HrataiStoo tn upraraßtro:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ntk dan-od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
V
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Milina list«:
Celo leto...........12	K
Pol leta............  6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno............. 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računi jo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 11.
Maribor, dne 26. januarja 1910.
Letnik II.
Pogubljivi simptomi med celjsko šolsko mladino*
Celje, 24. pros.
Radi sodnijske razprave, ki *je je vršila v petek 21. t. m. v Celju v zape vi : učitelji okoliške šole' in p. Ludovik Rantaša, se je objrnila splošna pozornost zopet initenzivneje taa celjske šolske razmere. Opozoriti hočemo zato našo javnost na žalostne simptome, ki se pojavljajo med celjsko šolsko mladino. — Ako nočemo neizmerno škodovati svojemu rodu, „no-ramo s hitrimi in energičnimi koraki vnjbraniti nevarnost, ki že grozeče preti' celjski šolski mladini in indirektno tudi nam. Moralni in nravni propad naše mladine znači tudi našo smrt.
O žalostnih pojajvih med celjsko Šolsko mladino homo govorili prav odkrito. Odtočno Zavračamo že sedlaj one, ki bodo mogoče rekli, da s tem, ko pripovedujemo vsej javnosti o prestopkih naših mladih, blatimo tudi sami sebe. (Mi pravimo: Edino s precejšno dozo brezobzirnosti lahko Še zatremo nevarne kali. (Edino s tem, da jih pokličemo pred javni forum;, lahko vzbudimo merodajne faktorje, da bo do izrezali smrtonosno rak-rane,
Tiejtaj pričnimo. Prvi žalosten pojav meid celjsko šolsko mladino je to, daj krade. Ti mladi tatiči začno f/vojo karijero z malenkostmi, V kaki trgovini smukne tak pričetnik pero ali košček sladkorja, na trgu poskuša izmakniti tamošnjim prodajalcem kaj majhnega, v okolici trpi pred njim sadje, zlasti grozdje. Ako se mu ti prvi poskusi posrečijo, postane drznejši in si že dovoli kaj večjega. Najbolj priljubljene so mu tatvine in sleparije z kupovalni-mi knjižnici£(mi, a brani (se ne tudi drugih tujih stvari. Spominjamo na, pjrimer na tatvino kokoši, ki jo je izvršila neka učenka. Sodnijsko postopanje radi te zadeve je povzročilo 400 K stroškov. Drugi slučaj: pred enim letom je imela policija pifäoej oprar viti z uČenci-tatovi, ki so si pri nekem jestvinarju z ukradenim denarjem napravili prijetne urice. Etden učenec je že 'sedel.
Ta dejstva so gotovo silno žalostna) im perspektive za bodočnost teh otrok so zelo (temne, a niso še inajjbridkejše. (Dokler učenec samo tupatam, slučajno, ker ima ravno priložnost in jie (videl ali slišal od svojega tovariša kaj takega, krade, Še ni, da bi popolnoma obupali. (Razjokati! bi se pa bilo treba nad bodočnostjo onih, ki izostajajo iz Šole z namenom, da piotem beračijo in kradejo. To so že popolni, prefrigani potepuhi.
14. t. m. smo poročali o slučaju, ko je Zasačil cerkovnik Marijine cerkve dva mlada uzmpviča-učenca, ko sta kradla denar jz cerkvene pušice, Ta dva učenca nista bila ves teden pred tem dogodkom v Šoli, Vi prvih treh dneh .sta beračila po raznih hišah, v zadnjih Štirih dneh sta pa kradla iz pušice. Ta slučaj priča o grozni pokvarjenosti. Po našem mnenju bi s,e prišlo takim prestopkom precej v okom, ako bi se vsaj nekoliko bolj skrbelo (zla redno obiskovanje Šol. Ce učenec več dni izostane, je pač potrebno, (da se (učitelj (za gotovo prepriča, ali je učenec opravičeno zadržan, ali, ne. V drugem slučaju je potrebno obvestiti stariše, ki mnogokrat mislijo, da so otroci <v šoli, v pesnipi ga pohajkujejo, da potem ti lahko ukrenejo vse potrebno. Starišev, ki rajši vidijo, da/ se otroci' potepajo, kakor pa da hodijo V Šolo, je gotovo malo in proti takim se mora odločno nastopiti.
Se nekaj je, kar pripomore veliko k temu, da se učenci priuče pohajkovanja in (drugih malopridnosti. Najprvo je že čas, katerega imajo od 11. ali
12.	ure predpoldne pa do %2, ali 2, ure popoldne na razpolago 'in med katerim mnogi ne morejo domov, kakor vstvarjen za potepanje. V 'drugi vrsti pridejo v poštev pa neljube in nevzgjledne nerednosti, ki se vrše pri obisku šolske kuhinje. Nemška in slovenska šola imata namreč zja; one učence, ki ne morejo domov, sedaj po zimi toplo kuhinjo. (Med tem pa ko gredo nemški učenci lepo v vrstah pod nadzorstvom dveh učiteljev v svojo kuhinjo, spremlja slovenske samo sluga, Tako nadzorstvo jidaidim in živahnim porednežem seveda, ne imponira, in posledica je — mnogo krika, in vika. (Tako se uči eden od drugega nagajivosti. Otrok izgubava vedno bolj smisel za ubogljivost In dostojno-obnašanje in iž dobrih, plemenitih otrok nastanejo nepridipravi, tatovi in potepuhi. Mislimo, da bi učiteljstvo na Okoliški šoli storilo delo eminentne narodne važnosti, ako bi sledilo vzgledu nemških kolegov. Saj morajo mnogi veliko žrtvovati za šolsko kuhinjo, zato bi učiteljskemu oso-hju gotovo ne štel nihče v sramoto, ako bi prevzeli to v narodnem in pedagogičnem oziru tako važno nalogo.
Poživljamo vse merodajne faktorje, 'da zastavijo vse moči in ukrenejo vse potrebno, da se razmere na celjski okoliški Šoli korenito; »premene in se pogubljivi pojgfvi zaterejo! Povemo na ves glas, da bomo pazljivo zasledovali vse uknepe in naredbe in ne miro(vali prej, dokler se ti škandalozni in neznosni odnošaji ne zboljšajo.,
• •
Terorizem in nestrpnost nemškiitarj ev na Studencih*
V	pondeljOk in torek se je posvetoval Slovenski klub o terorizmu v Studencih in o načinu, po katerem hočejoi nemškutarji; vstrajhovati slovenske prebivalce, da bi se ne izjavili za felovenskoenemško Šolo.
V	seji se je konšitatiraio, da je poslanec Pišjek popolnoma Izvršil svojo nalogo kot prisednik komisije.' V komisiji se je vršilo vse v popolnem redu. Ko se je začetkoma hotel vmelšiavaiti .. neki, nemški član komisije, da bi vplival na došle stranke, ga je po posredovanju Pišekovem takoj poučil vodja glavarstva, da se ne sme vtikati s vprašanji.
