Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo 'lO ^ let Emona za vse, vselej in vsepovsod informator 9lasilo delovne skupnosti ■ emona; ljubljana leto 8 januar 1977 št. 67 EMONA LANI EMONA LETOS PIŠE: FRANC NEBEC Prvi delovni dan po Novem letu smo v Emoni s Predstavniki posameznih organizacij združenega dela začeli razpravo o rezultatih doseženih lani in hkrati razpravo o letošnjem programu. Čeprav smo naš razvojni program do leta 1J8» sprejeli sredi minulega leta, smo v prvih dneh ja-nuarja lahko zelo podrobno razpravljali o doseženih rezultatih, predvsem pa v okviru sprejeta razvojnega Programa do leta 1980. Podrohneje smo govorili tudi 0 letošnjem programu in naši usmeritvi, in sicer na eni strani o proizvodno-blagovnem in turističnem pro-tnetu, na drugi pa o razvojnih programih investicij-skih vlaganj in konkretnih razvojnih usmeritvah letos. V primerjavi s prejšnjimi leti smo letos prav z ozirom na boljše tekoče podatke tako po posameznih TOZD kot v okviru celotnega podjetja dosegli začrtani cilj, da že pred bilancami, ko bomo točno vedeli za rezultate minulega dela, lahko zelo konkretno zastavljamo razvojne programe In na osnovi le-tcn že v začetku leta začenjamo bitko, da bomo letos lahko laže izpolnili cilje, za katere smo se dogovorili. To pa je nedvomno velika prednost, ki jo mora-slehcrna TOZD izkoristiti in že v začetku leta vlagati vse napore za uresničitev zastavljenih ciljev, ne pa šele potem (običajno v mesecu marcu), ko Imamo Pred seboj obračune za preteklo leto. V prejšnjih časih smo šele potem zares pričeli bitko za načrte, ki r™. —i ** ki smo jo pridobili, boljše izkoristiti In na ta način v letošnjem letu doseči bistveno boljše rezultate kot lani in prejšnja leta. Dve stari milijardi din premalo Po zbranih ocenah smo celotni produkt y preteklem letu dosegli z indeksom okoli 10» odstotkov, kar je za 5 odstotkov več, kot smo si ga zadali s sprejetimi programi. Večina TOZD je plane izpolmla, nekatere so ga celo presegle, imamo pa tudi izjeme ki Plan niso izpolnile, vendar ne gre za večje razlike. To pa pomeni, da smo planirali realno, čeprav so ne-katere TOZD lani, dokler se nismo dogovorili, hotele sprejemati skromnejše programe. Planirani dohodek je večina TOZD dosegla, neka terc so ga celo presegle, imamo pa primere, ko je manjše število večjih TOZD spričo subjektivnih in objektivnih okoliščin dohodek zmanjšalo, kar vpliva na to, da planiranega ostanka dohodka ne bomo dosegli. Dosegli ga bomo torej za okoli 2 milijardi S t manj, kot smo planirali. Precejšnji del tega breme na pade na TOZD Zunanja trgovina, pravzaprav gre Pri tei TOZD za glavno breme, ki vpliva na nas končni lanski rezultat. Seveda bo ta končni rezultat močno vplival na naš letošnji razvojni program. 1 liter mleka: — 1 dinar Cc se ozremo na vsa dogajanja v minulem letu, moram reči, da so sc posamezne TOZD srečevale z PRIPRAVE NA REFERENDUM PREDLOG SPORAZUMA 0 ZDRUŽITVI V SOZD EMONA LJUBLJANA, 24. januarja Priprave za organizacijo SOZD Emona in izdelava za to potrebnih dokumentov tečejo naprej po dogovorjenem voznem redu. Na zadnji seji, 14. decembra 1978., je skupna komisija za organi-cijo SOZD oblikovala in sprejela končni predlog Sporazuma o združitvi v SOZD in ga že poslala vsem TOZD sc danje Emone in delovnim organizacijam, ki se namerava jo vključiti v novo sestavljeno organizacijo združenega dela. Sedaj strokovne službe izdelujejo na osnovi podatkov in predlogov vseh bodočih članov SOZD, ekonomski elaborat odn. ekonomsko obrazložitev združevanja, poleg tega pa še predlog organizacije bodočih skupni služb SOZD z aproksimativnim izračunom stroškov za te službe. Vsi ti dokumenti in materiali so namreč potrebni za temeljito in široko obravnavo med delavci vseh organizacij združenega dela, ki se bodo združile v novo SOZD To med drugim zahteva tudi postopek, ki je sedaj določen v Zakonu o združenem delu in predvideni Urdbi o vpisu organizacije združenega dela v sodni register. Brez teh materialov in njihove obravnave na zborih delavcev ni mogoče zalite/ati od delavcev, da sc na referendumih izjavljajo za združevanje svojega dela in sredstev v SOZD. Predvideno je, da bodo manjkajoči materiali izdelani do konca tega meseca, zatem jih bo obravnavala še skupna komisija in sprejela kon čni predlog za razpravo. Vzporedno s tem teče delo na preoblikovanju sedanje Emone v nove delovne organizacije. Izdelan je že os ulitek sporazuma o združit vi TOZD v nove delovne organizacije (za DO Kmetijska proizvodnja, Maloproda ja in Hoteli Emona), v izde lavi pa je še predlog novih statutov za tiste delovne organizacije, ki se