdč. Lvdie.
— Obljubite, da ne bostf* napisali, kakšna sem! ,
— Novinarji vse obljubimo! Ponudila mu je stol in stala nasproti, s hrbtom k oknu, da je videl le njene zapeljive obrise. In pripovedovala mu je, kako je prišla k filmu.
Osem let sem že v Ljubljani, kamor sem prišla iz Divače. Bila sem kontoristinja, potem pa angažirana pri mariborskem gledališču od lanske sezone do aprila. Moj ideal je bil že od nekdaj film. Zato sem tudi odbila ponudbo gledališča v Skoplju, zapustila tudi mariborsko dramo in šla v pisarno, da bi imela več časa in se pripravljala za filmsko kariero. Sprva se mi je zdelo sploh nemogoče, da bi prišla k filmu. Ob priliki lepotnega tekmovanja v Zagrebu mi je neki gospod pokazal 15 slik lepotic, ki so bile tudi izborne razen treh prvih. Tedaj sem si mislila, če so to lepotice, sem tudi jaz in sklenila sem. da se posvetim filmu. Gojila sem vse sporte, en avto sem že »fentala<. Dopisovala sem z neko berlinsko filmsko družbo in povabili so me v Berlin. Dne 16. septembra sem dospela tja in poskusno filmovanje je izborno uspelo. Takoj so me tudi angažirali in dovolili, da odidem domov do aprila. Meseca aprila se vmem v Berlin in nastopim trnievo pot filmske igralke. Moja želja ie. da postanem tra-gedkinia.
Gdč. Lydia ie res simpatična pojava, njene zagonetne sivkastoplave oči dokazujejo, da je izredno inteligentna, njeno vedenje pa, da ie rojena igralka. Želimo ji obilo uspeha.
14. ianuarja 1928.
DruStveni ples
Sokola I na Taboru
Usoda je hotela, da je pripadla našemu uredniku težka naloga razgovarjania z nastajajočimi prvimi slovenskimi filmskimi igralkami. Težka naloga pravi on in polna odgovornosti ter neprijetnih posledic. Takrat, ko je Ita pobegnila in je o nji pisal, je dobival grozilna pisma. Njegovo življenje je bilo v hudi nevarnosti. Noč za nočjo so ga morile sanje o vitriolu. revolverju itd. Ko se je vrnila skoraj slavna so ga zopet napadle in kar je še hujše, so ga tudi napadli. Namreč moški, ki so se vmešali v zadevo. Dame s psički so bile mnenja, da je nesrečnega Bobija preveč hvalil in zapostavil ljubljanske Muki je. V redakciji so mu očitali, da poveličuje po nepotrebnem berlinske kolege. Presrečni ljubljanski oboževalci so mu očitali, da radi hvale lepe Ide trpi lepota Ljubljančank, ki še niso filmske dive in to še vsak čas lahko postanejo, ker imajo za to dispozicijo. Vidite torej, taka ie usoda onega, ki se razgovarja z našimi divami.
Dosedaj je še šlo, ko je bila samo ena. Toda pojavila se je druga. In zgrozi se nas urednik, če pomisli, da se bodo po vsej priliki še množile. Ljubljanska periferija jih daje. Prej Rožna dolina, sedaj Šiška. Upajmo, da Vodmat, Kurja vas in zeljarsko Kra-kovo ne zaostanejo.
>Lydia Erber jeva, nova filmska igralka se je razneslo po Ljubljani. Zvest svoji dolžnosti je naš urednik sklenil, posetiti jo. Ime ji je Lidia, piše se Erber, vse drugo mu je bilo neznano. Na zglasilnem uradu je zvedel da stanuje v Šiški na Celovški cesti.
Tam jo je tudi našel- V kuhinji ga je sprejela njena sestra, ki je lepa gospa in zelo prijazna. Sploh se opaža, da je damski svet napram novinarjem izredno prijazen.
— Lydia je v sosedni sobi. Vstopit je in k postelji se je pritiskala z rokami na obrazu lepa postava, v jutranji rdeči obleki, ki se je tesno prilegala krasnemu gibčnemu telesu.
— Oprostite, presenetili ste me. Komaj sem vstala in Se vsa sem zaspana.
Ljubljanska kronika
Zopet podjetna vlomilska tolpa na poslu. — Še o poslovanju dr. Indifirititisa.
Zadaje čase je sicer policija precej radikalno pomedla z raznimi tatovi, zločinci in slično so-drgo ter Je več tatov vseh vrst in strok bal z* praznike spravila pod ključ. Zdi se pa, da posluje v mestu še druga, najbrž dobro organizirana tolpa vlomilcev, ki se specijalizira na manjše vlome, stika pa tudi po stanovanjih in raznih lokalih. Tako so bili tekom zadnjih dveh dni zopet prijavljeni na policiji Štirje manjši vlomi. O poizkušenem vlomu v grajski bufiet smo poročali že včeraj. Kakor se je izjalovil ta. tako so se izjalovili tudi ostali. Snoči je skušal neznan storilec vlomiti na Dunajski cesti v shrambo Josipa Terana, trgovca s sadjem Shramba se nahaja v veži. Vlomilec je sicer odprl vezna vrata, pri vlomu pa je bil zasačen in prepoden. Odšel je praznih rok.
Svojo srečo so poizkušali neznani zlikovci tudi na Miklošičevi cesti, kjer so skušali s silo vdreti v palačo OL'ZD vzidani avtomat za čokolado. Pri poslu jih je zmotil neki pasant in jih pregnal. Avtomat je last ce. Gnezde. ki ima neznatno škodo, ker so vlomilci skrivili pokrov avtomata.
Danes ponoči ie skušal nekdo vlomiti v delavnico krznarja Petra Semka. Vlom pa se mu ni posrečil, ker je bil vlomilec očividno prehoden.
O poslovanju dr. Indifirititisa prihajajo r;-dan zanimive podrobnosti. Tako je včeraj na policiji prijavil gostilničar Josip Slivšak, da je prišel k njemu pred dobrimi tremi tedni večkrat v gostilno neki mo^ki, ki se je izdajal za zdravnika dr. Cerneta iz deželne bolnice. Dozdevni zdravnik ga je kmalu nato prosil, naj mu daje nekaj dni pijačo in hrano na kredit, češ, da bo za božič vse poravnal. 20. t. m. pa je prihitel ves upehan v gostilničar je vo sobo in dejal: »čujte, dajte mi hitro 140 Din. Imam nujno operacijo v hotelu »Soča« in rabim denar.«
Gostilničar je sel res na lim in mu a' Jal 150 Din posojila Se!e iz listov je zvedel, da je dr. Cerne identičen s pustolovcem Gustavom Ropotarjem. Dr. Indifirititia le gostilničarja osle-paril za kakih 400 Din.
ARETACIJA MAKEDONSKEGA KURIRJA
— Beograd, 29. decembra. Pri Ekroru v neposredni bližini bolgarske meje ie bil suoči aretiran kurir centralne organizacije makedonstvujuščih, ki ie nesel važna navodila zaupnikom te organizacije v Južni Srbiji. Pri niem so našli izredno važne dokumente, ki pa jih oblasti v interesu na-nadalrne preiskave drže v tajnosti. Pri aretaciji se ie kurir veael zelo strahopetno ter ie jokaje zatrjeval, da ie le žrtev terorja, ki vlada v organizaciji makedonstvujuščih ter da mu je grozila smrt, če bi ne izpolnil povelja.
TEOLOGI NIMAJO VOLILNE PRAVICE
— Zagreb, 29. decembra. Ob priliki vo lrtev v akademsko podporno društvo je policijska direkcija odrekla volilno pravico slušateljem teološke fakultete. Proti temu so se prizadeti pritožili na velikega župana, ki pa je danes priziv zavrnil z utemeljitvijo, da teološka fakulteta ni posvetna ustanova, marveč jo je smatrati za cerkveni zavod.
ZAHVALA BOLGARSKIH ODVETNIKOV
_ Beograd, 29. decembra. Glasom poročil sofijskih listov je udruženje bolgarskih odvetnikov pismeno izrazilo poslancu in odvetniku dr Paveliču svojo zahvalo, ker je zastopal obtožene makedonske dijake v znanem skoplianskem procesa.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.98—8.01 (7.995). London 276.22—277.02 (276.62). Newyork 56.45—56.65 (56.55), Praga ;67.5—168.3 (167.9),  Milan  298— 300 (299).
Efekti : Celjska 164, Ljubljanska kreditna 135—140, Kreditni zavod 160, Vevče 135, Kr. iad. dr. 350, Ruše 260—2S0, Stavbna 56, Šešir 125.
Lesni trg: Tendenca mirna. Nudi sc bukovo oglje, suho, vilano, fr. vag. meja po 85 za 100 kg; dalje suha bukova drva fco. vag. meja po 23. Povpraševanje je za hrastove podnice 43 mm (z nadmero 1.5 do 2 mm), 2.65 m (z nad-mero 5 mm) in 19 do 28 cm širine, fco. vag. meja po 1200.
Deželni   pridelki:   Tendenca mirna Zaključeno 2 vag. pšenice.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize:  London  276.82 _  277.02, Xe* York 56.432 —  56.632, Pariz 222.37 — ».224.37, Milan 297.34 — 299.34, Curih 1093.5 — 1096.5,  Berlin 1352.  —  1355.5, Dunaj 797.5 — 800.5, Praga 167.4 — 168.2,
Efekti: 7% in vest. posojilo 1921 86^ — 2*4% Vojna škoda 410—411, Agrarna 53^, Hipotekama banka 57 %—58, Ljubljanska kreditna 135, Praštediona 877^ — 882 % Slavonija 11 — 13.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: London 25.365. Newyork 5I7.3CK
Pariz 20.365,   Milan 27.315.   Berlin 123^3, Donaj 73.10, Beograd 9.12, Pri«a
4
«S L O V E N S K I   NAROD* dne 30. decembra 1927.
Nov davek za vzdržavanje
naših cest
V zadnjem zasedanju oblastne skupščine so klerikalci uvedli tudi nov davek za vzdrževanje naših cest, ki bo oškodoval zlasti posestnike gozdov in lesno trgovino.
Razen drugih novih davščin, ki so na- . da bi bilo bolje, ako bi se vsa vprašanja za ineniene predvsem mestnemu prebivalstva, | vzdrževanje cest rešila skupno s cestnim
ie nam klerikalna večina v ljubljanski oblastni skupščini podarila za božič in novo letu tudi uredbo o posebnih prispevkih za •vzdrževanje javnih samoupravni n cest in potov ter naprav na njih, 'c, predstavlja istotako uvedbo novih davkov. Klerikalna večina oblastne skupščine k> je hote a izglasovati že v prejšnjem pomladanskim zasedanju, zaradi odpira opozicije in zl?sti zaradi bližnjih skupščinskih volitev oa jo je umaknila, češ da se bo uredba predložila na jesenskem zasedanju sporazumno z mariborskim oblastnim odborom.
Večina je sprejela sedaj to uredbo, kakor je bila predlagana, ne da bi upoštevala stvarne pomisleke in predloge opozicije.