Kot prisednik poslanec Pišek ni smel in ni mogel zapustiti komisije, da bi bil lahko opazoval terorizem, ki se je vršil zunaj. Ko bi bili v itej zadevi informirali Slovenski klub merodajni krogi, bi ta bil gotovo tudi tukaj vspešno posredoval, kakor glede prisednika,
Ako ravno je namestništvo dr. Pipuša kot prisednika odklonilo,, so poslanci Kmečke zveze vendar Še v zadnjem trenutku, dosegli, da se je dovolilo pri-sedovati poslancu Pišeku. 'Na njihovo posredovanja je bil vodja glavarstva še v petek pozvan v Gradec, kjer je dobil informacije. To so dejstva, ki docela ovržejo očitanja „Nar. Dnev,“, da poslanec Pišek ni storil svoje dolžnosti.
Mi nočemo razpravljati, kdo. je kriv tega poraza; zastopnika Narodne stranke bodeta to že dobro vedela.
Slovenski klub je že v torek razposlal obširno, jako dobro utemeljeno pritožbo na napčno ministrstvo, n(a namestništvo, deželni šolski svet in na glavarstvo. ,V tej pritožbi so natanko opisani vsi napadi in terorizem na slovenske stranke, kakor so jih javili dr. Korošcu in dr. %Mersltovjš(eku v dveh sejah, ki so se vršile v nedeljo v Mariboru,’zaupniki iz Studencev.
Pritožba /zahteva odločno, da mora gl..vans poklicati šie enkrat vse stranke, ki so podpisale pr.' šnje, toda ne v tamošnjo šolo., temveč na glavarstvo samo, pozove se tudi 'vlada,, da skrbi zato,,, da bodo stranke brez vsakega vpliva in (terorizma izjavile svoje mnienje.
Sjtudenčani, ne izgubite poguma, ostanite trdni kot skala!
Zmaga bode naša!
Staremu Marinškemu zmrači se čelo, vstane in hoče oditi.
—	.Vzemi tega-le metuljčka, Jajnko, ščepota Milka v sanjah in se zgane nemirno,
—	Ne hodi od mene, jezen, mož, (oče, zaihti Viarinka in na njenem bledem pbličju zrcali se velika bol in izraz ganljive prošnje. Ne zavrzi spokorne grešnosti, često je več vredna, nego ohola krepost in pošilenost;. Ze (djavno sem hjotelbi reči, kako nejednako si razdelil očetovsko ljubezen \med svoja najstarejša otroka! Toda vselej ml je ostala beseda na jeziku, dočim me niso Elenine grenke solze ganile (do te prošnje. Zakaj hočeš nedolžno, srečno sanjivosit izgnati iz nje duše? Kako vztrajno je ona bojevala proti tvoji slabo prikriti (nemilosti, s kakim otroškim, udanim laskanjem je gladila tvoje mračno Čelo! Meniš li, da je to pretvarjanje? Poglej v le jasne oči,, v to nedolžno lice, iz teh moreš čitati vsako misel. Je-li možno na njih opažati kjako prevaro? Ne bije li njeno srce v ljubezni do očeta in dobrotnika? Usmili «e, oče, svojega deteta! Ona je vredna tvoje ljubezni1!
—	Ljubezen moja me sili, jda jo svarim, odgovori skoro osorno Marinški. Glas se mu trese. Ti nimaš povoda,s omejevati moje vzgoj(e)va];nei najjjbge.-Ni dolgo, ko sem našel poKujŠJjitvi roman pod njenim vzglavjem! Zakaj to skriva, kdo ga ji je dal? Na oko nedolžna pripovedka o Robinzonu zapeljala je mala otroka najša v gozd ter ju prevela na opol-zlo pot neposlušnosti. Istotako mora roman zapeljati K blaznostim. Meni je protivna vsaka fantastična knjiga. Merzi, komedije, novele, to so sladki strupi, ki so privedli mnogo ljudi in rodov v pogubo. Ona pozna moje nagore v tem oziru, sle jim jedi podredila? rAli ni premotila tvoje sestre, da so jo vzele
PODLISTEK.
Dve sestri.
(Dalje.)
—	Istotako i mi sanjarimo, pravi na to, ko je poslal sinka stran, — toda naš povrat je težavnejši, in mesto raztrgalnega kolena prinašamo z blodnega, fantastičnega potovanja čisto zbegano dušo in temno bolest !■
Ana pomenljivo pogleda očeta, Elena pobesi oči in se zamisli. Bala se je pogledati na mater, ki je Šivala zia mizo. Spomni se starega lista z nerazumljivimi, toda rodnimi očitanji,
Milka je zatekala na divanu!!; Mična rudečica objemlje njena sicer bleda ličica, Elena se nagnje na njo in ji poljubuje čelo.
—	Ako vam niso všeč moji sprehodi, oče, no, saj ni, da bji moralli biti, pravi Ana; oblaček preleti nje odkrito čelo,
—	Oj, ti samotarka! Saj nistem mislil tako! Ti nisi prišla nazaj z raztrganjim kolenom, in »1 so bati, dia bi se izgubila v malem gozdu. Moj poduk meri na oni veliki gozd, na življenje, po katerem tavajo i veliki otroci. No, za-te se ne bojim v svojem srcu!
Elena je bila žalostna in odšla ja tiho iz so» he, Roj za njo gre Ana. Obema je težko pri srcu.
—	Kaj je nek vzburja proti Ele ni,j Karol? iz-pregovori Ana Marinška po malem prestanku tihim, otožnim glasom ter položi šivanje na toijzico; sam praviš, da je pregrešno delati razloček med otroci! Ktaj nimaš dosti trpljenja, katero je ‘pretrpela tvoja žena ?
Karol MiarinsJki se zamisli,
—	Kjfdo «dela razloček? Razloček, pravi’ razloček je tu že sam po sebi. M Eleni se pretaka, roji vnetljiva kri, treba je časi hladila. Ona potrebuje nadziranja in opominjevjanja. Povsem drugega značaja je Ana, Resno opaža življenje, ovlada svojo voljo, ona je trdnega in nevpognjenjeiga značaja, Si-li mioreš predstavljati, da bi nastala pripka, kil bii jo zapeljala, potegnila za seboj? Dvomim, Elena ja strastna, največ zre med svet, lahkomišljeua je in nestanovitna. !0,na je lahko ginjena, v jednem In islem trenotju se lahko smeji in žalosti,
—	Radi ‘tega je tudi mlajša. (Toda za zlo js istotako nespoßtobna, kakor nje sestra,
—	Kaj je to zlo? Kje se začenja, kje ima meje?