bodo iz sedanjih TOZD preoblikovale v DO. Tudi ta osnutek bodo strokovne službe izdelale do konca tega meseca. V tistih delovnih organizacijah, ki bo razdeljena na TOZD, so že pričele delati skupne komisije, sestavljene iz predstavnikov vseh tistih TOZD, ki bodo sestavljale novo delovno organizacijo. Te komisije bodo obravnavale osnutek sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, ga prilagodile svojim potrebam in izdelale končni predlog sporazuma. Hkrati se bodo dogovorili tudi o obsegu, nalogah in organizaciji skupnih služb in skupnih zadev, ki bodo na nivoja delovne organizacije. Predvidevamo, da bodo vsi potrebni materiali in predlogi dokumentov pripravljeni za razpravo v prvih dneh februarja. Po postopku, ki je določen z Zakonom o združenem delu, bodo nato v vseh teh dokumentih razpravljali delavski sveti, jih eventualno dopolnili in sprejeli kot svo je predloge. V 14—15 dnevni javni razpravi (na sestankih družbeno-političnih organiza- cij, delovnih sestankih, zborih delavcev) se bodo delavci seznanili z vsem tem materialom In o njem razpravljali ter nato odločali na referendumu. Ko bodo delavski sveti organizacij združenega dela sprejemali predloge teh dokumentov, bodo hkrati tudi razpisali referendum, imenovali posebne komisije za njegovo izvedbo in določili dan referenduma. Predlog je, naj bi bil referendum v vseh organizacijah istega dne in to koncem februarja. Na referendumu bodo delavci vseh organizacij združenega dela, ki bodo tvorile novo SOZD, odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, delavci sedanjih TOZD Emone pa še o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi njihovih TOZD v delovno organizacijo odnosno o sprejemu novega statuta in s tem o preoblikovanju sedanje TOZD v enovito delovno organizacijo. MIRAN BLAHA ZELENI NAČRT EMONE KRAVE MOLZEMO Z IZGUBO V kmetijstvu korak naprej — rekonstrukcija govedorejskih farm — 526 hektarov novih njiv — povečanje mlečnosti za 3 odstotke Domžale, 7. jan. — »Pred nami je novo leto in z njim tudi nove naloge — predvsem sanacijski ukrepi, ki so osnova za povečanje produktivnosti v poljedelstvu, govedoreji in gozdarstvu kakor tudi polno izkoriščanje obstoječih kmetijski proizvodnji vse manj privlačno. Naš industrijski koncept govedorejske proizvodnje v proizvodnji mleka in proizvodnji govejega mesa je s svojimi stroški v povprečju Slovenije. Tak osvojen kon- če opreme na govedorejskih farmah ter mehanizacijo, ki bo nadomestila potrebo po živi delovni sili. S tem, da bomo izpopolnili prehrano živine pri proizvodnji mleka in mesa bomo pocenili stroške pri proizvodnji mleka zmogljivosti zemljišč in stojišč z živino na farmah«, je pribil Franc Peterlin, dipl. inž. agr. direktor TOZD Poljedclstvo-govedoreja. »Govedoreja je zaradi nekajletnega zastoja vlaganj v kmetijstvo in izpada podpore družbe pri reševanju problematike družbenega kmetijstva ostala neakumulativna. Zaradi tega ni imela in tudi danes nima ekonomične moči, da bi v danih pogojih za gospodarjenje sama reševala svoje probleme. Strah je pred novimi vlaganji, ker kmetijstvo ni v stanju samo odplačevati obstoječih obveznosti. V takih pogojih ni možna niti enostavna reprodukcija. Povečanje produktivnosti je izredno otežkočeno, kopičijo se problemi nedograjenosti in neopremljenosti prav v času ko je delo v osnovni cept proizvodnje je ne le upravičen ampak v sredini v kateri se proizvodnja odvija edino možen, saj razvita industrijska okolica narekuje koncept tudi kmetijski proizvodnji. Prva naloga nadaljnjega razvoja so torej ustrezna vlaganja v rekonstrukcijo govedorejskih farm in v poljedelsko mehanizacijo ter tako povečati storilnost. Druga naloga nadaljnjega razvoja je vključevanje v proizvodnjo nove njivske površine s krčitvami grmičevja in melioracijami zemljišč in regulacijami s čimer bomo pridobili novih 526 ha njivskih površin, na katerih bomo sejali žita in koruzo, kar je edino donosno v kmetijstvu. V govedorejski proizvodnji bomo z dokončno dograditvijo in adaptacijo obstoječih hlevov in nabavo manjkajo- oziroma kg prirasta pri proizvodnji mesa. Nadaljevali bomo selekcijsko delo in izboljševali genetski potencial govejih čred. Na podlagi navedenih ukrepov predvidevamo za 3 od stotke višjo mlečnost ali 130 litrov mleka po kravi več. Letno bi namolzli pri 1.100 kravah 143.000 litrov mleka več kot doslej kar predstavlja v vrednosti 600.000 din. Predvideni sanacijski program in ukrepi, ki smo jih že izvršili na področju kmetijstva nam dokazujejo, da ne stagniramo temveč, da smo v naši ekonomiki naredili korak naprej.