Po tej uredbi sine vsakogar, ki s tovorno ali osebno vožnjo izredno izkorišča in s tem prekomerno kvari javne samoupravne ceste in pota. pritegniti odbor samoupravne edinice. v čegar področje spadajo dotične ceste, k plačilu posebnega prispevka za vzdrževanje ceste. Za plačilo tega posebnega prispevka jamčijo vzajemno vse osebe, ki so neposredno ali posredno povzročile izredno uporabo samoupravnih cest. Tega vzajemnega iarnstva je oproščen posredni udeleženec, ako prijavi osem dni po sklepu pravnega posla, katere ceste se nameravajo ali se žc prekomerno uporabljajo, nadalje osebo, na čegar račun se vožnja vrši, množino tovora, kakovost vozila itd. S to določbo se torej na široko odpirajo vrata denuncijantstvu. Posebni prispevek se odmerja na podlagi tarife po kilometru :n toni. po vrsti vozila in blaga, katero določi vsaka samoupravna edinica za ceste in pota v svojem področju, odobri pa oblastni odbor. Proti odmeri posebnega prispevka ie dopustna pritožba v osmih dneh na cestno upravo, ki je odmerila prispevek, oziroma na nadrejeno samoupravno edinlco. katere odločba je izvršna. Če preti izguba plačila, sme politično občeupravno oblastvo na pred'og cestne uprave še pred izvršnostjo plačilnega nal # i odrediti položitev primerne varščine gotovini ali v vrednostnih papirjih, zaseči blago ter ga unovčiti, čim postane plačilni nalog izvršen. Organi cestne uprave, ki imajo pooblastilo, vidirano od železniške direkcije, smejo pregledovati železniške listine in na-pravljati izvlečke iz njih v svrho ugotovitve prekomernih uporabnikov.
To so bistvene določbe uredbe, ki uvaja nove cestne dolilde. Poslanec Moliorič je v razpravi oblastne skupščine opozoril na pomanjkljivosti te uredbe in naglašal.
zakonom, ki pride itak na enem prihodnjih zasedanj na vrsto. Večina tega nasveta ni upoštevala.
Ko je bila v pomladanskem zasedanju ta uredba predložena, je bila spoznana od celokupne skupščine kot pomanjkljiva, da se je morala odstaviti z dnevnega reda. V bistvu pa se ni izpremenila. ampak še poslabšala z določbo o solidarnem jamstvu vseh oseb, ki so udeležene pri prekomerni uporabi cest. To se pravi, da bo jamčil za posebni prispevek tudi voznik, kmečki posestnik, ki bo vozil blago za druge Oproščen bo samo, če bo denunciral svojega gospodarja, kmhodajalca. Kdor bo zamudil osemdnevni rok denuncijacije po sklenjeni kupčiji, bo jamčil za izredni prispevek. Ker se določa posebni prispevek po kilometru in toni. bo prizadet seveda predvsem posestnik, česar gozd n. pr. je bolj oddaljen od tržnega središča aH železnice in zato tudi manj vreden.
Cim oddaljnejši bo njegov gozd, tem večji prispevek bo moral plačevati za prevoz lesa in toliko manjša bo tudi cena njegovega lesa na mestu.
Ako pa pomislimo, da posamezniki plačujejo cela desetletja razne cestne dokla-de, občinske, okrajne in državne, ne da bi se posluževali s svojimi vozili v posebni meri cest, da plačujejo več za ceste kakor jih uporabljajo, potem izgleda nova uredba še boli krivična, ker ni določena iiobena izjema za one, ki samo redko in izjemoma uporabljajo ceste, čeprav so zanje dolga leta prekomerno plačevali. Razen tega ni z ničemer določeno, v čem obstoja prekomerna uporaba cest, kje je minimalna meja take prekomerne uporabe.
Dejansko predstavlja nova uredba uvajanje novih davkov za ceste, novih šikan tako za kmečke posestnike, kakor za razne trgovce.
Pametneje bi bilo, ako bi klerikalci iz-oosiovali od države povračilo onih cestnih dcklad. ki so jih vplačali naši ljudje v državne blagajne za vzdrževanje cest. Tega klerikalci kljub svojim obljubam niso znali storiti. Jasno ie, da bo z novo uredbo zlasti prizadeta naša lesna trgovina, ki je že itak v zastoju zaradi močne tuje konkurence, in da bo zaradi nje trpel škodo tudi naš kmet. ker ni dvoma, da bo olačevar? t posebnega prispevka za ceste znatno podražilo transport lesa.
Klerikalno modrost reševanja naše gospodar, krize z novimi davki bodo naši davkoplačevalci zelo drago plačevali.
Dr. Fran Spiiler - Muys:
Novi osnutek zakona o izkoriščanju vodnih sil
Čl. 15. do 19. vsebujejo časovno omejitve za rodnotehnicna podjetja in prehajanje naprav po določenem roku v last države (Ileim-lallsrecht). Rok je določen za podjetja prve in druge kategorije s 75 leti, za podjetja tretje kategorije pa s 50 leti brez ozira na njih namen. To je slabo in preveč izenačenja, s katerim avtor v motivih utemeljuje te roke. Po avstrijski vodni administraciji so se dajale koncesije privatnim podjetjem do (>0 let. javnokoristnim podjetjem (državnim, deželnim i. dr.) pa do 90 let. katera diferencijacija je na vsak način potrebna in v javnem interesu. Še boljša pa bi bila določitev koncesijske dobe po amortizacijski možnosti; kajti pravilna vodna politika mora stremeti za tem, da bo Čim manj vode potekalo neizkoriščene preko naše zemlje v morje. Iz istega razloga je nesprejemljiv tretji, četrti in peti odstavek čl. 15. kakor sem to že po-vdarjal v I. delu svojih izvajanj, nesprejemljiv v tej nejasni stilizaciji in mnogo pretiranem obsegu. Zagovarjati se da pravica države, da pripadejo naprave po poteku koncesijske dobe njej v last (staatliches Heim-fallsrecht), le glede strogo vodnolehničnega dela naprave 8 turbino vred, glede ostalih zemljišč, zgradb, strojev in dr. pa se more priznati državi k večjemu kaka predkupna pravica do njih. Tudi mora biti obseg te pravice v zakonu in ločno določen in se ne more prepuščati njega določitev koncesijskim pogojem. Le tako izbegnemo sporom in zlorabam (jnim. motive)! Osnutek priznava to pravico države (in breme podjetja) samo glede naprav prve in druge kategorije, do-čim jo opušča glede podjetij tretje kategorije češ, da so za državo premalenkostna in bi značila zanjo le breme. Z ostalimi razlogi, ki jih navajajo motivi bi se dala ta pravica tudi glede prvih dveh kategorij izpodbijati. Priporočljivo bi bilo, da bi se vsaj deloma priznala taka pravica tudi samoupravnim oblastim, na primer glede podjetij druge kategorije. Pretirana je tudi zahteva, la morajo biti naprave ob poteku koncesijske dobe v dobrem stanju. Nejasen in >loma nelogičen je zadnji odstavek čl. 16. ki hoče menda določiti, da mora podjetnik odstraniti iz vodnega toka po poteku koncesije vse naprave, ako iz katerihkoli razlogov podjetje preneha.
Docela nesprejemljivo je pa določilo čl. 17„ da se more izdati dovoljenje podjetjem tretje kategorije le do preklica iz javnih ozi-rov in da v tem slučaju podjetja nimajo pravice do odškodnine radi predčasnega uki-njeuja kakor da bi se taka podjetja gradila zastonj. Taka restrinktivna določila se smejo ustanavljati le za zakonom točno in taksativno naštevane slučaje, ako naj državljani uživajo pravno zaščito v pravni državi. Pozdraviti pa je s stališča racijonelnega vod-nepa gospodarstva člen 18. v celem obsegu, treba bi bilo le njegovo veljavo razširiti še na podjetja druge kategorije, vsaj deloma. Ta člen namreč daje možnost ekspropriacije :rar.j^ih naprav na korist večjih racijonel-
nejših podjetij. Le eno je tu avtor prezrl, namreč da je mogoča »naknadna* tudi in natura v obliki električne struje. In še nekaj pozablja novi osnutek: onemogočenje špekulacije s koncesijami. To se da doseči le z omejitvijo koncesije na osebo in prepovedjo odsvojilve.
Znaten napredek napram obema prejšnjima osnutkoma je zaznamovati glede pravice do ekspropriacije. ki jo daje osnutek vsem kategorijam podjetij. Le ena hiba je ostala: nesrečni javni interes mesto da bi se bila določila relativna gospodarska važnost. V motivih se sicer ta javni interes tolmači tako, da velja isti ne samo za državna in samoupravna podjetja, marveč tudi za privatna podjetja »od većeg privrednog značajan. Toda to je čisto »neograničen« pojm. ki ne daje nobene pravne sigurnosti, docim se da relativna gospodarska važnost strokovno vedno točno ugotoviti.
Prihajam k kočljivi novosti čl. 20. novega osnutka, ki uvaja nov vodni davek letnih 5 Din od surove konj. sile. Literatura*) se je izrekla po veČini proti vodnemu davku. Ce se pa že mora uvesti vodni davek, treba ga določiti po progresivnih stopnjah in z upoštevanjem stalnosti vodne sile in možnosti plasiranja iste. Tudi treba določiti davčno prostost za manjša podjetja vsaj do 10 PS. Brezpogojno pa sme tvoriti podlago za odmero davka le nizko vodno stanje, ki je podjetju stalno na razpolago skozi vse leto. Francoski vodni zakon ne pozna vodnega davka ne druge dajatve za izkoriščanje vodnih sil in je brezdvomno na pravi poti vsaj za enkrat, ko je vsa Srednja Evropa še v stadiju, da bi bilo treba izrabo vodnih sli preje podpirati s premijami nego jih obre menjevati z novimi davki. Odločno moramo pa v Jugoslaviji v interesu intenzivnejšega izkoriščevanja vodnih sil odklanjati uvedbo vodnega davka. Če bi pa že bil neizogiben, bi moral pripasti oblastnim samoupravam. Le mimogrede naj omenim, da se je avtorju pripetila mala računska napaka, ko priznava sicer med drugim davčno prostostobstoječim podjetjem tretje kategorije za pet let računajoč od dneva uveljavljenja ustave t. j. od 28. junija 1921. Ali pa bi morala ta podjetja plačati davek še za nazaj.
ČL 21. predpisuje obče pogoje za vsako dovoljenje za iskorišcanje vodne sil©. Omeniti hočem samo one, ki so nesprejemljivi. Pod lit. g. se zahteva poleg predpisa roka Se plačilo kavcije, da se bo naprava v resnici izgradila. Po mojem mnenju zadostuje popolnoma predpis roka za pričetek in dovr-šitev del in bi predpis kavcije značil le nepotrebno obremenjenje podjetja. Iz istega razloga je nesprejemljiva tudi zahteva po >re zervi u vodi i u motornoj snagk; rezerva >u vodit bi pomen jala celo uvajanje neracijo-nelnosti v vodno gospodarstvo. Država, samoupravna tela in druge javne ustanove naj
•) Prim. Mayi\ Die Verwertung der Was-serkraft©. N
raje stopajo v zdrav konkurenčni boj z privatnimi podjetji nego da se ponižujejo do pa-rasitov. Enako je odklanjati tudi maksimiranje tarife. Moderno načelo, ki naj pripomore do elektrifikacije naSe zemlje, je izrečeno v lit. k, da je koncesijonar obvezan pristopiti k dogovoru o sklopitvi več central na vodnih tokih iste doline ali istega bazena. Bolje bi pa bilo, da bi se to načelo uneslo v sam zakon mesto samo v koncesijske po goje.