—	Mem, da dobro misliš o obeh. Toda opa
žaru, da El,eno nekaj teži, opazila sem to včeraj. — Zvečer je jokala, po moči spala) nemjirpo i;n vedno klicala v sanjah:	„;Oče, oj oče moj!“ Prosim, te,
jđđnakomerno razdeli skrb in svojo ljubezen. To zaslužite obe. Niste več otroka; občutita pomen vsake tvoje besede, vsak migljaj. Nikar ne 'prenašaj svoje jeze na moje otroke; tu imaš mene; stresi na-me ves svoj srd. IM otrocih živim, Ka\rol, ’de škoro plakat očim glasom, vstane s stola, prime ga, zla roko, rekoč:
—	Ze davno nisem tako govjorila e) -teboj sama! Spomni se, da sem tebi in obtokom »darovala vse svoje moči! Ne oddaljuj se od Elene, ne kali nje čiste duše! M to imaš povod! Da, Kairol, imaš, jaz vem! Ona je odleskf mojih mladih let; nje lasje, nje oči, nje kretanje spominja te tvoje Ane, tvoje nesrečne Ane.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
Regulacija Pesnice.
Seja 24. jan.
V	seji dne 24. januar^ je bil sprejet predlog finančnega odseka radi regulacije Pesnice.
Odbornik Bobič je govoril k tej točki in priporočal brzo nadaljevanje uravnave.. Stavil je . resolucijo, ki se je sprejela. Resolucija se glasi:
Deželni odbor sie pooblašča in se trnu naroča, da da izdelati regulacij sike načrte in proračune za
II.	del, 3. sekcija, od Gočevskega mlina navzgor; tudi vdlopravne zadeve se morajo pospešiti in z vlado se mora pobotati glede državnih prispevkov, .
P o d to o v s k ‘a -Š o I a.
Poslanec dr, VerstovŠiejk ppročja o potrebnih prezidavanjih na podkovski (šoli, opozarja na važnost te šole za deželo in [predlaga, da se dovoli za razširjanje hlevov in za stavbo operacijske dvorane
27.000	kron. Zbornica sprejme te predloge,
*
* *
Seja 25. jan.
i Doklade za ljudske šol e.;
Poslanec Roškar je danes utemeljeval predlog, s katerim zahteva, da prispeva idržava .60% k stroškom za ljudske šole. Dokazal je opravičenost te zahteve, toer dežela ni več v stanu, pokrivati vedno večjih stroškov, med katerimi sb se zvijali v teku 2 let samo stroški m ljudsko, šolstvo za {približno en milijon kron, in bode znašal za leto 19fl0 prispevek dežele 6,625.800 K, Se slabeje se godi obči/aam, kar terih je mnogo vsled novih šolskih stavb zabredlo v težke dolgove. Zato so bile In so še primorane zvišati občinske dokjlade od 60—200%, marsikje še celo več, Razvidno je, da niti dežela, še manj pa občine niso v stanu, še višjih kremen za ljudsko Šolstvo nositi, katera pa bodo vsled pogrebnega razvoja in radi vedno odločnejše zahteve po zvišanju učiteljskih plač že v kratkem času gotovo zelo narasle. Zato je opravičena zahteva, da prispeva država k ljud-skoŠOlskim stroškom vsaj polovico, in sicer ne samo deželi, temveč tudi prizadetim občinam.
Brezobrestna p o s o j i 1 &1
V	tej seji se je razpravljalo tudi o predlogu dr. Jankoviča, Pišeka in tovarišev, da bi se vračanje brezobrestnih posojil,za regeneracijo 'vinogradov za pet let ustavilo, ker je osobito ,seda.j splošni položaj vinogradnikov sila obupen tin žalosten in se vino radi vinske krize ne more spraviti v denar, ljudstvo pa 'trpi veliko pomanjkanje denarnijh sredstev.
Predlog se je odkazal deželnemu odboru, da se glelde tega vprašanja-, dogovori s te. kr. namestništvom in potem stavi svoje predlogo.
Podpora po s u š i in elementom i! h n e z g o-
d a h.
Glede podpore za po suši in drugih elementarnih nezgodah 1 prizadete se je razvitja v deželnem zboru živahna debata,
V	imenu .Slovenskega kluba se je oglasil poslanec Roškar k besedi. Povdarjal je pred vsem, da so za to določene svote popolnoma nezadostne. V razpolago je od strani države le 350.000 (K in prispevek dežele znašla samo 43,000 K. Ko bi se t/a svota vsaj zaj polovico zivišialh', bi še komaj bilo mogoče, najpotrebnejšim posestnikom nekoliko pomagati.
NaglaŠal je tudi potrebo, da se poskrbi, za zadostno množino travnih semen, ker ubožni gospodarji
seboj v gledališče v mestu? Ali ni prišla domov vsa zbjegana visjled igre teh postopačev,; komedijantov,? Ali je kaiterikrait, kaj takega prišlo na misel Ani? Ali ji ne zaiiošjea moja knjižica?, Ne Bijta ii Rokerja, ni mari prebirala poučnih in kjorisjtnih kfnj^g, da se celo St’astny čudi nje solidnim vednostim!
Viarinska je vedela, da vje bil roman, katerega je omenjal Karol, nedolžen, katerega je pred Meno dvakrat prečitala Ana,
Tojda poznala je svojeglavce nazore svojega moža, Vedela je, da je zapriseženi nep|rij|a1jelj vsakemu leposlovnemu delu. No, i sicer pametni ljudje imajo včasih svoje muhe in okamenele nazore. Teni nasprotovati, je zavračati, ni krnela ni moči, — ni pravice.
—	Kako pa se y obče obnaša? Niti za treno-tek se ne zamisli, resno ničesar ne uvažuje, rada se posmehuje. (Posmeh pa ni ljub ni Ijujlem, — hi Bogu!
—	(Pomisli njeno, mladost, nje živo postavo! Kako more neki biti ona resna; saj je Še otrok, nedavno še-!e je dala slovo punclkam. jDa, j dandanašnje še se vsede k Milki in se bavi z (njenimi cunjicami.
—	DostiJ, 'vikne Varinski in odide v svojo sobo. Razburjen in slabe volje se vleže na divan, in prižge pipo, zvesto svojo tolažnico v nemirnih tre-notjih.
V srcu ga je pekla težka skrb za hčeri, ženskemu značaju ni dosti zaupal in osobito prostoreka Elena povzročala je v njem bojazni,
(Balje prfhodnjiö.j
niso v stanu, si jih iz lastnih sredstev? nakupiti; ako pa se izsušeni in po ogrcih kakjor tudi drugih škodljivcih {opustošeni travniki ne bodo prenovili, bode pomanjkanje krme stalno postalo; temu bo pa sledilo splošno uboštvo ideželanov.
Nadalje. ije rekel, 'da podpore s krmo najfubož-nejšim niso v pomoč, ker jo vsled (pomanjkanja. sredstev ne morejo kupiti, ker ni brezplačna. Končno, je obširneje dokazoval nedostatnost vseh teh podpornih akcij dn sredstev, ker je oflpomoč skoraj vedno in povsod nezadostna, Zahteval in prosil je celo zbornico, naj dela z vso močjo na to, da se v dogledno kratkem Času upelje obvezno zavarovanje proti vsem elementarnim nezgodam, ker edino tem potom bode mogoče, prizadetim povrniti znatni del resnične škode, hodisi polovico ali tudi več, Akb tee porabijo za to zavarovalnico vsi dosedanji izdatki dežele in države, hode mogoče, že z razmerno 'nizkim doplači-» lom zavarovancev zavarovati vse deželne posestnike, Dokler pa la .ajkcija še ni dovršena, pa naj vpliva deželni zbor in odbor, da se za podpore določene svote potreba,m primerno an zadostno zvišajo, da Še oškodovanim , res lahko pomaga.
