HrataiStoo tn upraraßtro: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v poodeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ntk dan-od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. V Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Milina list«: Celo leto...........12 K Pol leta............ 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno............. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 11. Maribor, dne 26. januarja 1910. Letnik II. Pogubljivi simptomi med celjsko šolsko mladino* Celje, 24. pros. Radi sodnijske razprave, ki *je je vršila v petek 21. t. m. v Celju v zape vi : učitelji okoliške šole' in p. Ludovik Rantaša, se je objrnila splošna pozornost zopet initenzivneje taa celjske šolske razmere. Opozoriti hočemo zato našo javnost na žalostne simptome, ki se pojavljajo med celjsko šolsko mladino. — Ako nočemo neizmerno škodovati svojemu rodu, „no-ramo s hitrimi in energičnimi koraki vnjbraniti nevarnost, ki že grozeče preti' celjski šolski mladini in indirektno tudi nam. Moralni in nravni propad naše mladine znači tudi našo smrt. O žalostnih pojajvih med celjsko Šolsko mladino homo govorili prav odkrito. Odtočno Zavračamo že sedlaj one, ki bodo mogoče rekli, da s tem, ko pripovedujemo vsej javnosti o prestopkih naših mladih, blatimo tudi sami sebe. (Mi pravimo: Edino s precejšno dozo brezobzirnosti lahko Še zatremo nevarne kali. (Edino s tem, da jih pokličemo pred javni forum;, lahko vzbudimo merodajne faktorje, da bo do izrezali smrtonosno rak-rane, Tiejtaj pričnimo. Prvi žalosten pojav meid celjsko šolsko mladino je to, daj krade. Ti mladi tatiči začno f/vojo karijero z malenkostmi, V kaki trgovini smukne tak pričetnik pero ali košček sladkorja, na trgu poskuša izmakniti tamošnjim prodajalcem kaj majhnega, v okolici trpi pred njim sadje, zlasti grozdje. Ako se mu ti prvi poskusi posrečijo, postane drznejši in si že dovoli kaj večjega. Najbolj priljubljene so mu tatvine in sleparije z kupovalni-mi knjižnici£(mi, a brani (se ne tudi drugih tujih stvari. Spominjamo na, pjrimer na tatvino kokoši, ki jo je izvršila neka učenka. Sodnijsko postopanje radi te zadeve je povzročilo 400 K stroškov. Drugi slučaj: pred enim letom je imela policija pifäoej oprar viti z uČenci-tatovi, ki so si pri nekem jestvinarju z ukradenim denarjem napravili prijetne urice. Etden učenec je že 'sedel. Ta dejstva so gotovo silno žalostna) im perspektive za bodočnost teh otrok so zelo (temne, a niso še inajjbridkejše. (Dokler učenec samo tupatam, slučajno, ker ima ravno priložnost in jie (videl ali slišal od svojega tovariša kaj takega, krade, Še ni, da bi popolnoma obupali. (Razjokati! bi se pa bilo treba nad bodočnostjo onih, ki izostajajo iz Šole z namenom, da piotem beračijo in kradejo. To so že popolni, prefrigani potepuhi. 14. t. m. smo poročali o slučaju, ko je Zasačil cerkovnik Marijine cerkve dva mlada uzmpviča-učenca, ko sta kradla denar jz cerkvene pušice, Ta dva učenca nista bila ves teden pred tem dogodkom v Šoli, Vi prvih treh dneh .sta beračila po raznih hišah, v zadnjih Štirih dneh sta pa kradla iz pušice. Ta slučaj priča o grozni pokvarjenosti. Po našem mnenju bi s,e prišlo takim prestopkom precej v okom, ako bi se vsaj nekoliko bolj skrbelo (zla redno obiskovanje Šol. Ce učenec več dni izostane, je pač potrebno, (da se (učitelj (za gotovo prepriča, ali je učenec opravičeno zadržan, ali, ne. V drugem slučaju je potrebno obvestiti stariše, ki mnogokrat mislijo, da so otroci ,. ne da bi znali za skladatelja. In ko so še zahtevala imena dotičnih skladateljev,, pokazalo