Zaključni členi so več ali manj neoporečni in sami ob sebi umevni. Le <EL 24. bi bilo popolniti z določilom, da je razsojati o obstoju in obsegu po prejšnjih zakonih pridobljenih vodorabnih pravic pc prejšnjih zakonit:, izvrševanje in prestanek teh pravic
ter postopek pa se uaj ravna po novem zakonu. Pogrešam tudi prehodne odredbe, kaj se zgodi s prošnjami, o katerih je vodopravno postopanje že v teku in event. že celo izdana nepravomoćna prvostopna odločba.
Končam. Osnutek za zakon ni zrel. Treba ga bo predelati, popraviti in popolniti. V to pa je potrebno, da se izroči osnutek posebni komisiji strokovnjakov, tehničnih, pravnih in gospodarskih, iz vseh pokrajin in pravnih področij, da z vzajemnim delom ustvarijo pravno, tehnično in gospodarsko odgovarjajoč osnutek zakona za izkoriščanje vodnih sil. Ponavljam pa svoj ceterum censeo, izrečen že 1. 1924: Za pospeševanje izkoriščanja vodnih sil nam je pred vsem potrebeu modem vodni zakon.
Pisane zgodbe iz naših Krajev
Dva tragična zločina. — Poskusen umor v cerkvi. — Pijan šofer
.   v drvečem avtomobilu.
Predsnoćnjiin je našel neki delavec ob železniški progi v jarku dva kilometra od Osijeka truplo skoro nage ženske. Obvestil je policijo, ki je takoj odšla z zdravnikom na dotični kraj in ugotovila, da ie umorjena 181etna delavka Ana L., nameščena v osiieški pivovarni. Dne 14. t. m. ie Ana nenadoma izginila. Policija in domači so jo zaman iskali. Zločinec je žrtev umoril na prav sadističen način, kakor ie soditi po legi najdenega trupla. Udaril jo je z železnim drogom po glavi in ji zdrobil lobanjo. Nato je natlačil nesrecnici prsti v usta, da se je zadušila. Truplo je ležalo že nekaj dni pod snegom. Ko je pa zapihal jug in se je sneg stajal. so odkrili strašen zločin. Morilec ie izgubil med potjo neke predmete in po teh sodeč, pripada delavskemu ali kmetskemu stanu. Policija je uvedla strogo preiskavo in upa. da zločinca kmalu izsledi.
Pri občini Kuman blizu Vel. Bečke-reka je bil izvršen v torek strašen zločin. Po kosilu se je odpravil v Novi Be-čej na sejm 22 letni premožni kmet Ere-mič s svojim sosedom 211etnim Marina-cem. Hotela sta kupiti prašičke. Proti večeru sta se pa vrnila, ker nista našla nič primernega. Med potjo je Eremič pripovedoval svojemu spremljevalcu, kako je bogat in koliko ima zemlje in denarja. Marinacu je tedaj šinila v glavo strašna misel. Sklenil je. umoriti Ere-miča in se polastiti njegovega denarja. Pred vasjo Kuman je napadel šibkejšega Eremiča. zavlekel ga je v cestni jarek in ga udaril s palico po glavi. Nato je potegnil nož iz odrezal nezavestnemu Eremiću glavo. Ob napadu je Eremić zaklical na pomoč in njegov obupni krik sta slišala dva pastirja v bližini. Prišla sta pa prekasno. Kakih 300 m pred njunimi očmi je zverinski Marinoc zaklal svojega soseda. Pastirji so obvestili orožnike o groznem činu. Orožniki so se skrili v Marinocevo hišo in ko se je ta poneči vrnil so ga aretirali. Po kratkem zasliševanju je priznal, da je Eremiča umoril misleč, da najde pri njem večjo vsoto denarja. Našel je pa samo 900 Din. ^
221etnega seljaka Stjepana Cveka iz Vrha so pripeljali težko ranjenega v zagrebško bolnico. Na svoj rojstni dan bi mladi Stjepan kmalu izgubil življenje. Čvek je namreč šel na svoj rojstni dan v cerkev, da bi se priporočil svojemu patronu. V cerkvi je bil tudi njegov stari sovražnik in tekmec v ljubezni, neki Blaž Mikuš. čevljarski pomočnik. Bila sta velika sovražnika in B'až je sklenil ubiti svojega nasprotnika v cerkvi. Čvek ie stal blizu oltarja. Mikuš pa zadaj pod korom. Mikuš se je zato počasi priplazil do Cveka in med molitvijo vseh vernikov je izvlekel iz žepa nož in ga z vso silo zasadil Cveku v trebuh. Nesrečnež je zakričal iif se zgrudil na tla. Iz trebuha mu je tekla kri. Med tem je napadalec pobegnil iz cerkve in ga orožniki še niso našli. Težko ranjenega Čveka so prenesli najprej domov in mu za silo obvezali rano. nato pa v bolnico v Zagreb. Njegovo stanje je težka in ni upanja, da bi okreval.
Včeraj zjutraj se je pripetila v Zagrebu na Preradgvičevem trgu težka avtomobilska nesreča. Šofer avtotakse C 3550 je vozil z Ilice po Margaretski ulici, kjer je naletel na neko mlekarsko stojnico. Pred to je stala 16 letna Anka Tomašič iz Karlovca in služkinja pri dr. Haidiiharju. Kupovala je mleko. Avto je deklico podrl in jo vrgel pod kolesa. Mimoidoči so takoj priskočili in izvlekli nesrečnico izpod avtomobila. Tomašičeva je bila nezavestna. Položili so jo v drugi avto in odpeljali v zakladno bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Kmalu se je dekle osvestilo in povedalo svoje ime. Zdravniki so dognali, da ie Ana pri padcu dobila težke notranje poškodbe. Šofer je izpovedal, da avta ni mogel ustaviti radi oledice. Priča mesar Šimunkovič je pa izpovedal, da je bil šofer pijan in je v vozu med vožnjo spal. Ko se je avto zaletel v stojnico, se je šofer prebudil. Ponesrečil se je tudi potnik, ki se je poškodoval na čelu.
Silvestrovo na Taboru
Živahno se razpravlja po Liubljani. kje naj Teživim star. leto. da pozabi na vse :e-žkocc in neprijetnosti, katere smo ftirvaS v teh težkih časih. Že lansko leto je bila Sil-vestrova ptueditev nu Taboru na višku ter se 3e splošno razširjala govorica, da v boljšem in prijetnejšem razpoloženju se ni moglo dočakati novega leta. Vse ie bilo živahno in zadovoljno. Letošnja prireditev bo pa presenetila Ljubljano.  Spored   večera  je   izredno obširen;
nastopijo društveni telovadni oddelki, komiki in umetniki, katerih ima društvo mnogo na razpolago. Spored se zaključi z veliko sceno, pri kateri nastopi 50 sodelavcev pod režijo priznanega ljubljanskega ur»ctnika.
Brzojavno smo obveščeni, da se je odzval vabilu svetovnoznani, ameriški varijete, kateri Je na turneji in ie z velikim uspehom nastopal v znanem pariškem lokalu »Casino de Pariš« pod vodstvom direktorja g. Šimigalomi. Nastopa 16 svetovnih komikov in umetnikov, nad katerimi se raduje ves svet. Varijete ima lastno godbo, katero vodi dirigent g. Hsoture. Opozarjamo samo na znane filmske komike in umetnike, ki so naši publiki že poznani. Med temi $e nahajajo svetovni atleti Muk-Bek-Bac. Puh in Toti. kateri promenirajo in plešejo po eni roki. Žonglerja Bili in Johnson bosta prednašala umetniške atrakcije. Smeh sporeda In zadovoljstva bo nastop filmskega zvezdnika Chaplina. katerega hipnotizira direktor Simigalomi. Nadvse zanimiv bo nastop dveh robotov, katera predstavljata bodočnost človeštva, delo ljubezen in sovraštvo. Galatočka večera je dresura medveda Miškota v rokah Chaplina. Pril!ubljc-ni zamorski plesalec Zumba iz otoka Fmčik pleše originalni zamorski ples Black-Botton. po ljubljanski povedano (gaženje blata).
Direktor Simigalomi, kateri poseti s svojim OSObjem prvič Ljubljano, izjavlja, da bo na Silvestrovo 60 stopinj smeha; zato priporoča primernih pripomočkov in varnostnih naprav ter primernega okrepčila, da bo vse veselo m zadovoljno dočakalo Novo leto 192S. — Simigalomi. _ _____________
Smrt ruskega učenjaka Behtereva
Iz Moskve poročajo, da je v nedeljo umrl nenadne smrti znani fiziolog- in psihi-jater, član Akademije znanosti, Vladimir Mihajlovič Behterev. aZdela ga ie kap.
Vladimir Behterev je bil rojen leta 1&57. v vjatski guberniji. Po dovršenih študijah ie deloval nekaj časa kot zdravnik v Petro-gradu, od leta 1893. pa kot profesor na pe-trograjski univerzi Leta 1921. ga je imenovala sovjetska vlada za ravnatelja zavoda za znanstveno proučevanje dela. Behterev se ie pečal zlasti z raziskovanjem možganov, zanimal se ie pa tudi za sugestijo in hipnozo. Svoja znanstvena dela ie objavljal deloma V ruščini, deloma V nemščini. Lani v decembru ie praznoval ruski znanstveni svet 401etnico ljegovega znanstvenega delovanja. S svojhni deli o možganih,
o objektivni psihologiji in refleksologiji si je pridobil svetovni sloves. Napisal je nad 500 znanstvenih razprav, ki so večinoma prevedene v tuje jezike.
Največja zasluga pokojnega ruskega učenjaka ie Pa ustanovitev psihonevrološkega zavoda v Leningradu. Ta zavod ie bil ustanovljen leta 1903. In nekaj let pozneje se mu je pridružil antialkoholični zavod, čigar mednarodni pomen je priznal tudi pariški mednarodni kongres za boj proti alkoholizmu Poleg tega je ustanovil Behterov zavod za proučevanje možganov, dalje patološko-refleksološki in pedagoško - psihični zavod za živčno bolno deco, kemično - anatomi-čni, otofonetični in eksperimentalni zavod za proučevanje deteta Psihonevrološki zavod v Leningradu je bil pozneje preurejen v Akademijo in Behterev ie bil imenovan njenim dosmrtnim predsednikom. Politično se Behterev ni udejstvoval Vse svoje sile je posvetil znanosti.
Prosveta
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER V LJUBLJANI.
V nedeljo, 1. januarja 19*28: rlgra v gradu.-.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Četrtek, 29. decembra: ob 20. uri -Takrat v starih časilK. Ab B. Kuponi.