Kranjski deželni zbor.
Seja 25. jan.
'V zadnji seji so bili najvrsti ‘razni predlogi, med njimi nujni predlog poslajnoa Lavrenčiča o regulaciji Bohinjske Bistrice,
Dalje je bila na 'dnevnem redu tudi preosnova c. kr, rudniške Šole v Idriji v, splošno ljudsko šoto.
Konjecno tudi predlog o podpori vsled predlanske suše pri,zadetim kranjskim Živinorejcem in sprememba organizacijskega statuta za(voda za pospeševanje obrti na Kranjskem.
Belokranjska železnica in Mažari.
Kakor čujemo, Imajo Mažari glede belokranjske železnice načrte in naklepe, M bi silno oškodovali našo tostransko državno polovico sploh, posebno pa še otežkočil gospodarsko in politično zbliža« nje med najmi in Hrvati.
_ Stvar je sledeča: Mažari so primorani po nagodbi k gradbi te železnice, Z zahrbtnostjo pa, jo hočejo napraviti za nas brezpomembno!. ’Od Metlike do Karlovca nameravajo, kakor je razvidno iz načrtov, zgraditi traso, (kakor jo imajo postranske, krajevne železnice. , Ker se po takih črtah ne more voziti s težkimi stroji in težke tovore, bi bili v naprej ravno t?jko odrezani od Dalmacije, 'kakor smo sedaj. S tem bi bila železnica, od katere smo pričakovali toliko sadov v gospodarskih' in političnih 'odnošajih, za nas skoro brezpomembna ali pa še celo Škodljiva, ker bi pritegnila Dalmacijo 'tesneje k Ogrski.
Odločilni faktorji! Z vsemi sredstvi morate pre -prečiti te grde nakane!
Bratoma dr. Gustavu in dr. Benjaminu Ipavicu — slavnima slovenskima skladateljema spomenik!
(Klic slovenskemu narodu!)
Ko slišiš glasiti se tvojega n&roda najboljša imena, glasita se tudi imena dr. Gustav Ipavic (* 15. avgusta '1831, f 21, avgusta 1908) in fdr. (Benjamin (* 24. decembra 1829, f 20. decembra 1908). Zibeljka tekla je objema v (St. Juriju ob juž. žel., umrla sta hitro zaporedoma prvi v iSt. Juriju, drugi v Gradcu. Bila sta velezaslužna moža. iOba zdravnika, — ljubljena tod svojih bolnikov, i— izvrševala sta črez 50 let svoj poklic; Benjamin mnogo (let brezplačno kot primarij otroške bolnišnice v Gradcu. Gustav je bil 35 let župan in častni župan V St. Juriju ob juž. žel.,, Častni občan mnogo slovenskih občin ter ima tudi trajne zasluge v kmetijskih panogah.
Bila sta častna Člana mnogih slovenskih domačih in tujih društev in sam cesar ju |e odlikoval. Ob njih smrti pisali so celo nemški časniki vi ‘obsežnih člankih tako, kakor se pišje le o velikih možeh — polno priznanja, hvale in občudovanji a. Hvaležnost za tako delovanje opravičil bi samb na sebi spomenik, in vendar vse te zasluge izginejo proti temu, kar sta bila imenovana Slovencem kot narodna s k 1 a d a it p 1 j a .
Kdor ju je poznal osebno, opazoval (je njih lju-bezmjivo vedenje, primerno duševnemu položaju vsakogar, s katerim sta občevala. Njih značaj v bistvu vesel, prilagodil se je vsakemu položaju, vsaki starosti in vsaki Struji. Take so tudi njih skladbe. Prilagodijo se vsakršnemu srčnemu občutku.
Te pesmi buldijo ti sleherni, (dan dušjo k oni plemenitosti, [katero sta vlivala iz svojejga globio!: o čutečega srca brata Ipavica .v svoje pesmi:	ljube-
zen, prijateljstvo, čut za pravico in narodni ponos odmeva iz njih.
Pesem, učinkujoča tako, je utrinek ‘onega večnega solnca, ki ogreva srca in ki sei imenuje .— umetnost!
Cela vrsta najkrasnejših melodij bilo je ustvarjeno tako, da zadene “vsaka pravo srčno struno. Tako je v glasbil Gustav pesmi: Mrak, Kje w moje rožice, Oblačku,; Mrzel veter, (Tam za goro, Sredi vasi, Savska, Zvečer, Jutri, Pod Jlipo, Perice, Pla-
ninska roža, Danici in nebroj drugih — blesteča verižica muzikujlnih biserov,
Kako priljubljene so njegove pesmi, le jeden vzgled: Ko so dobili pevci [Glasbene,(Matice v Ljubljani vabilo neike tvrdke, peti v jgriamofon najlepše slovenske pesmi, peli so jih pevci li5>,. ne da bi znali za skladatelja. In ko so še zahtevala imena dotičnih skladateljev,, pokazalo se je, 'da (je bilo od teh 15 pesmi 11 Gustav. Ipavčevih,
Benjamin pa se je povspel v enem oziru Še višje, Ovažujoč pomen pesmi za kulturni ugled vsakega naroda, ni ostal zgolj pri maji obliki takozvane narodne pesmi, temviec podaril je Slovencem skladbe večjega obsega, kakor: .Kdo je mar, opereto (Ličnik in opero Teharski plemiči, ki je bijlai prva slovenska opera — a tudi te v. popolnoma narodnem duhu.
V	Teharskih plemičih (kaze vrlino naših vojakov preteklih dni, M so si vsled svoje hrabrosti iz-vojevali plemstvo. Vj izvolitvi tega predmeta za svojo opero ivifdi se ljubezen do njegov (e g p roil a, za katerega mu ni bila prevelika,, nobena žrtev.
Zatorej se ni čuditi, da so (vzpele brajtov Ipavicev melodije takrat najlepše, kadar so bp/evale domovino. Bodi drava domovina, mili moj slovenski kraj!, poje (Benjamin in Slovenski deželi enake ne vem!, poje Gustav.-
Domovini služiti s politiko pa jima ni bito dgno. Njih miroljubni značaj jim 'tega ni dopustil. In vendar sta na političnem polju dosegla vee, nego marsikateri nadarjeni politik.
Pred nekolikimi desetletji vladala je Še neka napetost med Hrvati in (Slovenci, ki le sedaj izginila In napravila prostor najprisrčnejŠim odnošjajem. In da se je to (dogeglo, k temu sta pripomogla ne malo tufdi brata Ipavica, ne ‘morebiti s političnimi Čini, temveč s svojimi pesmimi, Ibavioeve pesmi pojejo še na Hpvatskem ravno tako pogosto, kakor na Slovenskem.. Ipavicevo pesem slišiš (sleherni dan v zadnjem gorskem kotičku 1 in nia blestečih mestnih koncertih nič manj pogosto, kot na Slovenskem.