se je, 'da (je bilo od teh 15 pesmi 11 Gustav. Ipavčevih, Benjamin pa se je povspel v enem oziru Še višje, Ovažujoč pomen pesmi za kulturni ugled vsakega naroda, ni ostal zgolj pri maji obliki takozvane narodne pesmi, temviec podaril je Slovencem skladbe večjega obsega, kakor: .Kdo je mar, opereto (Ličnik in opero Teharski plemiči, ki je bijlai prva slovenska opera — a tudi te v. popolnoma narodnem duhu. V Teharskih plemičih (kaze vrlino naših vojakov preteklih dni, M so si vsled svoje hrabrosti iz-vojevali plemstvo. Vj izvolitvi tega predmeta za svojo opero ivifdi se ljubezen do njegov (e g p roil a, za katerega mu ni bila prevelika,, nobena žrtev. Zatorej se ni čuditi, da so (vzpele brajtov Ipavicev melodije takrat najlepše, kadar so bp/evale domovino. Bodi drava domovina, mili moj slovenski kraj!, poje (Benjamin in Slovenski deželi enake ne vem!, poje Gustav.- Domovini služiti s politiko pa jima ni bito dgno. Njih miroljubni značaj jim 'tega ni dopustil. In vendar sta na političnem polju dosegla vee, nego marsikateri nadarjeni politik. Pred nekolikimi desetletji vladala je Še neka napetost med Hrvati in (Slovenci, ki le sedaj izginila In napravila prostor najprisrčnejŠim odnošjajem. In da se je to (dogeglo, k temu sta pripomogla ne malo tufdi brata Ipavica, ne ‘morebiti s političnimi Čini, temveč s svojimi pesmimi, Ibavioeve pesmi pojejo še na Hpvatskem ravno tako pogosto, kakor na Slovenskem.. Ipavicevo pesem slišiš (sleherni dan v zadnjem gorskem kotičku 1 in nia blestečih mestnih koncertih nič manj pogosto, kot na Slovenskem. Ljudi pri drugih , islovapskih narodih sta Ipavica ljubljena domačina. In pesem „|Sloyenec sem“, katero ‘je vglasbil Gustav, pojo sedaj že vsa slovanska plemena na pamet in je ta pesem tolmač drugim slovanskim narodom, kako Čuti Slovenec: dobi hlapčevanja je konec — s ponorom reči smem, Slovenec sem! Na tej pesmi, ki je postala nova slovenska himna, navdušujejo se tudi ostaja slovanska plemena. Sama ta: pesem zaslužila bi že spomenik. Okoli 50 let prepevala sta brata Ipavica Slovencem nove pestmi, ki so vsakemu Slovencu srčni zaklad. Te pesmi so seme, Iz. katerih jd vzklilo lovor-jevo listje, (s katerim venca Vsak Slovenec, svoje mqjstre pevce. Vidni znak v to pat bodi spomenik! Iz najrazličnejših kra|ev naše ožje in dalj sie domovine sliši se Mic: Stavimo bratoma Ipavicema spomenik! Glasbena Matica v Ljubljani,, Šentjurski; somite ad hoc, nebroj slovenskih društev in bratje onkraj Sotle, vsi kličejo: I p ai v ji c e m a spome- nik! Stal bo v St, Juriju pred novo Šolo, :učencem vgaki hip na ogled, vsakemu (dioinlaeinu vi bodrilo in ponos, (ter tujcu v spoštovanje; stal bo za St. Jurij in izai celo slovensko ozemlje: stal bo, 'sedaj in vedno glasno kličoč: Tako slavi slovenski narod «Roje velike može! V to naj prispeva vsa naša domovina, društva naj prirejajo večere itd., in darove bo izkazoval komite ad (hoc v domačih Časnikih. Za Hrvate: Milan Kreši č, predsjednik saveza hrv. pjev. dru-žtava v Zagrebu. Janko Barle, prebendar prvbstojlne ejerkve v Zagrebu, Za 'Cehe: Oscar N e t b a 1, koncertni ravnatelj dunajskih glazbenih umetnikov. Za Slovence: Matej Hubad, koncertni vodjai Glasbene Matice v Ljubljani. Prof. Anton Štritof, predsednik Glasbene Matica V Ljubljani,. Dr. Vladimir Ravnihar, predsednik Zveze slov. pevskih društev. Dr. Gojmir Krek, urednik (Novih akordov.