Petek, 30. decembra: Zaprto.
Sobota, 31. decembra: ob 20.50 uri: Vesel Silvestrov večera.
Nedelja. 1. januarja 1928: ob 13. uri: Sno-guljčicac. Znižane cene. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih*. Kuponi.
Silvestrov© v ljubljanski operi. V soboto, dne 31. t. m., na Silvestrovo popoldne ob 16. uri se vprizori v ljubljanski operi Kalmanova opereta »Grofica Marica«, ki je brez dvoma izmed vseh operetnih dol, kar jih je bilo tekom zadnjih sezon vprizorjenih na našeni odru, najbolj priljubljena. >Grofica Marica* se vprizori kot ljudska predstava pri izredno znižanih opernih cenah- Cene so za polovico znižane od običajnih opernih cen. Predstava je primerna tudi za našo mladino in prepričani smo, da stariši privoščijo svojim malčkom nekaj veselja s po-setom te operetne predstave.
Premijera Calderonove drame ^Sodnik ZalamejskU se vrši v ljubljanski drami v petek, dne 30. decembra. Dramo je zrežiral režiser g. Ciril Debevc, novo scenerijo je napravil po osnutkih scenografa profesorja g. Vavpotiča gledališki slikar g. Skrusnv.
V drami nastopijo sledeči člani: ga. Juva-uova igra markentenderico Chispo, hčerko bogatega krnela Crepsa — gna. Mira Danilova, nečakinjo Ibes — gna Debeljakova. španskega kralja Filipa II. g. Danilo, generala Don Lopeja — g. Skrbin5ek, stotnika Alvara — g. Gregorin, seržanta — g. Jerman, Vojaka Rebolleda — g. Povhe, glavno vlogo
bogatega kmeta Pedra~ Crepsa igra g. Cesar,
njegovega sina Juana — g. Jan, plemič Don Mendo je g. Pedek, njegov sluga N unijo — g. Lipah. Ostale vloge igrajo ^g. Plut, Bojan, KožiČ in Sancin. Predstava s* vr5i za pn>-mierski abonma.
Silvester v mariborskem gU-dabaru. Kdor ee bo hotel prav posebno nasmejati, bo 5el letos v gledaliKe. Tam >o vprizori enodejanka >Mala pomotat, razni solo-nasto-pi, nazadnje pa prva mariborska operetna revija, ?Le vkup. le vkup, vesela giminu! (Maribor, auf biks!)
Cenjeno obeinstT« opozarjani u na j ponovitev Mornarjeve komedije, ki je vzbudila posebno zanimanje. Ponovitev se bo vrSila na novega leta dan ob 20. uri. Komedija Je tako izborno zgrajena in prepletena s finim humorjem, da občinstvo ne pride iz smeh«. Predprodaja vstopnic je v trgovini Peter Sterk, nasl. Miloš Kamičnik na Starem trgu.
železnica
KOLEDAR. Danes: četrtek, 29. decembra 1927; ka toličani: Tomaž; pravoslavni: 16. decembra, Agej.
Jutri: Petek, oU. decembra 1927; katoličani: David; pravoslavni: 17. decembra Danilo.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Dva bregova« D. Opera: Zapito.
Kino Matica: >Trije kavalirji — ena dama c.
Kiuo D*or: >Pariski {*>le.pub<.
DE2URNE LEKARNE. Daaes: Bohinc. Rimska c, Levstik, Re-sijeva c.
Jutri: Piccoli, Dunajska c; Bakarčič, Sv. Jakoba trg.
*
Solnce zaide danes ob 16.26, vzide jutri ob 7.S9 in zaide ob 16.26.
— Danes smo priložili vsem cenjenih, naročnikom položnice ter prosimo, da blagovolijo naročnino za januar z eventualnim zaostankom za tekoče leto čim prej obnoviti. — Uprava »Slovenskega Naroda«.
Živela mokrota
Včeraj so se tepli nad našo prestolico berači, od katerih so padale bele krpice. Tudi drugače se zastrun mo krote ne moremo pritoževati. Noše cr-ste in ulice so lepo namočene in če hi zasejali na njih revo ali kislo zeljo, bi iako uspevalo. Galoše pa nočeh uspevati, nikakor ne.
_ Pa sta včeraj dva možakarja pred o^eti frančiškani pospeševala mokro to. Ves trg pred Prešernovo muzo je bogato namočilo že dobrotljivo nebo. toda sta bila vrla možakarja z brit talno mnenja, da ga je namočiti Se boli. In sta pridno polivala na vse štiri ve t rove v popolni harmoniji z nebeškim* polivači. Ko ju je nekdo pobaral, zal: i tako junaško podpirata mokroto, <ta se odrezala, da so gospodje na magistratu ukazali ob tem vročem letnim času pobijati po mestu sušo. V mestno blagajno pa da se suša ne sme vseliti in zato jo je treba pobiti Že pred fr n čiškanskim mostom, so menili fo&pod-je na magistratu. In prav so tU'fali in živela mokrota!
miiiiiiiiiiiiiinfiiKi.....iiiiiiMiiti
Gostilna «Fajmošter», Sv. Petra nasip
priporoča ta praznik« nova in stara vina: Portugalka nova Din 16.—
11. —
12. — .. !4.— .. 1*.—
?0-
Otclo za slabokrvne
Stajerc
Bizelc
Rizling
Burcdnđcc
— Ia sekeije Z. S. S. (Službeno.) Z. N. S.
je ua svoji seji dne 19. t. m. skletul Mttop-no; »Za gostovanje kateregakoli hwfimik ga moštva so dolžni sodniki, ki vodijo fe tekme, napraviti y>orocilo v dvt h izvodih vec kot doslej, in sicer po eno za vsak sav.-/. čigar moštva so sodelovala. \ poroci lili j« omeniti predvsem vedenje moštva med ItC mo. Omenjena poročila je vpoalati ekspresno takoj po končani t^kiiii.c — Opomnimo vse gg. s.oduike na ločno ju vestno izvr.Vva nje tega sklepa; v nasprotnem slučaju naj-strožja kazen. Pouovno pozivamo vse MVaV ue sodnike, da vpošljejo v svrho i/.siavih« izkaznic zn leto 192« zadevin. tak-o |>o Pl Din, let želimo srečno in ves do novo ieto! Tajnik.
ker so najboljši In najcenejši.
Ob morju.
— Vi se ne kopljete, gospod?
— Ne, gospodična, ue upam se v vodo, dokler ne znam dobro plavati.
V družbi.
— Veste, da bi se bi! skoraj oženil s tem dekletom? Toda edina beseda ki jo je izgovorila, me ie odvrnila od tega koraka.
— Kaj pa je rekla?
— Zaprosil sem jo za roko in ona je odgovorila: *nec
t
Ste v. 295.
•SLOVENSKI NAROD» dne 30. decembra 1927.
Stran 3.
Še do petka 18. ure zvečer
sprejema uprava „Slov. Naroda4' ROVOlctll3 VOŠčila
Trgovci, ne pozabite, da si ohranite z voščili stare odjemalce in pridobite mnogo novih! Malenkostni izdatek za oglas v ,,Slov Narodu" se vam v novem letu bogato poplača!
Dnevne vesti.
Vš Ljubljani, dne 29. decembra 1927.
— Priznanje zaslužnemu kmetijskemu strokovnjaku. Včerajšnji občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo je soglasno in z odobravanjem vseh delegatov imenoval kmetijskega svetnika g. Viljema Rohr-mana za častnega člana družbe. Gospod Viljem Rohrman je znan kot neumoren delavec in strokovnjak na kmetijskem polju ter si je pridobil nevenljivih zaslug za razvoj kmetijskega šolstva. Znan je tudi kot pisatelj kmetijskih knjig in razprav in kot urednik >Kmetovalca«. Čestitamo!
— Potrebna ugotovitev. Beograjska »Potnika < prinaša v številki z dne 28. decembra med drugim zanimiv in aktualen članek »Oko ukidanja fakulteta« izpod peresa mriverzitetnega profesorja dr. Djoke Nešića. Avtor popolnoma stvarno in nepristransko obravnava problem glede nameravane ukinitve nekaterih fakultet, netočna pa ic njegova ugotovitev, da je na ljubljanski tehnični fakulteti vpisanih samo 120 dijakov. Obrnili smo se na rektorat ljubljanske univerze, ki nam le pojasnil, da je bilo letos do danes inskribiranih na tehnični fakulteti 450 dilakov. Izjava profesorja Nešiča torej ne drži.
Odmera davka privatnih In samouprav' niB nameščencev za leto 1928. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani razglaša, da morajo vložiti vsi privatni uslužbenci ter samoupravni nameščenci in funkcijonarii do 31 Januarja 1928 pri pristojnem davčnem oblastvu takse prosto prijavo svojih službenih prejemkov, Id jih bodo prejeli po vsej * priliki v letu 1928. bodisi v denarju, bodisi v naturaliiah. Davku zavezni so vsi prejemki službenega razmerja, kakor plače, mezde, draginjske, rodbinske in funkcijske do-klade, honorarji, nagrade, odškodnine za čezumo dek>, vrednost hrane in stanovanja itd., brez vsakega odbitka. — Enake prijave morajo vložiti do 31. januarja tudi telesni delavci in delodajalci.
— Iz »Uradnega lista«. ^Uradni list« št. 129 z dne 28. t. m. objavlja naredbo ministra za socijalno politiko o izpremembi mezdnih razredov, predpisanih v 3. odstavku § 21., zakona o zavarovanju delavcev, dalje disciplinska pravila za učence srednjih in strokovnih šol, ki spadajo pod prosvetno ministrstvo, izvršilno naredbo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti o registriranju in zaznamovanju motornih vozil v prometu ter razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani o odmeri davka na poslovni promet, dohodnine in rentnine za leto 1928.
— Iz poštne službe. Iz Beograda je premeščen na Jesenice poštni uradnik Anton Križ.
— Proslava lubflejnega leta. Ker bomo slavili v novem letu lOletnico proboja solunske fronte in ujedinjenja, se bo vršila takoj po pravoslavnih božičnih praznikih v Beogradu konferenca kulturnih in nacijonal-nih organizacij, na kateri bo izvoljen odbor, ki bo vodil priprave za velike narodne svečanosti.
— Pregled oblastnih proračunov. Oddelek za samoupravne proračune pri generalni direkciji računovodstva je dobil že več proračunov, ki so jih poedine oblastne skupščine sprejele. Do konca januarja bodo oblastni proračuni pregledani in potrjeni, odnosno zavrnjeni, v kolikor niso pravilno sestavljeni.
— Napredovanje srednješolskih profesorjev. V prosvetnem ministrstvu je podpisan večji ukaz o napredovanju srednješolskih profesorjev v višje skupine.
— Umesten pravilnik. Novi načelnik prometno - kom erci jal nega oddelka v prometnem ministrstvu Filip Pašić namerava preurediti prometno službo. Po njegovih direktivah se sestavlja sedaj nov pravilnik o ukrepih proti železniškim nesrečam. V pravilniku bo med dTugim tudi določba o strogi preiskavi pri vsaki železniški nesreči. Ta pravilnik je zelo umesten, samo če bo dosegel svoj namen.