« Mlečna farma v Vodicah pred rekonstrukcijo Lani prek 4 milijone litrov mleka za ljubljanski trg molznost povečali za 3,76 °/o najmanjši pogin krav v Sloveniji — Mlečna farma v Vodicah je bila zgrajena leta 1963. Po tedanjih bančnih predpisih, ki so predvidevali čim cenejšo gradnjo, smo zgradili 5 lesenih odprtih hlevov z neasfal-tiranimi stojišči in lesenimi koriti. Pod takimi pogoji se ne dosega visoka mlečnost, saj so krave izpostavljene poleti visoki vročini, pozimi pa mrazu. Lesene zgradbe zahtevajo tudi dražje investicijsko vzdrževanje, večja poraba nastilja stroške še povečuje. čeprav smo zgradili to farmo v izboljšani verziji farme na Pšati in smo dovozne poti asfaltirali, streho krili z opeko smo sedaj že pred rekonstrukcijo. Izdelana je študija za novo molzišče za katerem bi zmanjšali delovno silo za 9 delavcev — molznikov kar predstavlja znatno zmanjšanje režijskih stroškov, v drugi fazi pa bi zgradili dva sodobna, zidana zaprta hleva s skupno kapaciteto 520 krav. Predvidevamo, da bi v takih hlevih dvignili mlečnost za 1 — 2 litra mleka. S tem bi se približali našemu cilju — doseči preko 5.000 litrov v povprečju na kravo molznico. V Vodicah gradimo tudi dva velika koritasta silosa za nadaljevanje na 2. strani PREBERI: # Trinajst lot kmetijske kooperacije stran 2 0 Supermarket Osijek posijetili su stran 4 0 Dva poklica — ena odgovornost stran 5 0 Vsako soboto smučarski avtobus stran 6 6 Prazne police v trgovinah stran 7 Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo vjlet Emona za vse, vselej in vsepovsod OBISK V TOZD POLJEDELSTVO — GOVEDOREJA EMONA LANI-EMONA LETOS IMAMO TISOČ HEKTAROV GOZDOV Modernizirana lastna žaga v Jaršah z zmogljivostjo 10 do 15 kubičnih metrov lesa na uro — Nasadi topolov na 335 hektarjih — prvi bodo zreli 1982. leta DOMŽALE, 14. januarja — Imamo okoli 1.000 hektarov gozdov, in sicer v občinah Kamnik, Domžale, Ljubljana-Šiška in Ljubljana-Bežigrad,« pravi za uvod dipl. inž. Edvin Mekinda, naš glavni gozdarski tehnolog, ki potem razgrinja pred nami gospodarjenje z Emoninlmi gozdovi. To so v veliki večini mešani gozdovi na robu urbanih mestnih naselij, močno raztreseni med vaškimi naselji, med katerimi je največji gozd Jable (97 ha) pri Trzinu: Moše, Hraše, za govedorejsko farmo v Smledniku itd. Naši gozdarji zaposlujejo 4 sekače in 2 gojitvena delavca, po potrebi pa še več drugih delavcev-sekačev. Letno pospravijo 2,100 kubikov lesne mase. Gozdovi so vzorno urejeni. les odvažajo s pomočjo privatnikov, ker je to ceneje, na lastno žago v Jaršah. 1062. leta so imeli skromno cirkularko, 68. leta pa so postavili bočni jermenik, ki je razrasel do 3,5 fcuboka lesa v osmih urah. Lani so kupili star polnojarmenik, zato bo zdaj uma zmogljivost te žage od 10 do 15 kub. lesa (vrsta razreza). Prav gotovo ga bodo razrezali še več ter z njim nudili usluge najprej domačim, Emoninim TOZD, zatem pa drugim delovnim organizacijam in zasebnikom. Otvoritev prenovljene in modernizirane žage je tako-rekoč tik pred zdajci, saj bi že bila, toda nekaj se je zataknilo pri omarici za električna stikala, bo pa nared najkasneje do konca januarja. Emondne TOZD porabijo do 100 kub. rezanega lesa letno. Kubik smrekovih ali jelovih desk stane okroglih 1,700 din, specialno dolge deske (po želji) do sedem in osem metrov pa so nekoliko dražje. Na žagi v Jaršah je zaposlenih sedem delavcev: vodja, mizar, brusač in štirje delavci. Nasadi topola, ki smo jih začeli zasajati 1966. leta, dobro uspevajo, seveda ne brez problemov. Ker govedorejci niso začeli uporabljati aron-diranih površin ob Savi, smo se odločili za topole. 1966 smo v Klečah odkupili drevesnico ter postopoma začeli plan-tažirati topol na 335 ha. Nasadi so danes stari od 2 do 8 let. Za sečnjo bodo pri-primemd po 12 letih, kakor smo računali, vendar je to še vprašanje. Topol je zrel za posek, ko v prsni višini doseže (1.30 m) debelino 30 do 40 cm. Izkušenj s topoli nismo imeli, zato smo med rastjo naleteli na vrsto problemov od bolezni do vprašljivih tal. Kar velja v Italiji, pri nas ne, je ena od ugotovi- tev ob plantažiranju topolov posebne vrste. Topol zahteva rahlo zemljo in stalno talno vodo. Na našem terenu je teren precej prodnat, nivo talne vode zelo različen. Pomembna je postala izbira topola in gnojenje. Prod smo začeli odvažati, da bd prišli bliže k vodi, da bi znižali teren. Spričo vsega tega prvi naši topolovi nasadi ne bodo zreli za posek prihodnje leto, temveč leta 80. Letno bomo posekali 25 hektarov topolov in jih takoj ponovno zasadili. To nam bo vrglo 4 do 5 tisoč kubikov celulozne lesne mase letno — za domače potrebe in za izvoz. V tem predelu bi bilo nujno, da bd