Ljudi pri drugih , islovapskih narodih sta Ipavica ljubljena domačina. In pesem „|Sloyenec sem“, katero ‘je vglasbil Gustav, pojo sedaj že vsa slovanska plemena na pamet in je ta pesem tolmač drugim slovanskim narodom, kako Čuti Slovenec: dobi hlapčevanja je konec — s ponorom reči smem, Slovenec sem!
Na tej pesmi, ki je postala nova slovenska himna, navdušujejo se tudi ostaja slovanska plemena. Sama ta: pesem zaslužila bi že spomenik.
Okoli 50 let prepevala sta brata Ipavica Slovencem nove pestmi, ki so vsakemu Slovencu srčni zaklad.
Te pesmi so seme, Iz. katerih jd vzklilo lovor-jevo listje, (s katerim venca Vsak Slovenec, svoje mqjstre pevce. Vidni znak v to pat bodi spomenik!
Iz najrazličnejših kra|ev naše ožje in dalj sie domovine sliši se Mic: Stavimo bratoma Ipavicema spomenik!
Glasbena Matica v Ljubljani,, Šentjurski; somite ad hoc, nebroj slovenskih društev in bratje onkraj Sotle, vsi kličejo:	I p ai v ji c e m a spome-
nik!
Stal bo v St, Juriju pred novo Šolo, :učencem vgaki hip na ogled, vsakemu (dioinlaeinu vi bodrilo in ponos, (ter tujcu v spoštovanje; stal bo za St. Jurij in izai celo slovensko ozemlje: stal bo, 'sedaj in vedno glasno kličoč: Tako slavi slovenski narod «Roje velike može!
V	to naj prispeva vsa naša domovina, društva naj prirejajo večere itd., in darove bo izkazoval komite ad (hoc v domačih Časnikih.
Za Hrvate:
Milan Kreši č, predsjednik saveza hrv. pjev. dru-žtava v Zagrebu.
Janko Barle, prebendar prvbstojlne ejerkve v Zagrebu,
Za 'Cehe:
Oscar N e t b a 1, koncertni ravnatelj dunajskih glazbenih umetnikov.
Za Slovence:
Matej Hubad, koncertni vodjai Glasbene Matice v
Ljubljani.
Prof. Anton Štritof, predsednik Glasbene Matica
V Ljubljani,.
Dr. Vladimir Ravnihar, predsednik Zveze slov. pevskih društev.
Dr. Gojmir Krek, urednik (Novih akordov.“
/Za krajevni odbor v St, Juriju ob juž. žel::
Er an jo Kartin, tč. predsedjnlk ad hoc.
Anton S i vi k a, tč. podpredsednik atf hoc..
Janko A r 1 m a n, tč. blagajnik <a.d hoc,
Josip Drofenik, «te. tajiniik 'ad hoc.
Pr. Josip P o v a 1 e j, dr Josip Ipavic, dr. Ant.
,	Schwa b, tč. odborniki ad hoc.
Raznoterosti.
Se: Zanimiva [razprava v {Celju. Hud udarec, ki je bil namenjen preč. gospodu Luboviku. Ranta-§a in s katerim bi bili gotoVo poskušali zadati tudi ns/tn kalfe -rane, je priletel na liberalete nazaj m to boli. Berite članek v „Nar. Dnjevniku“ od! 24. t. m., ki je nalovljen: Pater, ušel — in biti im brat e silno
trdosrčni, da bi ne čutili te (velike bolesti. Tia silna potrtost Je tudi docela opravičljiva. Katehet poroča okrajnemu šolskemu svetu, da nekateri učiteljski ko-legi žalijo, zasmehujejo, izzivajo nekega svojega tovariša, kateri se noče viđati njihovemu komandu in noče trobiti ž njimi v skupen rog. Se vleč! Katehet poroča, da so se taki napadi, vršili ne le zunaj Šole, ampalk tudi v šoli in pri konferencah, ne'da bi vofija to zabranil, kakor bi bila njegova dolžnost. Pa še ni vse! Enega učitelja naznani katehet, dani dal moliti ocenama v fšoli, drugemu pa očita, da je jedel v peljelc pred otroci n|esö in takjo vzbujal po-hujšanje. Konečno pa nastopi Še vodja stranke, na katere zastjavo prisegajo obrekovani učitelji, M je slučajno tudi odvetnik, in požrtvovalno prevzame za-govorništvo. (Ajko ta katehet ne bo obsojen najmanj v dosmrtno ječo,, potem sploh ni nobene pravice več na svetu, tako bi čtovek misiji v svoji sveti jezi in bi <se motil.
Ako vzamemo namreč faktični slučaj, ki se je djovr(Šil s ebfinijjsko irazpra/vo v petek 21. t. m. v Celju, opazimo namreč (drugačen konec. Vse drugo se je .godilo ravno tako, ka(kor smo zgoraj označili, P. Ludovik je zatožil okrajnemu šolskemu svetu učitelje in voditelja Gradišnika nia okojhški 'šoli radi raznih nekolegijjalnih in nedovoljenih 'dejanj, Zago-vorništvo obrekovanih somišljenikov je prevzel dr. Kukovec in konec koncev je ta, đia Ije bil patpr Ludovik oproščen, ker se mu je posrečil dokaz resnih ce>. Človek bi moral imeti 'krokodilovo kožo, da bi se ga to ne prijelo. Iz vsegfa namreč jasno sledi prvič, da so razmere na celjski okoliški Šoli precej korupt-ne in da vlada v gotovih krogih terorizem, kakor ga prakticirajo Prusi nasproti Poljakom. Izraziti se da ta način „(delovanja)“':	Misli in djelaj, kakor, hočem
jaz, sicer jih dobiš s kolom pp glavi!
D|rug|iö se nam prikazuje objektivnost v voditeljstvu gospoda Gradišnika na celjski okoliški šoli v nekam čudni luči. Ako so obtožbe preč, p,, iLuvlo-vika popolnoma istinite, fkar je pp)«.izidu razprave težko .dvomiti, potem je za vsakega treten o mislečega jasno, da mora priti vodstvo bkolijSke Šole v druge roke.
Tretjič je ,ta razprava novopeceniemu odvetniku,»] r. Kukovcu, ki mora, kakor voditelj in vzor discipline, stati svojim vernim pristašem ob strani, prinesla /ne mala blamažo, Ako reasumiramo naše zaključke, se moramo res zjokati, pa ne mi, ampak beralci!
Za obmejne Slovence so darovali:	sorodniki
bivšega hišnika mariborskega Narodnega doma gospoda Alojzija Gselmana nampsto venca na grob 6 kron; Mohorjani v St. Vidu nad .Valdekom 4 K, gospod Josip Kodrič* 'kaplan V Kamnici,, namesto voščil za novo leto in razne godove 3 K, gospod (Janez Lopič, župnik v Cmureku, 20 K*: Vivant sequentes!
Za obrambni sklad S. K. 'S. Z. bo darovali Mohorjani pri Veliki Nedelji 3 K, gospod Menhart, župnik pri Veliki Nedelji, 7 K, 'Živeli!