— K atentatu na poslanika Cena bega. Pieiskava proti morilcu albanskega poslanika Cena bega se je zavlekla, ker inozemska sodišča ne nudijo češkoslovaškim pravočasne pravne pomoči. Obtoženi Algiviad Bebi pride najbrž pred poroto šele v maju leta 1928.
— Rojaki. Uporabljajte za novoletna voščila razglednice Jugoslovenske Matice, ki so naprodaj po vseh knjigarnah in trafikah.
— Možje! Svcrtim ženam poklonite kot novoletno darilo Gospodinjski koledaT Jugoslovenske .Matice za leto 1928. Koledar vsebuje nove kuhinjske recepte, razna praktična navodila in nasvete za hišo in dom ter obsežen troškovnik za vse dni v letu, kamor vpisuje vestna gospodinja vse svoje dnevne izdatke. Koledar obsega brez inseratne-ga dela 230 strani in ima obliko Šolske knjige Cena Din 20, za člane Jugoslovenske Matice 16 Din. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po vseh knjigarnah in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica ML
— Nalezljive bolezni v mariborski oblasti V mariborski oblasti je bilo od 8. do 14. t m. 19 slučajev tifuznih bolezni, 46 škrla-iinke, 4 griže, 9 ošpic, 16 davice, 7 Sena, 2 krčevite odrevenelosti, 1 vnetja hrbteničnega mozga in 1 vraničnega prisada.
— Smrtna kosa. Včeraj je preminula v Ljubljani vdova po gimnazijskem profesorju in mati sodnika g. dr. Lederiiasa ga. Ivana Lederhas. Pokojna je bila v Ljubljani splošno znana m priljubljena. Pogreb bo v
soboto ob 2. popoldne s Sv. Petra ceste št. 14. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Otvoritev brzojava in telefona pri pošti Ortenek. Dne 23. decembra t. 1. ie bila pri pošti Ortenek otvorjena brzojavna in telefonska služba.
— Zadnje dni pred novim letom spomnite se trpečih in stradajočih slepcev s kakršnimkoli darom. — Milodare sprejema (v blagu in denarju) Podporno društvo slepih, Ljubljana. Woliova ulica 12. Na željo pošljemo položnico pod št. 14.066.
— Pozno, a ne prepozno! Vsem, ki so prejeli naše položnice in se nas do sedaj še niso spomnili, tem potom naprošamo, da se nas spomnijo s kakršnimkoli darom in tako vsaj deloma olajšajo bedo najbedneišrh slepih. — Podporno društve slepih. Ljubljana, VVoliova ulica 12.
— Zimski krojni tečaj za krojače m ši-vUje po najmodernejšem preizkušenem angleškem minister - kroju se prične po novem letu. Isto za dame, ki se želijo izobraziti za samouporabo. Revnejšim znižan honorar Učencem se po izvršitvi tečaja brezplačno preskrbijo mesta. — Izdelava krojev. Dame, ki nimajo časa Čez dan, dobijo poduk lahko v poljubnih popoldanskih ali večernih urah — Zasebno krojno učillšče, Llabllana, Stari trg 19. — Telefon 2497. — Poštni predal 227. lOOS^n
Silvestrov večer
Lj ubij. Sokola v Narodnem domu
Izbran in zabaven spored - PLES
Iz Ljubljane
—lj Predavanje v Zbornici TOl. V torek, dne 3. januarja \92S, se vrši ob 6. uri zvečer v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predavanje vseuči-liškega profesorja g. dr. VValterja H o f f -man na iz PreibuTga na Saksonskem. Tema predavanja bo: »Ueber die deutsche VVirtschaft«. Odlični predavatelj je znan po svojem publicističnem delu in po mnogih razpravah, ki jih je napisal o našf državi. Na to interesantno in poučno predavanje opozarjamo in vabimo pred vsem gospodarske kroge, pa tudi druge, ki se zanimajo za nemško gospodarstvo.
—lj Gostilničarji proti davčnim obremenitvam. V restavraciji >Zvezda« se ie vršil včeraj popoldne izredni občni zbor ljubljanske GostlLničarske zadruge, katerega sta se udeležila tudi narodni poslanec g. dr. Krame r in tajnik Zbornice za TOI g. dr. Pretnar. Razpravljalo se je zlasti o stališču gostilničarjev in kavarnarjev napram nadab'nemu pobiranju mestnega davka za nočni obisk gostim in kavarn ter o novih oblastnih davščinah, ki jih hoče klerikalna večina naprtiti gostilničarjem in kavamar-jem. Navzoči so soglasno sklenili, da s 1. januarjem 1928. vsi solidno odklonijo plačevanje mestnega davka in izdajanje listkov, ker nočejo biti biriči oblasti. Gostilničarji in kavamarji pozivajo mestno občino, da prične z novim letom izdajanje listkov po svojih službenih organih Kakor čujemo, stane že sedanja kontrola nočnih lokalov mestno občino na leto. okoli 100.000 Din. Gostilničarji so sploh za to. da se ta davek odpravi, kakor je v drugih mestih že odpravljen. Glede oblastnega davka za nočni obisk kavarn in gostiln, oziroma novih taks za plese je občni zbor zavzel povsem odklonilno stališče. Mestoma se je o davkih razvila živahna debata, v katero sta posegla poslanec dr. Kramer in tajnik dr. Pretnar. Izvajanja obeh je občni zbor sprejel z odobravanjem.
—lj Nov« slovenska iilmska diva. Kakor sno že poročali, je prejela gdč. Lidija Er-berjeva, rodom Ljubljančanka, ki je bila lani članica mariborskega gledališča, anga-žrr.a pri nekem berlinskem filmskem podjetju. .Gospodična Erberjeva je bila 15. t. m. v Beriinu, kjer je podpisala tozadevno pogodbo.
—lj »Planina Usode«. Za novo leto prinaša ZKD izredno lep turlstovsko - športni film »Planina Usode«. Krasne prirodne slike Tirolskih Alp, nehotičnih gorskih velikanov, strmih skal in peč;> nudijo vsakemu gledalcu, osobito pa ljubiteljem planin izreden umetniški užitek. Našim plezalcem bodo osobito ugajali lepi posnetki opasnih plezalnih tur; skratka: film bo zadovoljil vsakogar, vsled česar ga najtopleje priporočamo. Ob tej priliki bo predaval tudi g. prof. R. Pavlic o »lepotah in nevarnostih v planinah«. Prva predstava s tem sporedom se vrši v kinu Matica v soboto dne 31. t. m. ob 14.30. V nedeljo dne 1. januarja 1928 ob 11. uri in v ponedeljek dne 2. januarja ob 14.30 se prireditev ponovi.
—lj Jedilni pribor »Barndorf« v kaseti iznenadi vsako damo. ker ie zelo praktično novoletno darilo. F. ČUDEN, Prešernova ulica h 136L
—lj Posedte Silvestrov večer pevskega društva Ljubljanski Zvon v zgornjih prostorih Narodnega doma! 1017n
—lj Vasilij MIrk: 10 povesti za našo klavirsko mladino ie naprodaj v vseh ljubljanskih knngarnah. 1016
—lj V počaščen.ie spomina pokojnega g. dr. Babnika, predsednika viš. dež. sodišča, daruje Mt. Ptrr. Fran Kuralt, lekarnar, Pod-
pornemu društvu slepih v Ljubljani, VVoliova ulica. 100 Din.
—lj Poslanec se bo potrudit... V Zbornici za TOI se je včeraj na tepežni dan vršila konferenca ožjih gospodarskih krogov, na katero je predsednik g. Ivan Jelaein ml. povabil tudi poslanca g. dr. Kuiovca, da čuje želje in predloge teh krogov glede izenačenja neposrednih davkov. Gospod poslanec je, kakor zatrjujejo, končno izjavil, da se bo potrudil, da bo tem željam ustreženo.
—Ii Avtorizirana avtomobilra razstava VIII. ljubljanskega velesejma. -talni mednarodni urad avtomobilskih konstrukter-jev v Parizu (Bureau Permanem International des Constructenrs d' Automobiles) je sporočil upravi Ljubljanskega velesejma, da je priporočil svojim članom, konstrukterjem avtomobilov, sodelovanje na prihodnjem veleseimu v Ljubljani od 2. do II. junija 1928.
—lj Reduta v cvetju. Dne 7. januarja se vrši v Union u pod pokroviteljstvom najuglednejših ljubljanskih dam z dvorno damo go dr. T a v č a r j e v o na čelu elitna plesna prireditev ^Redutav cvetju«. Prireditelja Redute, ki ostane stalno na programu vsakoletne ljubljanske plesne sezone, sta naša piva športna kluba TKD. Atena in SK. Ilirija Lanskoletna reduta je dosegla v vsakem oziru velik uspeh ter ie bila deležna vsestranskega priznanja. Bila je po mnenju vseh najlepša in najbolj uspela prireditev plesne sezone. Prireditelja, znana po svoji agilnosti, sta storila vse, da bo letošnja reduta lanskoletno še prekosila. Vstop na rc-duto je dovoljen le proti vabilu. Obleka za gospode temna. 101 ln
—li Zgubil se je psiček, črn. angleški se-tar. »Crt«. Kdor bi vedel, kje se nahaja, naj sporoči proti nagradi. — Bogdan 2 i 1 i č, tigovec, Ljubljana, Dunajska c. 11. 10I4n
Reduta v cvetju"
7. januarja v UNI0NU
—Ij Drobna policijska kronika. Zaradi poneverbe denarja je tyl prijet Ivan N., ovaden pa je bil Ignac K., ker je osumljen tatvine 220 Din v škodo Josipa Kramerja. Prijavljeni so bili tudi trije siučaji tatvine, ovaden je bil Fr. B. zaradi oskrumbe nefke deklice. Zaradi nevarne grožnje se bo moral zagovarjati Fr. P. Dalje so bili prijavljeni trije slučaji poškodbe tuje lastnine, en slučaj žaljenja straže, en izgred, dva slučaja kaljenja nočnega miru, en slučaj kršitve zglasevalnih predpisov, Jakob B. je bil ovaden radi beračenja, sitnosti bo imel tudi neki gostilničar, ki je imel v svojem lokalu godbo, ne da bi prosil za polici j sko dovoli en j e.
—lj Vandallzem. Nekateri ponočnjaiki so zelo navdušeni za razbijanje oken, napisnih tabel hn plošč. 2e včeraj smo poročali, da je bila razbita preteklo noč šipa odnosno napisna tabla odvetniku dr. Maru-šiču. danes pa je prijavil na policiji brivec Vendelin Zebal, da mu ie v noči od 27. na 28. t. m. neznan zlikovec na Sv. Petra cesti razbil napisno tablo v vrednosti 150 Din. Te ponočnjake bo treba eksemplarič-no kaznovati.
Iz
—-c Županske posle v občini Celje - Okolica je od prejšnjega župana g. Glinška prevzel novi župan g. M i h e 1 č i č.