Savo regulirali in s tem odvrnili nevarnost poplav, ki so občutno poškodovale nasade, hkrati pa bi dosegli stalnejšo raven talne vode, ki je bistvenega pomena za dobro uspevanje topolov. Zgodilo se je že, da je Sava do 1,5 metra na visoko preplavila nasade topolov, Čeprav gozdarstvo v neposredni bližini urbanih naselij stagnira, ker izgubljamo površine, vzorno skrbimo za svoje gozdove in jih po načrtu izkoriščamo. Slej ko prej bomo morali poskrbeti za selekcijo zemljišč in topolovih nasadov, da bo rast uspešnejša in ekonomičnejša. In malce komičen problem: ob drevesnici (inštitut za gozdarstvo) raste starejši topolov nasad, ki ga je inšpektor zaradi bolezni ukazal posekati. S prstom je pokazal na nas, toda ugotovili smo, da ni naš, niti od kogarkoli v bližini. Ker se lastnik še ni našel, bolnega nasada topolov nihče ne poseka. E-INFORMATOR KRAVE MOLZEMO Z IZGUBO Nadaljevanje s 1. strani izrednimi težavami. Za vse TOZD velja, da so nit-d letom s strani raznih SIS in samoupravnih sporazumov dobivala na svoja pleča vedno težje pakete bremen. Še posebej to velja za turistične organizacije-Ta bremena so ponekod predstavljala tudi za 50 odstotkov večje dajatve kot v letu 1975. Nova bremena so brez dvoma močno vplivala na reproduktivno spO' sobnost celotnega podjetja. Kot drugi problem, ki je spremljal našo delovno organizacijo, je bila vrsta nerešenih ekscesov s P®" dročja zamrznjenih cen in marž. Tako n. pr. je TOZD Poijedcljstvo-govedoreja morala regresirati 5 milijonov litrov mleka, ki ga proizvaja, s 100 S din pri litvo mleka, kar pomeni, da je moral ta TOZD dotlrati proizvodnjo mleka s 500 milj. S din. Družba, ki je to koncem koncev spoznala, je problem rešila šele v za' četku letošnjega leta. Posledice minulega dela pa mora nositi kolektiv sam in ne nazadnje celotna Emona- Mesarji na beraški palici Poseben problem, ki se je vlekel čez vse leto ‘n je še zmeraj prisoten, je proizvodnja mesa in mesne industrije nasploh. TOZD Mesna industrija s 500 ZO' poslenimi in 45 milijardami S din produkta je zaključila poslovno leto z minimalnim pozitivnim rezultatom, ki ne bo pokrival niti obveznosti po sindikalni listi. Ta TOZD bi morala zaključiti poslovni rezultat z najmanj 1 milijardo S din, da bi zadoščalo za najnujnejšo obnovo te delovne organizacije. Seveda se je delovni kolektiv trudil, da je tako zaključil P°' slovno leto, medtem ko Je dejansko stanje na drugi strani (nerešeni sistemski problemi) celotno mesno i°' dustrijo v Jugoslaviji pripeljalo na beraško palico-katere posledice bodo nosili predvsem prizadeti delovni kolektivi. . Ta problem, čeprav smo že v novem letn, organi-ki so zanj odgovorni, doslej še niso razrešili. V turizmu, posebno v hotelirstvu, smo lani iz znanih vzrokov (manj gostov) imeli manjši fizični obseg prenočitev, kar je prav tako vplivalo na končne rezultate. ,. Poseben problem je prisoten v celotni maloprodaji, kjer proizvajalci zmanjšujejo dohodke TOZD z enostranskimi dogovori med seboj, brez sodelovanja trgovine, kar praktično predstavlja že monopolne pojave-Zato maloprodajne organizacije ob prehodu v novo leto resno razmišljajo o svojem položaju. Zavedamo se, če ne bomo hitro nekaj storili, bomo maloprodajne organizacije tako osiromašili, da bodo postale nesposobne za vsako razširjeno reprodukcijo, predvsem pa za gradnjo novih maloprodajnih zmogljivo sti, ki predstavljajo v preskrbi potrošnikov ne sam« ekonomski, ampak že politični problem. Dviganje cen ob zamrznjenih maržah in povečanih dajatvah resno skrbi maloprodajne organizacije za njihov položaj. Nerazumljivosti, ki spremljajo politiko določanj* cen, ne gredo v korist standarda delovnega človeka, ker na eni strani le-te povzročajo skokovit dvig cen z vsemi posledicami, na drugi strani pa zmanjšujej minimalno reproduktivno sposobnost maloprodajni organizacij. Toda kot vedno pri planiranju ne smem« biti pesimisti in moramo vplivati na to, da bo družba tudi te probleme urejala, pa čeprav precej pozno- Tako bi lahko našteval še vrsto negativnih poj»_ vov, ki so spremljali posamezne TOZD, kot primer nerešeni režimi na področju TOZD Zunanja trgovina-blokirani uvozi, zmanjšan obseg široke potrošnje, osi-romašenje trga, itd. itd. Seveda moramo na drug' strani gledati poleg negativnih posledic v posameznih TOZD tudi pozitivne stvari, kot stabilizacijo dinarja in valute posebno na zunanjih tržiščih. Vsa večja bremena so padla na pleča gospodarstva, ki je pr6' težno plačevalo stabilizacijo z zmanjšano lastno reproduktivno sposobnostjo. nadaljevanje s 1. strani travo in koruzno silažo s kapaciteto po 1 tisoč ton. Stroške te gradnje bomo