“ /Za krajevni odbor v St, Juriju ob juž. žel:: Er an jo Kartin, tč. predsedjnlk ad hoc. Anton S i vi k a, tč. podpredsednik atf hoc.. Janko A r 1 m a n, tč. blagajnik . Človek bi moral imeti 'krokodilovo kožo, da bi se ga to ne prijelo. Iz vsegfa namreč jasno sledi prvič, da so razmere na celjski okoliški Šoli precej korupt-ne in da vlada v gotovih krogih terorizem, kakor ga prakticirajo Prusi nasproti Poljakom. Izraziti se da ta način „(delovanja)“': Misli in djelaj, kakor, hočem jaz, sicer jih dobiš s kolom pp glavi! D|rug|iö se nam prikazuje objektivnost v voditeljstvu gospoda Gradišnika na celjski okoliški šoli v nekam čudni luči. Ako so obtožbe preč, p,, iLuvlo-vika popolnoma istinite, fkar je pp)«.izidu razprave težko .dvomiti, potem je za vsakega treten o mislečega jasno, da mora priti vodstvo bkolijSke Šole v druge roke. Tretjič je ,ta razprava novopeceniemu odvetniku,»] r. Kukovcu, ki mora, kakor voditelj in vzor discipline, stati svojim vernim pristašem ob strani, prinesla /ne mala blamažo, Ako reasumiramo naše zaključke, se moramo res zjokati, pa ne mi, ampak beralci! Za obmejne Slovence so darovali: sorodniki bivšega hišnika mariborskega Narodnega doma gospoda Alojzija Gselmana nampsto venca na grob 6 kron; Mohorjani v St. Vidu nad .Valdekom 4 K, gospod Josip Kodrič* 'kaplan V Kamnici,, namesto voščil za novo leto in razne godove 3 K, gospod (Janez Lopič, župnik v Cmureku, 20 K*: Vivant sequentes! Za obrambni sklad S. K. 'S. Z. bo darovali Mohorjani pri Veliki Nedelji 3 K, gospod Menhart, župnik pri Veliki Nedelji, 7 K, 'Živeli! Za S. K. S. Z. je daroval Vič. jgoppod Janez Lopič, župnik v Cmureku, 10 K, Iskrena hvala! Dvojna mera državnega jpravdnika. (V številki od 22. decembra ji, 1. (smo' kratko poročali,, kateri posestniki 'iz Gočove pošiljajo svoje otroke v šulfer-ajnsko šolo k Sv. Lenartu. Gospod državni pravd-nik je čutil silno potrebo po konfiskaciji in „Straža“ je bila zaplenjena». „Marburgerca“ od 2,5. t. m. pa pod naslovom: „'Slovensko-»nacionalna šolska gonja v Studencih na dolgo in Široko natolcuje najprvo Slovence splošno, pptem pa 'imenoma navede one .značajne Slovence, ki se kljub neverjetnemu terorizmu niso vstrašili nastopiti za pravično Zahtevo in hujska proti njim. Poleg tega (označi „jMartjurgerca“ vsakega izmed Slovenc,ev natančno te njegovim stanom s prozornim namenom, škodovati mu v službi. In vse to je pustil državni prajvdnik/r mirno pasirati. Opozarjamo vse merodajne faktorje na ta očividen do'kaiz „nepristranosti“, ker od državnega pravdništ-va bomo vendalr smeli zahtevati enakopravnosti. .Ali mogoče pe . . . ? Državnemu in deželnemu poslancu dr. Benkoviču se je v snmljivi meri ponovila črevesna holezen, ki ga je lani poleti tako hudo napadla. Zato mu je zdravnik prepovedal prepogoste in dolge vožnje in je g. poslanec radi tega prisiljen omejiti svoje delovanje v deželnem in državnem zboru na najnujnejše potrebe za delj časa. Za podporo proti suši je dovolilo c. kr. namestništvo 15 vagonov sena. 10 vagonov slame in 50 meterskih stotov travnega semena za mariborski okraj. Za tako velik okraj je to pač malo! Za po toči oškodovane je dovolila država 16.000 K, •dežela pa 3300 kron podpore, katera se bo začelo deliti 4. februarja. Mojim mladim prijateljem! Ob priliki spremembe svojega stanu, oziroma ob slovesu od mladeniške dobe, se vsem dragim nekdanjim tovarišem iskreno zahvaljnjem za vneto sodelovanje v Z. S. M. Obljubljam svečano, da bom tudi naprej Vam srčno rad pomagal pri mladeniški organizaciji. Zahvaljujem se pa tudi za vse mnogobrojne brzo javne in pismene eastitke, ki so mi došle na dan moje poroke. Bog Vas živi! Le neustrašeno naprej! Na zdar! St. Ilj v Slov. gor. 24. jan, 1910. Franja Žebot. „Dekliška zveza“ pri St. liju v Slov. gor. je Imeno vala svojo