—c Rodbinski prepiri, V vasi Topole.'ob-čina Tekačevo, je nastal v rodbini Jernejčič družinski prepir. Jernejčič je v prepiru z revolverjem obstrelil svojega zeta Josipa Brčka. Brčko je dobil strel v trebuh. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
—c Smrtna kosa. Umrla je na Kralja Petra cesti ga. Fani P e 11 č, vdova po špediterju g. Ferd. Pelleju, v starosti 68 let. N. v m. p.!
—c Celjsko pevsko društvo ie imelo te dni svoj redni občni zbor. Društveni funkcijonarii sd podali svoja poročila, iz katerih je razvidno, da je društvo v minulem letu zopet pričelo marljivo delovati. Tudi za bodoče leto so se storili sklepi glede društvenega delovanja. S pevskimi vajami se prične dne 2. januarja.
Iz Maribora
—m Slavni Helge LIndberg, finski bari-tonist, ki ga glasbeni svet prišteva med najboljše sodobne koncertne pevce, bo pel dne 4. januarja tudi v Mariboru, na kar naše čitatelje posebno opozarjamo.
— Smuški tečaj na Pohorju. Na Pohorju je eden najboljših smuških terenov v Sloveniji. Zato prireja zimsko-sportni Savez že več let vsako leto na Pohorju emuške tečaje. Tudi letos se bo vršil tak tečaj, in sicer začetkom januarja do konca februarja. Ker je zapadel te dni na Pohorju nov sneg in je smuka izborna, je pričakovati prav številne udeležbe. Prijavljeni so že udeleženci iz Maribora, Ljubljane in Zagreba, kot gostje pa se bodo udeleževali tečaja tudi številni Avstrijci, zlasti Gračani, ki jim je Pohorje celo prikladnejše kakor pa svetov-noznani Semering.
—m Preselitev vojaškega urada. Ker je hišni lastnik odpovedal dosedanje prostore vojaškemu uradu mestnega magistrata na Slomškovem trgu št. 5, se bo vojaški urad začetkom januarja preselil na Slomškov trg št. 11, poleg Glavne pošte, kjer mu bo finančna direkcija odstopila potrebne prostore.
—m Nov sneg* je zapadel po zadnjem deževnem vremenu po vsej dravski dolini. Zlasti mnogo ga je zapadlo na Pohorju, kjer g* je ponekod nad dva metra. Drvarji so z letošnjo zimo prav zadovoljni, ker že več let sem ni bilo toliko snega, kakor letos. Drva in vrh Pohorja pripravljen les letos z lahkoto spravljajo v dolino, kjer je lesna trgovina po precej dolgotrajni stagnaciji v zadnjem času zopet nekoliko oživela, dasiravno izvoz sedaj ni baš posebno živahen.
Japonski junak na dnu morja
Junaštvo poveljnika potopljene japonske podmornice. — Tik pred smrtjo je še mislil na dolžnost do domovine. — Ginljivo
poslovilno pismo.
Tragedija ameriške podmornice S 4., ki je pretresla ves svet, spominja na tragičen kanec japonske podmornice št. 6., katere poveljnik je dokazal, da ostanejo Japonci junaki tudi v zadnji uri. Poveljnik nesrečne japonske podmornice poročnik Sakuma je pisal na dnu morja pismo, iz katerega je razvidno, kako globoko je posegel v dušo vseh Japoncev japonski moralni zakonik, tako zvajii bušido. Ko se je podmornica potopila in ko ni bilo več upanja da se posadka reši, je poročnik Sakuma sedel mirno k mizici in napisal nastopno poslovilno pismo:
— Ne najdem primernih besed, da bi se opravičil, da se je pod mojim vodstvom podmornica št. 6. potopila. Vsi moji podrejeni so postali žrtev nesrečnega naklučja in vso krivdo prevzamem nase. Obenem sem pa srečen, da lahko ugotovim, da so vsi častniki in vojaki v polni meri izpolnili svojo dolžnost in da so zrli smrti neustrašeno v oči. Radi položimo svoje življenje na oltar domovine in dolžnosti. Bojim se samo. da bi nesreča, ki je nas zadela, ne povzročila nesporazumov in ne zadržala razvoja podmornic v naši mornarici. Upam pa, da se naše tragediie noben japonski mornar ne bo ustrašil in da bo šel razvoj japonske mornarice mirno svojo not. Če se to zgodi, nam ni žal. da moramo umreti na dnu morja.
Pri manevriranju s poiimornico smo se poglobili v morje bolj, kakor sem p notno mislil. Pri tem sem odprl zaklopnico. ki zapira odprtino, toda veriga je počila in zaklopnica je ostala odprta. Napeli smo vse sile. da zamašimo odprtino, toda naše prizadevanje je bilo zaman. Podmornica se je začela hitro potapljati. Ko smo dosegli dno, je vodia zalila električni dinamo, tok je bil prekinjen in luči so ugas-
nile. Takoj nato so se začeli razvijati strupeni plini tako. da smo zelo težkto dihali. Moštvo je začelo takoj črpati vodo. dasi je moralo vdihavati namesto čistega zraka strupene pline. Začeli so najprej črpali vodo iz oddelka za moštvo in posrečilo se jim je izčrpati vso. Edina naša nada je ročna se-salka .kajti sesalk na električni tok ne moremo porabiti. V podmornici vlada popolna tema. Samo v stolpiču, kjer je top. se nekolitoo svetlika od morske gladine. Pri tej morni dnevni svetlobi pišem zadnje pismo.
Moštvo je do kože prernočetio in tudi lakota se je začela oglašati. Zdi se mi. da bi moralo biti moštvo, ki si uži na podmornicah, živčno posebno utrjeno. Zlasti za vodstvo podmornic bi bilo treba izbrati najpogumnejše častnike. Kdor bo čital te vrstice, se bo smejal, da daje nasvete človek, ki je baš v tem pogledu grešil. In vendar je res, kar pravim.
Zdaj je poldne. Napeli smo vse sile, da izčrpamo vodo. toda podmornica se ne gane. Še ko sem bil doma, sem često mislil na smrt. Napisal sem tudi oporoko, ki jo najdete v mojem domu v Karasaki. V globoki udanosti si uso-iam DaftOVOrlti Njegovo Veličanstvo. Ponižno prosim, da se zavzame za mojo nesrečno rodbino, da ne bo trpela pomanjkanja. To je edana moja ielja in rad bi, da se izpolni. Pošiljam iskrene pozdrave vsem prijateljem in znancem.
Zdaj je pol ene. Dihanje postaja vedno težje. Mislil sem. da bom mogel napisati vse, kar bi rad povedal pred  smrtjo, toda zdaj čutim, da mi pešajo moči V grlu me duši...
Tako je japonski junak v potopljeni i>odmornici mirno pričakoval, da ga reši smrt. kateri se ni moge4 izogniti.
«3-
Ženski odvetnik v Turčiji
Da se je Turčija pod vodstvom svojega energičnega reformatorja Kemala paše dvignila na nivo najbolj kulturnih držav, je znana stvar. Saj je bila tudi med prvimi državami, ki je uveljavila zakon, da morajo biti moški in ženske, ki hočejo stopiti v zakon, preje zdravniško preiskani.
Turčija pa se modernizira tudi na drugih poljih. Fes in pajčolan. haremske idile in slične tradicijonalne šege je Ke-mal paša krarkomalo odpravil. Turške žene so se popolnoma emancipirale in dočim se je pred leti ženska smela pojaviti samo s pajčolanom na obrazu, je te dni prva Turkinja promovirala za doktorja prava. V Carigradu je končala namreč nedavno študije na tamošnji ju-ridični fakulteti 26Ietna Hanuma Sarey, obenem pa je javila odvetniški zbornici in ministrstvu pravde, da je absolvirala tudi predpisano prakso pri nekem odvetniku in da namerava otvoriti samostojno odvetniško pisarno.
Na pristojnih mestih so njeno prošnjo ugodno rešili in tako je Hanuma Sarey prva turška odvetnica. Zdi se. da ji bodo kmalu sledile tudi ženske zdravnice, ženske inženjerke itd.
Knez Volkonski - morilec
Afera zagonetne smrti ločene žene češkega kapetana Tatjane Fialove, o kateri smo že poročali, postaja vedno bolj zapletena in sicer po zaslugi njenega ljubčka Volkovinskega, ki je osumljen, da je mlado Rusinjo zastrupil. Volkovinski sedi zdaj s svojo drugo ljubico Orzaghovo v preiskovalnem zaporu v Olomucu, ker je preiskovalnemu sodniku prrznal, da se je mudil 1. 1925. na Slovaškem. Po lastni izjavi so ga nazivali znanci na Slovaškem knez Volkonski. za katerega se pa sam baje ni izdajal. Olomuško sodišče se je obrnilo na policijsko ravnateljstvo v Košicah, da ugotovi, kdo je prav za prav Volkovin-ski.
Knez Mihail Volkovinski se je klati' pred leti po Slovaškem kot eleganten ruski emigrant, ki je pa brez sledu izginil, ko so mu postala tla prevroča. Mož je namreč uganjal razne pustolovščine tako, da ga je policija končno ovadila državnemu pravdništvu. Neko tvrdko je oškodoval za 80.000, nego lesno trgovino pa za 100.000 Kč. Ime kneza Volko vinskega se je znova pojavilo v javnosti 1. 1923, ko je nastopal kot eleganten pustolovec na Poljskem. Nekega dne se je pojavil na orožniški postaji v Kon-stantinovu. kjer je vzel s seboj orožnike in aretiral nekega bogatega kmeta. Izpustil ga je proti kavciji v znesku 1 milijona mark. Zakrivil je še nebroj drugih sleparij in ko so mu prišli slednjič na sled, se je izkazalo, da je nastopal kot knez Volkovinski ali knez Muh-ranski. Zaprli so ga, toda kmalu je iz zapora pobegnil in brez sledu izginil.
Zadnje vesti o knezu Volkonskem so prišle iz Jugoslavije, kjer je bil baje leta 1925. ustreljen. Ustrelil ga je baje v Vršcu redar, kateremu se je uprl. ko je hotel redar rešiti neko kmetsko dekle, katero je ruski pustolovec izvabil k sebi na dom.
Osebnost v Olomucu aretiranega Rusa Volkovinskega je še vedno zagonetna. Ko so mu omenili Slovaško, je postal zelo razburjen. Priznal je. da se je res mudil na Slovaškem, odločno ie t>a odklonil zahtevo, naj navede kraje,
kjer ie nastopal. Ko je preiskovalni sodnik zahteval, naj navede imena oseb, s katerimi je občeval, je izjavil, da ga veže neka prisega. Ko ga je preiskovalni sodnik nenadoma nagovoril s priimkom knez Volkonski, sc je zdrznil in prebledel. Vse kaže, da je umora osumljeni Volkovinski identičen s knezom Volkonskhn in da se obeta ruski emigraciji nova senzacijonalna afera.