pokrili iz dotacije občine Ljubljana-Si. ška (420 tisoč din) in lastnega denarja ter namenske pre. mije (900 tisoč din). Doslej smo imeli v najemu • silos od Perutnine iz Zaloga v vasi na Potoku, ki je oddaljena 5 km. Privairčevaili bomo stroške transporta, najemnine in pridobili bomo na času. Bistveno važno je, da nam v času ko menjavamo travno silažo za koruzno mlečnost pri kravah ne bo padla kot je bilo to sedaj ko je padla pri kravi tudi za 2 litra dnevno. Eden izredno pomembnih podatkov je, da imamo najmanjši pogin živine v Sloveniji. Lani smo imeli le 10 poginov, predlanskim pa 11. Ce upoštevamo stalež živine, pomeni to le 1 odstotek. Prav zaradi tega nam zavarovalni, ca Sava priznava najnižji premijski stavek. Lanskih poginov je bilo zaradi kapi 7 pri- merov in zaradi nesreč trije. Pohvalimo se lahko tudi z odstotkov tolšče v mleku, ki dosega 4,07 odstotka. Povprečna mlečnost znaša pri nas 4.602 litra kar pomeni glede na zahtevano stopnjo tolšče 3,6 odstotka 4.907 litrov mleka. Lani smo pridelali in pro-dali ljubljanskim mlekarnam 4 milijone 431 tisoč 470 litrov mleka. Molznost smo povečali za 3,76 odstotkov saj smo v letu 1975 pri Istem številu krav namolzli za 245.574 litrov mleka manj. Večjo molznost gre pripisati predvsem uspešnemu križanju živine in prehoda na črno belo pasmo, ki da več tolšče in višjo mlečnost. Letno privežemo za obnovo črede 230 teličk in to le od mater, ki doseže mlečnost vsaj 4.500 litrov. Vse ostale teličke prodamo zasebnim kmetovalcem. Lani smo rekonstruirali tudi farmo na Pšati, ki je bila zgrajena že leta 1962 in prav zaradi tega ni več ustrezala sodobni tehnologiji. Streho smo pokrili s opeko, asfalti. rali stojišča in betonirali krmilne hodnike in korita. Molzišče, ki je bilo zgrajeno leta 1964 prav tako ni več ustrezalo sodobnih zahtevam smo modernizirali zaradi česar se je število zaposlenih delavcev zmanjšalo od 14 na 8, predvidevamo pa, da bomo zmanjšali število molznikov še za dva delavca. Lani smo pri povprečnem številu 557 krav dosegli mlečnost v višini 4.472 litrov mleka s 4,11 odstotki tolšče. Pri zahtevanem normativu 3,6 odstotka tolšče nam to dvigne mlečnost na 4.837 litrov na kravo mol. znico. Na podlagi teh podatkov bi prišli, če upoštevamo, da se z odstotkom tolšče poveča vrednost mleka s četrtega na tretje mesto predelovalcev mleka v Sloveniji. Vrednost tolščobne enote je bila dosedaj 0,78 din, sedaj pa znaša 1,06 din. V Sloveniji so rejci krav lansko poslovno leto zaključili z izgubami. Krave torej molzejo z izgubo. Neusklajene odkupne cene mleka ne krijejo visokih stroškov reje in povečanih obveznosti. To opozarja na neurejene razmere v mlečni proizvodnji. Številke in dejstva in neposredne proizvodnje, kažejo na to, da bo treba nekaj storiti. Cena mleka je že od aprila meseca 1975 enaka — torej skoraj dve leti. Zaradi tega je Komisija za mlekarstvo pri živinorejski proizvodni skupnosti predla, gala, da bi maksimalno odkupno ceno mleka povečali od že povedanih 0,78 din za tolščobno enoto na 1,06 ddm ali za 35,9 odstotka. V kolikor bo ta predlog sprejet (to pa je skoraj že zagotovo), potem bi se mleko v kratkem podražilo v prodaji na drobno približno za enak odstotek kot odkupna cena mleka. Podobno podražitev je pričakovati tudi za mlečne izdelke. S tako pripravljenimi odkup, nimi cenami mleka računamo, da bomo vsaj začasno izplavali iz izgub in da bo postala reja krav donosnejša. To pa je tudi najboljše zagotovilo, da hleve zopet napolnimo in prečrtamo nerenta-bilnost mlečne proizvodnje ki nas pesti. Dobri odnosi Nasproti tem dejstvom imamo celo vrsto pozitivu® premikov. Spomnimo se samo, v kakšnem stanju Je bila naša Trgovina na veliko! Posledice takega stanja so bili neurejeni notranji odnosi, ki so to delovn0 organizacijo pripeljali skoraj na boben. Ker je ta TOZD svoje probleme že v začetku lanskega leta uS' pešno rešila, ji moramo danes dati vse priznanje za dosežene rezultate. Lahko ugotavljamo, da imamo v vseh TOZD, kje so urejeni medsebojni odnosi, mnogo boljše rezultate, kot v TOZD, kjer se pojavljajo neurejeni medsebojni problemi. Prav zato ob novem letu ponovno pri' poročamo vsem TOZD, njihovim družbcno-prtilitičnim organizacijam In organom upravljanja, da goje dobri; in tovariške medsebojne odnose, da probleme, ki fl" stajajo, rešujejo z občutkom In tenkim posluhom f‘ vsakega delavca — človeka. Za to nam ne sme bi* žal, kljub težavam, največjih naporov, saj prav * pot vodi do dobrih in še boljših rezultatov, ker J naš skupni cilj. . . Ko smo urejali osebne dohodke, smo se poseuej zavzemali, da se moramo držati normativov, sporaz • mo v