večletno predsednico Micko Kren povodom nje ■poroke svojim častnim članicam. Deputacija D. Z. ji je izročila na dan poroke krasno izdelano diplomo. %}0r Širite „Stražo** Sneženi zameti in povodnji. Povsod je padlo v zadnjem času ogromno snega in’ nastali so taki zameri, da jo povjsod promet grozno oviran. Posebno po Krasu divja huda bora s Snežnimi viharji in zameti,_ki so posebno hudi v okolici Divače in Št. Petra. (Vlaki so imeli radi tega velike zamude. Na planoti med iOpčino in Bazovico Ježi nad en meter snega, kar Še 'stari ljudje bolj redko pomnijo. Bora je dosegla na nekaterih krajih Ido 80 Km hitrosti na uro. (V tržjaškfem zalivu so imele ladij e mnogo trpeti pred viharjem.. Tudi po Alpah je grozno divjal vihar. Hribolazcem, katere je zasačil jv» planinah, so pozebli prsti po rokah, noge itjd. Posebno hud snežni vihar je divjal po Prebliski alpi. Povsod so potrgane brzojavne in telefonske žice. Po Ti'roljSkem so napravile mnogp nejzgod' lavine, ki so se odtrgale in vzele seboj koče in cele gozdove.» V Solnogradu je Velika lavinja podsula /poslopje kopališčp Fuscjba. Vse gorske ceste’ so radi veh k e množine snega nedostopne in za promet zaprte. Po Franciji pa ni snežilo, ampak deževalo tako,. kot bi iz škafa vlival. Nastale so vsled tega povodnji po vsej deželi. Vse reke so izstopile iz strug in so morala vse tovarne in mlini prenehati z delom radi par asi ih vod. Promet se vrši večinoma s Čolni. 'Sena (vedno Še narašča. Pariška predmestja so čisto pod vodo. Marsijco polje pri Parizu nudi sliko velikega jezera. Prefekt, ki je pregledal vse bližnje poplavljeno Kraje je izjavil, da je položaj zelo resen in da se ne ve. kaj že prihodnje ure ‘ptpineso. Škode je v Parizu samem že sedaj nad 100 milijonov, Brzovlak med Calaijem in Bruseljem se je moral vrniti, sicer bi se zgodila nesreča. Tudi po Švici in renskih pokrajinah Nemčije voda rapidno narašča. Mozela je prestopila bregove in poplavila daleč naokoli vso ozemlje. (Ljudje so tako prestrašeni, da si ne upajo ostati v spodnjih prostorih hiš. Štajersko. Št. Ilj ▼ Slov. gor. V četrtek 27. t. m. se vršijo pri nas obč. volitve. Borba bo huda, naravnost strašna. Slovenci pojdejo sicer pripravljeni na volišče, vendar če nam Bog ne pomore, smo pripravljeni na mjhujše. Na Muti je prevzel te dni trgovino po umrlen trgovcu Kečeku novi slovenski trgovec g. Anton Priveršek. Tako je dobil ogrožen kraj zopet slov. trgovca. Rečica. Vab:io na občni zbor, katerega priredi tukaj-šno Slov. kat. izobraževalno društvo na dne 30. jan. 1910 po večernicah pri Prislanu s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Izkaz knjižničarja; 5. Volitev novega odbora; 6. Raznoterosti. Somišljeniki prihitite v obilnem številu! Odbor. Celje. Poraz učiteljev na okoliški šoli v Celju v pravdi proti patru Rantaša je N. D. zelo poparil. Sedaj po stari liberalni navadi zavija resnico, češ obtoženec je bil oproščen, ker je bil sodnik mnenja, da je storil ovadbo na uradni poziv, tedaj prisiljen ia z dobrim namenom. Pribijemo, da ga je sodnik oprostil zlasti iz razloga, ker je smatral dokaz verojetnosti doprinešen v polnem obsegu. Razsodba je tako pravična in utemeljena, da se liberalni N. D. zastonj zanaša na višjo instanco. Lušečka vas. Pri nas se vrše 26. in 27. januarja občinske volitve. Pri raznih uradih ia oblastih, kakor tudi od strani drugih so se nam nastavljale zapreke, ker naša občina uraduje v domačem jezika. Tudi vnaprej bodemo skušali vstrajati na naših pravicah. Iz žalske 'okolice. Nekam Čudno me je presenetilo, ko sem čital v (zadnji„ Straži:“'’, (da ,šje živi ep puä|öa