Tragična smrt slavne plesalke
Že včeraj smo med poročilom o božičnih nesrečah in tragedijah po svetu zabeležili, da se je v Berlinu težko ponesrečila slovita dunajska plesalka Lu-cy Kieselhausen. Radi neprevidnega ravnanja z bencinom je nastala v njeni kopalnici srahovita eksplozija. Ena stena kopalnice, se je porušila, plesalka sama pa je dobila težke poškodbe po vsem životu. Njena mati je poklicala na pomoč, sosede, ki so vdrli v porušeno kopalnici strahovita eksplozija. Ena ste-njeno na zid. V nepopisni grozi se je ozirala po razdejani kopalnici, njena obleka je bila vsa preluknjana in ob-žgana, lasje so ji zgoreli. Bila je še pri zavesti, ko pa so jo prenesli v bolnico, se ni već zavedla. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman, kajti Kiesel-hausnova je še isti večer podlegla poškodbam.
Lucy Kieselhausenova je bila ena najbolj nadarjenih plesalk zadnjega desetletja. Rodom Dunajeanka se je pričela že kot otrok šolati pri Rainmndu. pozneje pa še pri drugih plesnih mojstrih. S 16. letom je prvič nastopila pred dunajsko javnostjo in si osvojila srca vseh. Prikupna in gracijozna plesalka vitke in stasite postave je tudi v kritiki dobila zasluženo priznanje in vsi so ji prerokovali sijajno bodočnost.
In res je njena umetnost kmalu zaslovela po vsem svetu. Primerjali so jo z Izadoro Duncanovo, ki je nedavno umrla tragične smrti. Vabili so jo v Nemčijo, med svetovno vojno je plesala v Švici, na Holandskem, Danskem in Švedskem, po vojni je nastopila v Parizu in Londonu. Povsod je imela sijajen uspeh. Zadnje leto se je začela tudi pevsko izobraževati. Šolala se je v Berlinu in Londonu in tudi v tem pogledu je pokazala redko nadarjenost. Pred tedni je nastopila v Leharjevi opereti »Paganini« v Berlinu kot operetna diva in dosegla velik uspeh. Še dan pred katastrofo je plesala in pela — to pot svoj labodji spev ...
Prvič v Ljubljani!
Dražestna Mary Prcvosf in lepi Mi* hael Varkonv v sijajni veseloigri, i* življenja mlade n«vihanke
Trije kavalirjl -ena dama
Simpatični zdravnik in njegova mla« da soproga. — Dober prijatelj — vnet oboževalec. — Ogorčena žena. Drznosti prevnetega Kavalirja. — Nujno potovanje. — V varstvu do. brega prijatelja. — Protestno pismo. Reg iz hiše. — Mlada dama na ulici. Novi kavalirji — novi zalezovale'-. V o*sti treh prijateljev. — Hud boj zmaga. — Razkrhikanje itd
Premijera danes
ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Elitni Kino Matica
5tran 4.
•SLOVENSKI NAROD« dne 30. decembra 1927.
Stev. 295
Maurice Renard -   Albvrt Jozn.
Skrivnostni mrliči
Roman.
— Ne morem trditi, da bi ga imel Dosebno rad. Ne morem mu namreč odpustiti, da je postal to. kar je. S svojim izredno razvitim intelektom, s katerim ga je bog bogato obdaril, bi bil lahko dosegel več. V boga ni nikoli veroval. Dvanajst let je starejši od mene. toda spominjam se prav dobro na svojo mater in očeta, ko se Richard po sijajno dovršenih študijah ni hotel vpisati na univerzo ali tehniko, marveč se je udajal fantaziranju in čitanju pustolovskih romanov. Ker pa ni hotel biti odvisen od roditeljev, je postal trgovski potnik, zastopnik, draguljar. Draguljar! . . . Čudovit človek!
— Bogati nismo bili. Mislim, da mu je delalo^to že v mladih letih hude preglavice. Že kot dete je rohnel na usodo, ki jo je dolžil, da ga je spravila na svet kod siromaka. Ni se zmenil za to, da mu je dala bogastvo v drugi obliki, ni hvalil boga, da ga je obdaroval s tako neprecenljivim zakladom. Niti s prstom ni ganil, da bi plodonosno naložil ta kapital. Vendar pa moram v njegovo obrambo omeniti, da je imel že v zgodnji mladosti hudo srčno napako. Skoraj hi dejal, da je mislil, da bo kmalu umrl. Čemu torej začeti boj za obstanek? — si je mislil. Zdaj. ko je star že 40 let, mu je morda žal, da je ravnal v mladosti tako lahkomiselno. Toda mož nima dovolj energije, da bi zamujeno nadomestil. Delo mu sploh ne diši. Že dvajset let se upira usodi in žali božjo previdnost. To ni človek dobre volje.
— Dobro se spominjam, kako jc izgovarjal besedo »siromašen* pred mojimi obupanimi roditelji. »Siromak sem, beraška palica me čaka.« Še zdaj ga slišim, kako je izjavil to nekaj tednov pred smrtjo mojega očeta, ko so nekega dne povabili na obed bivšega Ri-chardovega profesorja, da bi stari in izkušeni gospod pregovoril trmastega mladiča, naj se spametuje. Dobri profesor je imel solze v očeh, ko je videl tako trmo. Zdelo se mu ie, da kriči Richard na stvarnika: »Dati bi mi moral več, ali pa sploh nič!«
— Ne jezim se za to na svojega brata. Zamerim mu samo bolest, ki jo povzroča moji materi. Kakor vse matere, pretirava tudi ona še vedno sposobnosti svojega sina. V glavi ji še vedno zvene slavospevi njegovih profesorjev. Prepričana je, da je Richard genij. Zame se sploh ne zmeni. In mar ni to naravno? Misli si ženo, ki je prepričana, da je rodila višje bitje in ki vidi. kako njen sin s sarkastičnim smehljajem odklanja vsako misel, da bi postal Amper ali Pasteur. In če je ta mati še pobožna, mora videti na tem bo^osk rimskem čelu znamenje izgubljenega sina. To je grozno.
A poleg tega se moja mati. kakor sploh vse matere, ne more izogniti velikemu vplivu, ki ga ima nanjo Richard. Ima jo popolnoma v svoji oblasti, ne da bi sam hotel in ne da bi imel od tega kako korist. Boji se ga ;n vedno se ukloni njegovi volji. Skoraj bi dejal, da vsi čutijo veliko moč tega človeka. In že opetovano sem hvalil boga, da Richard ni izrabil svoje izredne moči bolj kakor vsi drugi. Često si mislim, kam
bi ga lahko privedla njegova moč in njegov temperament. Pomisli samo, da se jc lotil enega najlažjih poslov. Trgovski potnik z dragulji.
Kljub velikemu riziku se je Richard oženil, pozno sicer, to je res — šele pred dvema Jetoma. Po življenju, v katerem so igrale ženske dokaj važno vlogo, dasi jih je preziral, kakor prezira sploh vse na svetu, se je moj brat oženil in sicer tako, kakor se spodobi možu njegovega poklica. Njegova žena je preprosta, čedna in prijazna. Bila je prodajalka v Louvru. Prezira jo kakor prezira vse druge. Dvomim, da bi ga ljubila. Boji se ga kakor vsi drugi. Njena usoda je bridka. Brez dece in vedno mračen, v svoje misli zatopljen mož, ki preživi polovico življenja na potovanjih . . .
— Kako ji je ime? — je vprašal Erik in spravil meter v žep.
— Charlotta.
— Charlotta ... je ponovil mladi pisatelj.
— Glej no. glej! — je vzkliknil Clau-de Cirugue. Če potrebuješ Muzo, se izvoli spomniti, da nisi VVerther in da je Charlotta moja svakinja.
— ... in da boš ti kmalu moj svak!
— Oh. kako ljubezniv si, Erik, da mi pomagaš iz zadrege. Od kar sem te srečal na trgu Medicis, odlašam to kočljivo zadevo in se ne upam z barvo na dan. Sam nisem vedel, kako bi začel. No torej: Erik, prosim te, pomeni se še danes s svojim očetom in pregovori ga, da mi da Maxenco. Vem, da ona že sluti, kaj nameravam, in da si že sam ugla-dil pot. Zdaj sem trdno sklenil stopiti pred očeta in povedati, da jo ljubim in da bi se rad oženil.
— Dobro, velja!
— Gospod Alban me pozna. Mene in mojo mater ima rad in midva sva srečna, da . . .
— Imenitno! Vrnem se takoj v ulico Bonaparte. In bodi prepričan, da bom že danes obedoval s tvojo nevesto ali pa pridem ob dobro ime.
Erik je zaklenil vrata svojega stanovanja. Claude je pokazal na sosedna vrata, rekoč:
— A Richard?
— Eli! Pozno je že. Kmalu bo poldne. Rad bi še pred obedom obdelal očeta . . . Richard. Predstaviš me pri drugi priliki.
— Nisem ostal mož beseda, — je dejal Claude, ko sta odhajala po stopnišču. — Strahopetno sem se umaknil. Moral bi te spremiti k bratu, da se seznaniš z njegovo ženo. Ker pa nisem hotel ostati sam . . .
Prijel je Erika za ramo in mu zaše-petal na uho:
— Tu sta. — Oba sta, domov se vračata.
Po stopnicah je stopal mož, ki je tako težko dihal, da se je slišalo daleč po hiši. Ker je bilo na stopnišču mračno, ga nista dobro videla. Toda njegova postava je že od daleč imponirala. Stopa! je počasi, dostojanstveno. Njegova orjaška roka se je oprijemala ograje, z drugo roko se je pa držal za prsa, ker mu srce ni dalo dihati.
Kmalu se je približal tako, da sta ga
razločno videla. Ni bil tako visok, kakor njegov brat, pač pa močnejši. Njegova postava je vzbujala redek dojem materijelnega ravnotežja in fizične moči. Imel je močna ramena in široka prsa. Najzanimivejši je pa bil takoj na prvi pogled njegov obraz, strog, gladko obrit in bled kakor kip — antični obraz s čudovito svetlimi, srepimi očmi. Ta maska iz belega marmorja z ravnim in kratkim nosom je bila res antična. A čelo . . .
Richard se je pred Erikom vljudno odkril. In tu se je pokazalo neobičajno, ogromno in močno čelo, ki je vplivalo porazno, grozno. Ker je bilo izredno široko, so stale oči daleč narazen tako, da so se zdele še bolj čudne. Nos je bi! podoben volovskemu. V celoti so spominjale presenetljive poteze njegovega obraza na grozno obličje Ingresovega Jupitra, kateremu se pozna, da je ugrabil Evropo. Pri pogledu na Richarda se ie človek nehote sDomnil Doeanskih bogov. Spomnil se je pa tudi glav nenormalnih ljudi, ki jih zdravniki fotografirajo za svoje zbirke.
Ta orjaški mož, ki je hodil težko, kakor da vleče za seboj na nevidnih vrveh privezan hlod, je prihajal z Olimpa in pot ga je vodila v norišnico. Vsaj zdelo se je tako. Pri pogledu nanj je imel Erik čudne občutke. Občudovanje se je pomešalo z zadrego in sočutjem. Richard Cirugue se mu je zdel kakor pokvarjeno mojstrsko delo.