v posameznih panogah. Večina TOZD je to l>r poročilo spoštovala. Imeli pa smo primer TOZD, kje je kolektiv močno prekoračil normative, seveda s posledice tu. Nastopil bo problem, kako z ostankom dohodka, ki ga ne bo, zadovoljiti zahteve sindikab* liste. Ali bi ne bilo bolje, ko bi pametneje gospodarili? To je kot bumerang, saj zdaj ne bo denarja n ti za zadovoljevanje zakonskih obveznosti. Na vprašanje, zakaj se je to zgodilo, smo dob Nadaljevanje na 3. stran* Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo wlet Emona za vse, vselej in vsepovsod EMONA LANI-EMONA LETOS Hladilni bazeni omogočajo proizvodnjo mleka z minimalnim številom mikroorganizmov OPRAVIČENO ZAUPANJE 13 LET KMETIJSKE KOOPERACIJE Letno 4 milijone litrov mleka — nad tisoč traktorjev — tritisoč glav goveje živine — 250 silosov, letos 10 novih ZREZKI RASTEJO V SMLEDNIKU Lani prodanih 1010 pitan. n v letos 2580 pitancev — v.a tehnologija krmljenja ceno krmnega obro- Inf urecLtvijo zemeljskih sije 0v. v Smledniku, ki je na-„ ®}avno pitališče mlade L™ smo z 8-000 tonami Uzne silaže, tolikšna je . 'hreč kapaciteta silosov, la. nQ° PreSli lani na spremenje-j. tehnologijo krmljenja s er smo pocenili krmm ob-na . pri kg prirasta za 4 di-^ 16- Namesto s kupljeno no UZi°.smo krmili s koruz-li oSilazo- ki smo jo pridela- itir,a poili na enoti ZVONE GJURIN Dejavnost TOZD Kmetijska kooperacija se po vlogi in svojstvenem značaju bistveno razlikuje od dejavnosti ostalih TOZD Emona, saj nima lastnih sredstev za proizvodnjo. Delo je v celoti usmerjeno v ekonomsko povezovanje z zasebnim sektorjem kmetijstva, in to preko najrazličnejših oblik proizvodnje in poslovnega sodelovanja na področju organizirane proizvodnje, odkupa tržnih presežkov in oskrbe z reprodukcijskim materialom. Kmetijska kooperacija organizirano sodeluje s kmečkimi gospodarstvi, predvsem na področju živinoreje in perutnine. Odkupuje predvsem od kmetijskih proizvajalcev živino in mleko, v sezoni pa tudi gozdne sadeže in zdravilna zelišča. V lastnih trgovinah prodaja kooperantom vse vrste reprodukcijskega materiala in kmetijske stroje. Kmetijska pospeševalna dejavnost, ki je usmerjena na urejanje kmetij in strokovno usposabljanje kmetijskih proizvajalcev za večjo tržno proizvodnjo, ima vse večjo vlogo v razvoju zasebnega kmetijstva. Usmerjena je predvsem na razvoj kmetijstva, na sodelovanje z občinami, kmetijskim institutom Slovenije, na organiziranje strokovnih tečajev, na pomoč pri načrtovanju hlevov in silosov. Hranilno kreditna služba pri Emoni omogoča zasebnim kmetovalcem posojila za novogradnje in adaptacije gospodarskih objektov ter za nakup kmetijskih strojev in plemenske živine. S tem omogoča kmetom znatno hitrejše vključevanje v sodobno kmetijsko-tržno gospodarstvo. V preteklem letu je tozd Kmetijska kooperacija Emona na svojem območju odkupila 3.000 glav goveje živine od tega več sto za Napredek, 800 glav za podjetje Meso Kamnik in le okoli 800 glav za Mesno industrijo Zalog, ki je tozd Emone, in od katerih je 300 glav njihova last in jo ta tozd vrne kmetom v pitanje. Odkupili so 3,8 milijona litrov mleka, letos predvidevajo 4 milijone litrov. 25 kooperantov je lani v modernih pitališčih za perutnino vzredilo preko 800.000 brojlerjev — piščancev v skupni teži 1 milijon 400 tisoč kg. Glede na prakso bodo letos uredili 3 nova pita-lišča, dočim bodo manjše za vzrejo (2.500 kom) opustili. Zgradili bodo 10 silosov in prešli s transporta v vrečah na direkten transport v silose. Mimogrede naj omenimo, da so odkupili okoli 300 ton krompirja, prav toliko zelja in okoli 150 ton rdeče pese. Letos nameravajo vložiti 2,3 milijarde S din novih investicij. S tem bodo modernizirali in adaptirali 140 zasebnih kmetij. Denar so namenili predvsem za stojišča živine, za nabavo 50 traktorjev in okoli 100 priključkov. Ze podatek, da imajo na svojem območju dosedaj urejenih 3.000 stojišč, da je zgrajenih 250 silosov in da orje zemljo preko 1.000 traktorjev, potrjuje dejstvo, da je kmetijska kooperacija povsem opravičila zaupanje. Povedali so nam, da imajo na svojih proizvodnih okoliših že 50 strojnih skupnosti, ki jih lahko smatramo za začetek proizvodnih skupnosti. Novi zakon o združenem delu predvideva tri oblike ko operacije — kmetijsko kooperacijo v obliki, ki že obstaja, trajnejšo obliko kooperacije s pogodbo o obsežnejšem sodelovanju in združevanje dela, sredstev in zemlje. Temeljna organizacija kmetijske kooperacije Emone ima odprta vrata za vse oblike sodelovanj. tiOBRAŽEVANJE MLADIH KOMUNISTOV Ljubljana, 14. jan. — »V osnovno organizacijo ZK j1110 lani sprejeli 25 novih članov, od tega 12 