Za S. K. S. Z. je daroval Vič. jgoppod Janez Lopič, župnik v Cmureku, 10 K, Iskrena hvala!
Dvojna mera državnega jpravdnika. (V številki od 22. decembra ji, 1. (smo' kratko poročali,, kateri posestniki 'iz Gočove pošiljajo svoje otroke v šulfer-ajnsko šolo k Sv. Lenartu. Gospod državni pravd-nik je čutil silno potrebo po konfiskaciji in „Straža“ je bila zaplenjena». „Marburgerca“ od 2,5. t. m. pa pod naslovom: „'Slovensko-»nacionalna šolska gonja v Studencih na dolgo in Široko natolcuje najprvo Slovence splošno, pptem pa 'imenoma navede one .značajne Slovence, ki se kljub neverjetnemu terorizmu niso vstrašili nastopiti za pravično Zahtevo in hujska proti njim. Poleg tega (označi „jMartjurgerca“ vsakega izmed Slovenc,ev natančno te njegovim stanom s prozornim namenom, škodovati mu v službi. In vse to je pustil državni prajvdnik/r mirno pasirati. Opozarjamo vse merodajne faktorje na ta očividen do'kaiz „nepristranosti“, ker od državnega pravdništ-va bomo vendalr smeli zahtevati enakopravnosti. .Ali mogoče pe . . . ?
Državnemu in deželnemu poslancu dr. Benkoviču
se je v snmljivi meri ponovila črevesna holezen, ki ga je lani poleti tako hudo napadla. Zato mu je zdravnik prepovedal prepogoste in dolge vožnje in je g. poslanec radi tega prisiljen omejiti svoje delovanje v deželnem in državnem zboru na najnujnejše potrebe za delj časa.
Za podporo proti suši je dovolilo c. kr. namestništvo 15 vagonov sena. 10 vagonov slame in 50 meterskih stotov travnega semena za mariborski okraj. Za tako velik okraj je to pač malo!
Za po toči oškodovane je dovolila država 16.000 K, •dežela pa 3300 kron podpore, katera se bo začelo deliti
4.	februarja.
Mojim mladim prijateljem! Ob priliki spremembe svojega stanu, oziroma ob slovesu od mladeniške dobe, se vsem dragim nekdanjim tovarišem iskreno zahvaljnjem za vneto sodelovanje v Z. S. M. Obljubljam svečano, da bom tudi naprej Vam srčno rad pomagal pri mladeniški organizaciji. Zahvaljujem se pa tudi za vse mnogobrojne brzo javne in pismene eastitke, ki so mi došle na dan moje poroke. Bog Vas živi! Le neustrašeno naprej! Na zdar! St. Ilj v Slov. gor. 24. jan, 1910.	Franja Žebot.
„Dekliška zveza“ pri St. liju v Slov. gor. je Imeno vala svojo večletno predsednico Micko Kren povodom nje ■poroke svojim častnim članicam. Deputacija D. Z. ji je izročila na dan poroke krasno izdelano diplomo.
%}0r Širite „Stražo**
Sneženi zameti in povodnji.
Povsod je padlo v zadnjem času ogromno snega in’ nastali so taki zameri, da jo povjsod promet grozno oviran. Posebno po Krasu divja huda bora s Snežnimi viharji in zameti,_ki so posebno hudi v okolici Divače in Št. Petra. (Vlaki so imeli radi tega velike zamude. Na planoti med iOpčino in Bazovico Ježi nad en meter snega, kar Še 'stari ljudje bolj redko pomnijo. Bora je dosegla na nekaterih krajih Ido 80 Km hitrosti na uro. (V tržjaškfem zalivu so imele ladij e mnogo trpeti pred viharjem..
Tudi po Alpah je grozno divjal vihar. Hribolazcem, katere je zasačil jv» planinah, so pozebli prsti po rokah, noge itjd.
Posebno hud snežni vihar je divjal po Prebliski alpi. Povsod so potrgane brzojavne in telefonske žice.
Po Ti'roljSkem so napravile mnogp nejzgod' lavine, ki so se odtrgale in vzele seboj koče in cele gozdove.»
V Solnogradu je Velika lavinja podsula /poslopje kopališčp Fuscjba. Vse gorske ceste’ so radi veh k e množine snega nedostopne in za promet zaprte.
Po Franciji pa ni snežilo, ampak deževalo tako,. kot bi iz škafa vlival. Nastale so vsled tega povodnji po vsej deželi. Vse reke so izstopile iz strug in so morala vse tovarne in mlini prenehati z delom radi par asi ih vod. Promet se vrši večinoma s Čolni. 'Sena (vedno Še narašča.
Pariška predmestja so čisto pod vodo. Marsijco polje pri Parizu nudi sliko velikega jezera. Prefekt, ki je pregledal vse bližnje poplavljeno Kraje je izjavil, da je položaj zelo resen in da se ne ve. kaj že prihodnje ure ‘ptpineso. Škode je v Parizu samem že sedaj nad 100 milijonov,
Brzovlak med Calaijem in Bruseljem se je moral vrniti, sicer bi se zgodila nesreča.
Tudi po Švici in renskih pokrajinah Nemčije voda rapidno narašča. Mozela je prestopila bregove in poplavila daleč naokoli vso ozemlje. (Ljudje so tako prestrašeni, da si ne upajo ostati v spodnjih prostorih hiš.
Štajersko.
Št. Ilj ▼ Slov. gor. V četrtek 27. t. m. se vršijo pri nas obč. volitve. Borba bo huda, naravnost strašna. Slovenci pojdejo sicer pripravljeni na volišče, vendar če nam Bog ne pomore, smo pripravljeni na mjhujše.
Na Muti je prevzel te dni trgovino po umrlen trgovcu Kečeku novi slovenski trgovec g. Anton Priveršek. Tako je dobil ogrožen kraj zopet slov. trgovca.
Rečica. Vab:io na občni zbor, katerega priredi tukaj-šno Slov. kat. izobraževalno društvo na dne 30. jan. 1910 po večernicah pri Prislanu s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika;
4.	Izkaz knjižničarja; 5. Volitev novega odbora; 6. Raznoterosti. Somišljeniki prihitite v obilnem številu! Odbor.
Celje. Poraz učiteljev na okoliški šoli v Celju v pravdi proti patru Rantaša je N. D. zelo poparil. Sedaj po stari liberalni navadi zavija resnico, češ obtoženec je bil oproščen, ker je bil sodnik mnenja, da je storil ovadbo na uradni poziv, tedaj prisiljen ia z dobrim namenom. Pribijemo, da ga je sodnik oprostil zlasti iz razloga, ker je smatral dokaz verojetnosti doprinešen v polnem obsegu. Razsodba je tako pravična in utemeljena, da se liberalni N. D. zastonj zanaša na višjo instanco.
Lušečka vas. Pri nas se vrše 26. in 27. januarja občinske volitve. Pri raznih uradih ia oblastih, kakor tudi od strani drugih so se nam nastavljale zapreke, ker naša občina uraduje v domačem jezika. Tudi vnaprej bodemo skušali vstrajati na naših pravicah.