Najbolj se je pa Claudeov prijatelj čudil, da sta si bila Claude in Richard kljub veliki razliki čudovito podobna. Claude je bil vitke postave in na njegovem obrazu je vedno igral dobrodušen iskren smehljaj. V tem se je bistveno razlikoval od svojega brata. Claude-ovo harmonično oblikovano čelo je pričalo o mirni inteligenci. Erik je često zavidal Claudeu njegov obraz kot zrcalo notranjega miru in visoko razvitega intelekta. Sam je imel premočan nos, premajhno brado in preveč zaspane, vedno menjajoče se oči. Kljub bistveni razliki sta si bila oba brata zelo podobna. Razne, komaj vidne poteze so jima bile skupne. Sicer sta si bila pa tudi Kajn in Abel podobna.
Eriku je zadostovalo nekaj sekund, da je vzbudila Richardova zunanjost v njem take občutke. V tistem hipu je opazil tudi Richardovo ženo, ki se ni videla izza širokih pleč svojega moža. Zdelo se je, da je v veliki zadregi. Skušala je skriti košaro, polno razne robe. Eriku se je zdela pri prvem srečanju zelo majhna, preprosta in skromna pla-volaska.
Claude je predstavil svojega prijatelja. Richard je flegmatično pripomnil, da ga veseli, da je postal Erik njegov sosed.
— Žalibog, — je dejal, — naše sosedstvo ne bo trajalo dolgo. Kmalu se preselimo. Vsaj želel bi dobiti drugo stanovanje. Iščem pritlično stanovanje, ker mi srce ne da hoditi po stopnicah. Srčna napaka, gospod Alban. Že davno bi moral biti pod zemljo. Nu, seveda... Zelo me veseli, da . . .
— Oprostite, — se je oglasila gospa Cirugue, ki je bila vedno bolj v zadregi. — Pozno je že, požuriti se moram z obedom.
Segla jc Claucteu v roko, pozdravila nerodno Erika in odšla hitro po stopnicah v stanovanje.
— Ne bomo te zadrževali, — je dejal Claude Richardu.
Zdelo se je, ida Riciiard o nečem
sanja in da se za svojo okolico prav nič ne zmeni. Poslovil se je in izgovoril običajni »zbogom« tatoo flegmatično, kakor da ie vrgel na tla vžigalico.
— Tristo vragov! — je zaklical Erik, ko sta stopila iz hiše. — To ti je medved! In še celo beli medved.
Claude mu je začel razlagati:
— Richard je bil vesel samo enkrat v življenju. Smejal se je samo enkrat in sicer letos I. januarja. Prišel je s Charlotto k materi na obed. Kaj se mu ie pripetilo? Kakšna srera ga je doletela? Morda upanje, da bo kmalu okreval? Tajna iskra ljubezni ali razuma? Ali pa samo nepričakovan trgovski uspeh? Obraz mu je žarel, govoril je mnogo in bil je zelo postrežljiv. Vztrajal je na tem, da poskrbi sam za obed. Prinesel je mnogo delikates in najfinejšega sadja. Z materjo sva se zelo čudila nenadni izpremembi. Veselje je bilo gledati Charlotto. kako se ji je zjasnil obraz. Sirota bi bila zelo pri-kupljiva, če bi bila srečna in če bi kdo skrbel za njeno vzgojo.
— A radost nj trajala dolgo?
— Ne. Drugi dan sem ju posetil. Richard je bil zopet mračen in Charlotta zopet udana v usodo zasužnjene žene.
Erik je stopil v trafiko in si izbral debelo cigaro, kajti cigarete niso mogle pregnati smradu po mrličih. Nato sta hitela skupaj po ulici Monge. Toda Erik je zaman spuščal v zrak1 goste oblačke dima Posmrtna pustolovščina Manon Duguetove je ležala na Parizu nalik mori. Kakor prinaša veter v poletnih večerih smrad iz kanalov, tako se je zdaj zdelo, da je jesensko dopoldansko ozračje Dolno mrtvaškega duha.
Erik je vrgel cigaro proč.
— Udam se! — je izjavil srdito. — Trupla so zmagala. Z mrtvimi se ne moremo boriti.
Erikove besede so spravile Claudea v dobro voljo. Ponovil je z zamolklim glasom:
— Z mrtvimi se ne moremo boriti! Mislila sta, da se šalita, v resnici
sta pa izrekla s tem svojo obsodbo.
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Gospodarstvo
Stanje Narodne banke
dne 22. decembra 1927.
AKTIVA:
Kovinska podlaga posojila
račun za odkup kronskih novčanic račun začasne ra/.menjave državni dolgovi vrednost državnih domen >.ildo raznih računov
Razlika v primeri
s stanjem 15. d*»c.
451.1 — 28.6
1574.8 — lO-S
1102.6 298.6 2966.3 2138.3
953J0 — 57.8
Skupa 948o.2
PASIVA:
Od glavnice izplačano !Wf
rezervni fond 10.0
novčanice v obtoku 5649.8   — 6^.5
državni račun začasne
razmeujave 298.6
državne terjalve  po raznih
računih 330.S       59.1
razne obveznosti IO44.4   — 87.5
državne terjatve za zastavljene domene 2138.3
ažijo za kupovanje zlata 83.0
>kupa 9485.2
•
—^ Podaljšanje diskusije o proračunu.
I*o mnenju nekaterih političnih strank bi se morala sestati te dni konferenca članov večine finančnega odbora, na kateri naj bi se dosegel sporazum o podaljšanju diskusije o proračunu. Na tej konferenci se bo razpravljalo o načinu, kako bi se dal spraviti proračun v ravnotežje.
—S VP>S v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: >Sana<, tvornica ča-kolade. Hoče, družba z o. z. podružnica Celje, slaščičarna Dolinar s sedežem v Ljubljani, Grajski Kino v Mariboru in Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Slovenj gradcu.
—g Vpis v zadružni register. V zadruHnj
ni<*ister so se vpisale nastopne zadruge. Splošna hranilnica in posojilnica v Ljublj.i-ni, splošni hranilni in kreditni zavod ?Bal-kankrediU v Mariboru in »Vodovode St. IVter pod Svetimi porami.
—g Podružnice Obrtne banke. Na plenarni seji uprave Obrtne banke, ki se bo vi-šila sredi januarja, se bo razpravljalo me-] drugim tudi o ustanovitvi bančnih podružnic v Sarajevu in v Ljubljani. Doslej je bila ustanovljena samo ena podružnica, in sicer v Zagrebu.
Malo štedenja na Silvestrovo
prinese lahko
bogastvo v novem letu
Prištedite vsaj Din 25 za. četrtinko srečke dri. razr. loterije, pa se boste lahko udeleževali igranja na milijonske dobitke. Pomni« te, da bo vsaka srečka izžrebana. Deloma boste prejeli tudi vplačilo vrnjeno.
Žrebanje se prične 7. januarja 1928. Zato naj bo do tega dne že vsakdo v posesti naše srečke.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z.
Glavna razpcccvalnica. srečk za Slovenijo. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Za Ljubljano prodajata srečke:
Oglasni oddelek «Jutra », Prešernova nI. 4. Ekspozitura oglasnega oddelka Jutra
v Šiški, Celovška cesta 5i.
!! Znižane cene Cene znižane ž!
VaVtba tSKira« žeonih robcev, rokavic, NOGAVIC FLOR in VOL-VCIllvct \Li}\\<\. NENIH, triko perila za dame in gospode. Srajce, ovratnike, kravate, DišEčA MILA. — Kompletne potrebščine za šivilje, krotače, čevljarje in tapetnike. —  Vezenin In čipke.
pri Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi).
Oglejte si zalogo in se boste prepričali ?
LIŠEJE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TIPIJE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA F1NEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
Najboljši premog
ĆEBIN, Ljubljana. VVolfova ulica 1/2. 2884
Klobuke po lastni ceni
prodaja modni salon Stuchlvi Maske, Ljubljana, Židovska ulu ca 3. 3347
Stanovanje
dveh sob, predsobe, kuhinje ter pritikJin — oddam takoj. —
Sp. Šiška, Aleševčeva ulica 24.
3346
Gramofon
z nekaj ploščami, dobro ohra* njen, pripraven tudi za gostilno — takoj naprodaj. — Ogleda se: Rožna dolina, Cesta VT/4, I. nadstr. 3339
Opremljeno sobo
a posebnim vhodom in električ* no razsvetljavo — oddam takoj boljšemu solidnemu gospodu. — Ponudbe pod «Zračno/3338» na upravo «Slov. Naroda».
Kupim manjše
tovarniško poslopje
v Sloveniji. — Ponudbe pod «Tovarna/3113» na upravo «S1. Naroda*.
Športne sanke
prav lične in trpežne, dobite najceneje pri Faifar*Kolar, Tr* novska ulica 25. 3236
L. Mikuš
LJUBLJANA MESTNI TRO 15
priporoča svojo zalogo detnikov in solnlniko* ter sprehajalnih palic.
Ptpnfila si izvršujejo točno in solidno.
GON
tek proti klapavici (tr> perju, gnojenju) ter za* starelem kroničnem gno> jenju triperja in vnetja sečnega mehurja. Zo po polno ozdravljenje je treba 6 lončkov. Cena s navodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja ir. razpošilja po pošti
lekarna PENIC. Za preši č.
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z O. Z.. SV. PETRA NAS. 3»
Hi zdravja brez dobre prebave!
Ali čutite pritisk in napetost v želodcu po jedi, kisel okus v ustih? Ali trpite na zaprtosti, omotičnosti in pomanjkanju spanja? Ali Vas muči glavobol bolečine v želodcu in dimjjah? Ali imate izpuščaje, mozolje, n.i» stale zaradi slabe prebave? — Prepričajte se tudi Vi, da preizkušena zdravilna specialiteta «FIGOL» * eliksir ureja prebavo in Vam vrača zdravje. «FIGOL» se do* biva po vseh lekarnah izdeluje ga pa in razpošilja po pošti s povzetjem z navodilom vred lekarna dr. Z. SEMELlC, Dubrovnik 2
Izvirni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 stekle* nicami 245 Din. Ena steklenica z omotom in poštnino
40.— Din.
lastore, posteljna pregrinjala perilo, monograame, obleke L dr.
-eze na/flnejie in oajccaejit
mehanično ametro vezenje
Matek 6 Mlkes
Ljubljana. Da lmatinov« ulica 13
Entlanjc, ažuriranje, preddi kanje ženskih ročnih del za trgo vino, Solo in dom.
t
V globoki bolesti naznanjamo, da je naša predobra mama, sestra, teta, tašča, ^tara mama, gospa
Ivana Lederhas
tdova po gimn. profesorju, hišna posestnica
danes, dne 28. decembra po prejemu sv. za-Kramentov za umirajoče vdano v Gospodu raspala.
Pog»eb drage pokojnice bo v soboto dne 31. decembra ob 2 uri popoldne iz hiše žalos i, Sv. Petra cesta 14 na pokopališče pri Sv Križu.
Blago rajnico pripornčamo v pobožen spomin.
Globoko žalujoči rodbini
Lederhas - dr. Logar
Mestni pogrebni taTud
Urejuje; Josip Zupančič.
r» Z« »Narodno tiskarno*: Fran Jeatetiek.
— Za upravo to mseratni del lista: Oton Christut. — Vsi t Ljubljani.