mladih z ZSMS in tako povečali število članov na 45. Po na-Programu, ki smo si ga začrtali, bodo vsi novi - ani obiskali seminar osnovnega marksističnega izobra-Zevanja. ial^a seilunar, ki se bo pričel 24. januarja, in bo tra-vIt|Jučno 29. januarja, bomo poslali 27 članov 2() *’r6 V-/ oour supermarket osijek ILIJEPOIJEFTINO I na kraju jedno pitanje: me opskrbe jedinstvenim Kada de se konačno ostvauiti materialom za dekoraciju? dugogodišnja ideja da se sve Mislimo da se 6 torne baš robne kude Emone na vrije- ne vodj dovoljno računa. Možda sam naslov ne dje-luje uverljivo, medjutim zaista je tako. Naime svake godine sve naše robne kude ulažu veda ili manja sredstva za novogodišnju dekoraciju. Za to se koriste pretežno uvoznj materijah. U Supermarketu Osijek ved nekoliko godina odustalo se od ovakve prakse, pa se vlastitim rješenjima i vlas-titim snagama dekorira kuda, a efekti i dalje ostaju vrlo povoljni, o čemu svje-doče brojni pozitivni komen-tari. Posebno je značajno da se svake godine realiziraju novi, originalni planovi, koji se više niti u obliku niti u materijalu ne ponavljaju. Tako je bilo i ove godine. Nakon što nije uspio aran-žman da se za sve Emoni-ne robne kude uveze odgova- rajudi materijal za dekoraciju, vodja ekonomske propagande OOUR Supermarket Osijek Grubač Stanku došao je na originalnu ideju da kao osnovni elemenat za novogodišnju dekoraciju izkoristi otpatke u proizvodnji plastičnih masa. Sada, kada je čitav posao završen, kada su vidljivi svi rezultanti rada, možemo slo-bodno redi da je i ovaj puta postignut vrlo povoljan rezultat. No uz pohvalu samoj ideji, moramo napomenuti da su u oijeloj akciji aktivno učestvovali i radnici, koji ne rade u službi ekonomske propagande. To su Ačimovič Jovan, Djukanovič Sanda, Neškovič Radoslav, Švare Božica i Volinek Ivan. Ml IZAJAM Ovih dana radnici Supermarketa Osijek pridružili su se opdoj akciji radnih ljudi i gradjana SR Hrvatske u upisu zajma za izgradnju magistralnih cesta. Uoči samog upisa zajma održan je zbor radnih ljudi, na kojem je direktor OOUR Robert Liszka upoznao sve radnike Supermarketa Osijek sa značajem same akcije. Pri torne je posebno is-takao društvene i ekonomske značajke cijele ove akcije, koja uz povezivanje Za- lako se radilo o upisu jednog osobnog dohotka svakog radnika, cijela akcija je završena za svega par dana. Svi radnici upisali su jed-nomjesečni osobni dohodak, ali je bilo i radnika koji su upisali i vede iznose. Sam plan upisa zajma os-tvaren je u novčanom izrazu za 107 odst. Moramo naglasiti da su se ovoj akciji u cijelosti oda-zvali i radnici TOZD Veleprodaja Sektor VIII Osijek Globtour u pada i Istoka treba pospje-' šitf i ekonomsku aktivnost te Poslovnice u SR HrvatskoJ. Osijeku. EMONA LANI-EMONA LETOS Nadaljevanje s 3. strani jejo skoraj pod enakimi pogoji, zavzemajo nekateri zelo različna stališča. Kako je n. pr. mogoče, da Maloprodaja Ljubljana planira samo 1 odstotek ostanka dohodka? Temu se je približala tudi Trgovska hiša Ljubljana, druge maloprodajne organizacije pa 2 odstotka in več. Mislim, da bi bilo v takih primerih potrebno vendarle nekaj več poguma in manj črno-glednosti, čeprav sem opozoril, da so problemi aku-mulativnosti maloprodaje iz znanih razlogov, prisotni. Nagrajevanje po uspehu dela Zunanja trgovina skoraj pri 200 milijardah S d'n prometa planira manj od 1 odstotka ostanka dohodka, hkrati pa v tej organizaciji ta dohodek ustvarja manjši oddelek. Zato za ta TOZD še posebej velja Pra; vilo, da mora po stroškovnih mestih točno določiti rezultate posameznih oddelkov in celo posameznikov, O podobnih pojavih tudi v nekaterih drugih TOZD bi lahko še govorili, vendar sem s tem hotel opozoriti, da moramo v letošnjem letu planiranje mnogo bolj precizirati na posamezni sektor, oddelek in na posameznega delavca ter se na osnovi podatkov, ki jih sedaj imamo, hkrati spoprijeti s problemom na-grajevanja po rezultatih dela, ker imamo še rezerve za doseganje boljših rezultatov. Do pomanjkljivih instrumentov nagrajevanja po rezultatih dela moramo biti v vseh TOZD izredno kritični. Prt tem gre za pretirano nadurno delo. pretirane stroške brez učinkov, poslovanje nekaterih P3-nog s slabimi rezultati, nagrajevanje, ki ni stimulativno do listih zaposlenih, nalog in oddelkov, ki ustvarjajo dobre rezultate. Ne moremo si več dovoliti* da bodo enako živeli in enako nagrajevani tako slabi kot dobri. Proces utrjevanja tega mehanizma ni enostaven, vendar imamo toliko izkušenj v naši hiši, ki jih je potrebno samo prekopirati od tistih TOZD. ki že tako poslujejo. Na razpravo, ki smo jo imeli s posameznimi TOZD, smo