Iz žalske 'okolice. Nekam Čudno me je presenetilo, ko sem čital v (zadnji„ Straži:“'’, (da ,šje živi ep puä|öa<Vnik tijm nekje na 'Mrzlici,, v svojem bjrlogu poleg Hausen hi chl e r j eve koče. Sklenil sem hitro, da tudi jaz malo odložim svoj zimski kožuh, v katerega se zavijem, ne samo radi mraza, ampak tudi radi varnosti. 'Imam namreč tako močan kožuh, da ga ne prestrelijo niti Vse liberalne žalske pušice, katere so se tako poostrile, da se že od same osibrine krhajo. Dragi mi jpuščavnik na Mrzlici, ne morem te dovolj pozdraviti, da si se u/pal /zganiti, in si mi dal takšen pogum, fda se tudi jaz, slamotar pod goro, oglasim. Najprej te vljudno vabim, pridi y mojo samotno kočo, da ti bodem povedal marsikaj zanimivega o (Žalcu, Čeravno samotar, mi je vendar dob» i znano marsikaj, kar ti ne yešl. Ako se oglasiš v kratkem, r- jaz sic,er jako rad spim svoje samotarsko (spainje, katero trpi po Več let, t— bodem ti po-vefdal marsikatero zanimivost. D»a te bo gotovo mikalo, yem, ker vi/diin iz tvoje ga dopisa, da Si mož' stare korjenfno, ter te še gi preustrojila ta_ nap red-na žalsjka inteligenca, kakor je to storila pri mars katerih Žajlčanih, Ko bodeš izvedel novice o teh, bo, deš gotovo obesil zvon na vrh HausfinbicMer j e ve koce, ter bodeš tako dolgo zvoni, da privabiš Še enkrat tqiijko ljudi na tvoj mirni grič, kakor si jih videl natlačeno polno v veliki žalski cerkvi pri sv. misijonu. Tu, bodeš lahko_ odkrito ožigoslal žalske naprednjake, 'ter jim marsikaj zanimivega v obraz povedal, da bodo zopet lahko kakšno resolucijo sestavili, ter bodo imeli vzrok, najjeti Še enkrat toliko mu(zdfcaotoiv, kakor jiK je bilo pred. Božičem na o e-monstraciji v Žalcu. Ji kot puščavpik se bodeš že zavaroval, saj imaš za soseda nekdaj mogočnega» m
značajnega moža 'Žalčana, kakoršnih lahko dandanes iščeš z lučjo pri belem dnevu, ter kličeš): Kje je sedaj v Žalcu kak mož, ki bi bil tudi (v resnici mož! Zatorej pa le hitro k samotarju pod goro.
Novacerkev. Občni zbor bralnega društva se je vršil dne 16, januarja 1910, Odbor, ki se tvoli za tri leta, se je nekaj prenovil. IzVoljeni sp bili: za predsednika preč. gospod kanonik in dekan dr. L. Gregorec, z»a podpredsednika mladenič Al.. Arlič, za tajnika M. Okrožnik, za 'blagajnika J. 'Arlič, za knjižničarja L. Arlič, za dekleta 'Matilda Skutnik. Qfdborniki, so: Pav, .Vrisk, St, Lgbiö, V odsek za prirejanje iger: !za mladeniče Jože Vrisk, za dekleta Nežika Šip. Časopisi so se naročili sledeči: 4 izrisi i,Slovenskega Gospodarja“, 4 „(Bogoljuba“, 3 „Našega Doma“, 2 „Domoljuba“!,, 1 „(Straže“ ! „De-toljuba“:, 1 „Glasnika najsv. Src“, 1 knjig družbe sjv. Mohorja. Gospod dekan dr, Gregorec in gospod kaplan Iv. Luskar pa nam blagovolita dajati „(Mir“, dva izrisa „jStrajže“, dva izrisa „Slovenskega Gospodarja“, („Slovenca“ jn „»Čebelarja,“' Med letom se je priredilo več dobro obiskanih iger v društvenih prostorih, kjer so se ob nedeljah zbirali mladeniči in mlafdenke. Sklenilo se je prirejati govorniške vaje, za katere že sedaj vlada veliko teanimanje. Preč. g. kanonik so obljubili vsestransko pomoč in so izrazdi veliko veselje nad delavno (vnetostjo mladeničev in mladenk. Novih knjig; je društvo na(k'upilo 14, nekaj se jih je pa dalo vezati. iPrečitalo se je tekom leta 5i50 knjig najriaznovrstnejše vsebine, Čistega dobička pa izkazuje blagajnica 80,48 K. Udov bralnega društva je pa bilo v pretečenem letu 47,
Podčetrtek. Tukajšno fcatolišjko slovensko izobraževalno društvo vabi uljudno k društvenemu večeru, katerega priredi na Svečnico dne 2, februarja 1910 y gostilni gospoda Matevža Pajka v Imenem točno ob 6. uri zvečer, s sledečim y spore dom: il„ Ig. Hladnik: Večerni zvonček. Mešani zbor, 2, 'Pozdrav.
3.	Anton 'Foerster: Ko ptičica sem pevala. 'Ženski zbor. 4, F, S. Vilhar: Bodi zdrava domovina. Mešani zbor, S. D,ve teti. Saloigra v enem dejanju, 6, Jak.-Aljaž: Zaostali ptič. Mešani z!b|or, 7, Gospa in sirota. Prizor. 8, Dag. Jenko:» Tiha Juha, Moški zfbfor. 19, Ji. Leban: Soln;c,e se niža m goro. Mešan zbor. 10. Pred sodnikom. Šaljivi pjrilzdri. Iz prijaznosti sodeluje domača godba na lok in pihala. »Vstopni naj: /Sedeži od 80 vin, navzdol, Stojišča 30 vin. Cisti dobiček se bode obrnil y prid društvene knjižnice,
Podgorje v Skalah. Dne 23. (t, m. imeli smo že priložnoist opazovati napovedano zvezdo-reparico. Videla ae je prav krasno, od 6. do 7. ure zvečer na zapadni strani že blizu zatona, Velika je zvezda, približno kakor Večernica. Nje dolgi, in krateni rep bil je po konci, nekoliko proti poludnevu zakrivljen.
Št. ’/Andraž pri Velje/nju. V nedeljo 23, t,. m. smo imeli pri nas ustanovni občni zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društvja. Ako ravno sq bila pota radi visokega snega zelo težavna, ije bila zborovalna soba polna. Urenik Kemperle, ki je prihitel iz Maribora, je pojasnil velik pomen , naših političnih, gospodarskih in izobraževalnih organizacij, potom kfaterih »edino' lahko ohranimo svojo narodno samostojnost. Gospod župnikj Jofdl in mladenič Tajn-šek ate poživljala navzoče,, naj1 se (y obilnem Številu oklenejo novega društva, |da bo mogoče uresničiti I njegov koristni in vzvjš|eni namen1. PrOfdsied-nikom najmlajšega člana ndpše izobraževalne organizme tf e je bil ifzvolfen (gqspbd župnik tl odi. Domači' pevski izbor je zapel p;ar lo-epkih pesmi in lepe prireditve je bilo konec. Najmlajšemju, a Že krepkemu soborilcu na polju ljudsjke prosvete želimo najlep-Šega razvoja in najboljših uspehov v čast in ponos prijazne šentandražke župnije.
Razgled po svetu.
Strupene kače v Bosni in Hercegovini so velika nevarnost za» ljudi in živino,, kar pjriča uradni izkaz, glasom katerega je bilo (Leta 1907 ubitih 9741 strupenih kač. Pičenih pa je bilo;' fištefga leta 206 ljudi in 9741 živali; umrlo je od teh 8 oseb in živali je poginilo 2041. ,Vsled toliko nesreč je (vlada razpihala nagrado SO vinarjev za vsako strupeno kačjo glavo in uspeh je bil presenetljiv:	samo leta 1909
je vlada za 271,685 glav plačala kmetom 135.842 L 50 vin.
Stavka radi draginje mesa, Vs.]ed previsoke c-e-ne govejega in »svinjskega mesa je po raznih ameriških mestih pričelo prebivalstvo piotidragjnjsko gibanje. V Kansas-City je že več tisoč prebivalcev podpisalo pismeno» zagotovilo, dla na bodo kupovali in jedli več mesa, dokler bo vladala ta neznosna draginja. Temu gibanju se Je priklopio 300.000 članov delavskih organizacij, ki so izjavili, da 30 dni ne bodo vživali nikakega mešal. (Vsled tega šo imeli Že nekateri velepodjetnjki in mesarji velikansko izgubo in so visoke cene mesa že pja/dle.
V italijanski vojni šoli v Tfurinu so se izvr-šilesvažne reforme. Zvišalo se je Število obiskovalcev od .60 na 100. Z»a tehnike je predpisana 'triletna služba v 'fronti pred sprejemom, za ostalo vojsko 3-ietna služba. Črtana je sprejemna izkušnja iz matematike, da se plajša vstop pehotnim in konjeniškim častnikom.	»
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
GS
l w i
Služba organista in cerkovnika je v Timenici, p: Škofjidvor blizu	Prodajo so tri obleke, smoking
Celovca izpraznjena in se lahko	in sakö, vse popolnoma novo in
hitro nastopi. Pogoji ugodni. Pro-	moderno po zelo nizki ceni. Teget-
silci, vešči kakega rokodelstva,	hofova cesta S2. I. stopnice na
imajo prednost. — Župnijski urad	desno.______________241
Sv. Jtuja v Timenici.
Edina narodna trgovina čevljev
Štefan
k
—-------------------------
tv
Cerkveni in sobni siikar in pleskar w
Franjo Horvat
HV ARI BOR, Kasino gasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini iü slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!

*	tfXXXX Restavracija XXXXA
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za X	—	_	—	^
gospode, dame in otroke; posebne čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni!	7
Narodni dom
Kuharica in oskrbnica
se sprejme v žnpnižčn pri katerem je veliko gospodarstvo. Se mora osebno predstavo. Kje, pove npravništvo „Straže“.
Dražbenl oklic.
V pondeljek, dne 7. februarja 1910 ob 9. uri predpoldne se bode vršila na lieu mesta na Polzeli h. št. 77 tik kolodvora dražba hiše, mizarske delavnice, posestva itd., to je vseh nepremičnin Jožefa in Terezije Repič, ki obstojijo iz vlož. štev. 356 k. o. Polzela in vlož. štev. 200 k. o. Spodnje Gorče ter iz različnih za mizarsko obrt določenih strojev, orodja itd.
Nepremičnine so cenjene:
vlož. štev.	356	k.	o.	Polzela na	K	13.377-42
vlož. štev.	200	k.	o.	Spodnje Gorče na	K	1.539-54
Btroji, orodje, oprava	itd, na_________K	255~—
vse sknpaj	na	K	17.471-96
to je: sedemnajst tisoč štiri sto sedemdeset in ena krona 96 vinarjev. Najmanjši ponudek, pod katerim se posestvo sploh ne proda, znaša 14 000 K to je štirinajst tisoč kron.
Opozarjamo vse interesente na to, naj se za dražbo zanimajo, ker so posestva v najboljši legi neposredno pri kolodvoru, poslopja popolnoma nova in v dobrem stanjn ter je mizarska delavnica s stroji opremljena za veliko obrt, ki pa se po potrebi lahko še poveča. Vse sknpaj je bilo cenjeno zaradi dobave posojila nad 24.000 kron, vsled česar sedanja sodna cenitev ni merodajna.
Na prvem mestu je vknjiženo posojilo Mestne hranilnice v Ljubljani po 11.000 K.
Natančnejši pogoji se lahko izvedo pri sodišču na Vranskem, na dan dražbe na licu mestn, pa tudi v pisarni g. dr. Jos. Karlovšek-a, odvetnika v Celju.	9
v Maribora.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Priporočam častiti duhovščini za svečnico svojo veliko zalogo voščenih SVeČ lastnega izdelka. Prodajam tudi proti letnemu računu in zaračunim za polovično ceno ostanke sveč. — S vsem spoštovanjem
Josip Dufek, svečar, MARIBOR.
Volneno
blago, cefiri, batisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
R. Sferaiecki, Celje
Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljatve čez K 20"— franko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preiskušena najboljša za žensko in moško perilo. — Kos 23 met. franko K 15-50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8-—, fini K 10-—, zelo fini K 12-—.	3
SToji k svojim! JSTa debela.
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš

Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, or itd. po najnižji ceni.
ro m oblTi P ® slovenskimi ploščami, čistim m vXl cbJJJUlUllU jasnim glasom iz najboljših tovarn. Priznano najboljše igle za gramofone.
10
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Hotel
Pri belem volu v Celju
K
X
X
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih eenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščaije; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
!
Pri Franc Karfln-a nasledniku
Janko- flrfman
v Šenf JurJu ob Juf. fel.
dobite za
porodne slavnosti
najlepše, novodošlo močno in stanovitno blago za možke in ženske obleke, kakor tudii lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drago priznano dobro blago po zelo nizki ceni.
Franc Kartin-a naslednik
Janko Arfman
Šenf Jur ob |u tel.
Velikanska zaloga':
mannfaktnrnega, volnenega, snknenega in platnenega blaga. — Bogata zaloga
najboljše špecerije in železnine.
Odvetnik	i
Leskovar
nljndno naznanja, da je otvoril svojo
S- odvetniško pisarno
v Mariboru, Gosposka ulica 15.
■ VS ■
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Itrnpi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Hajsolidnejša in točna postrežba!
Ha drobno.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
O Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode O
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica st. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim. 38 Svoji k svojim!
i se priporoča za obilni obisk, e
Splošno priznana
najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: ::
S. Ulčar-ju
Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne.
Za dijake najugodnejše cene. 233
Z&iožnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Fran Rakovič.
Tisk tiskarne sr. Cirila v Maribora,