v tej smeri dali pripombe. V kratkem času. k» bomo opravili primerjavo, bomo dali tudi končna stališča, zalo bi želel, da bi posamezni kolektivi, kjer se prepletajo nakazani problemi, dovolj kritično uresničili popravke in se približali objektivnemu načrtovanju v skladu z republiško resolucijo o planiranju. Od doseženih rezultatov je odvisen naš nadaljnji razvoj. Delavski svet Emone je sprejel razvojni program do leta 1980, ki je bil vsklajen z vsemi TOZD, Neizprosna bitka za plan 77 Ce ne bomo v celoti izpolnili planiranih rezultatov, se pred nas postavlja vprašanje in odgovornost, kako izpolniti vse tisto, kar smo sklenili, in za kar smo se sporazumeli. To bi zahtevalo od nas dodatnih naporov in dodatnih finančnih konstrukcij, kar pa lahko napravimo samo pod pogojem, če bomo letos v tistih TOZD, ki niso planirale tako kot bi ih0' rale, planiranje spremenile. To pa je mogoče storiti, zato to tudi moramo storiti! Naš razvojni program je Izredno pomemben ne samo za Emono, temveč tudi za razvojni program Slovenije. Zavedati se moramo, da naša delovna organizacija nosi veliko odgovornost za uspešno preskrbo Ljubljane, Slovenije in deloma tudi jugoslovanskega prostora, da je naša delovna organizacija močno prisotna na zunanjem trgu, na zahodu, vzhodu in v nerazvitih državah. Res je, da smo imeli v zadnjih dveh letih veliko problemov okoli sanacije določenih panog, predvsem pa stabilizacije in organizacije celotne delovne organizacije. Prišli pa smo do zaključka, da moramo z določenimi razvojnimi procesi pohiteti, tako n. pr-pospešiti usposabljanje zemljišč, da bomo pridelali več krme, s tem še več mleka in mesa. • V prašičereji moramo povečati prirejo prašičev s 50 na 80.000 pitancev, v Kmetijski kooperaciji vplivati na hitrejši razvoj kmetijstva — kooperantov, • začeti z vzrejo prašičev v kooperaciji, • v tovarni močnih krmil pripraviti vse, da povečamo proizvodnjo krmil s 50 na 70.000 ton, • v Mesni industriji pohiteli z rekonstrukcijo klavnice, kot smo imeli v programu, • v pekarni Center letos pripraviti vse, da jo v naslednjem letu obnovimo, proizvodnjo preusmerim0 na dodatne asortimane, • v Trgovski hiši Emona pripraviti, da se bodo zmogljivosti, tam kjer so sedaj pisarne — poveča prodajni prostor, • v Supermarketu Ljubljana hitreje rekonstruirati objekt, • v Supermarketu Osijek pripraviti načrte, da se bodo zmogljivosti v naslednjem letu podvojile, • v Trgovskem obratu Koper povečati maloobmejni promet in programirati nove maloprodajne kapacitete, • v Maloprodaji Ljubljana pospešiti gradnjo potrošniških centrov in določene rekonstrukcije obstoječih objektov, • v Supermarketu Maribor stabilizirati poslovanje, Nadaljevanje na 5. strani t Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo ^let Emona za vse, vselej in vsepovsod E — IZOBRAŽEVANJE ŠTIPENDISTI EMONE 77 Družbeni dogovor o nalo-pri oblikovanju in izva Wnju štipendijske politike v Sloveniji je rezultat več-fctnih prizadevanj in javne razprave, da bi uveljavili čim-*)0lj usklajeno družbeno do govorjeno politiko štipendiranja v naši republiki. Sprejet sistem štipendiranja ob upoštevanju nove ustave je pred-vsem zagotovil: • enotne kriterije za podeljevanje štipendij v Sloveniji, Potrebne ukrepe solidarnosti, mterveneije in izenačevanja tPaterialnih pogojev za izobraževanje, usklajeno štipendijsko in Kadrovsko politiko z razvoj-ruuii načrti, . • stimuliranje kvalitetnega ut hitrega študija, sankcije za kršitelje določil Predlaganih dokumentov, ®Uotno evidenco in javnost hela, Pttlagajanje višine štipendij gtbanju osebnih dohodkov in Zlvljenjskih stroškov. 14- člen družbenega dogovora o štipendiranju določa notno lestvico štipendij za rganizacije združenega dela a samoupravne interesne shupnosti. V skladu s kadrovskimi po-rebami, ki smo jih oprede-"h v razvojnih načrtih in v kladu s planom izobraževa-Ju in štipendiranja kadrov orno štipendirali učence in Udente tako, da bodo zado-aene uspehe v šoli nagraje-s,an* in za hiter in učinkovit Udij posebej nagrajeni. V no namen sprejemamo enot-... ‘fistvico točkovnih vredno-le! te!l štipendij, ki je taka- Za učence srednjih šol: z Radostnim uspehom: 350 4nn ’ 2 'inhri111 uspehom: 1)0 točk, s prav dobrim us-P®hom: 450 točk, z odlič-rh-h uspehom: 500 točk Vo i* učence visokošolskih za-°v « povprečno oceno: " 6,0 2 j" — 6,5 oziroma 2,0 — ■*^450 točk. 2 — 7,2 oziroma 2,5 — o00 točk 2 rj./7’3 — 7,9 oziroma 4 — ’4 570 točk — 8,6 oziroma 3,5 — 650 točk 4rJ'7 ~ 9.3 oziroma 4,0 — 750 točk 5 T. — 10 oziroma 4,5 — 3’ 850 točk ti^P^nditorji v manj razv c,, uhčinah lahko povečaj luntiijc do 200 točk. Dodatek za hitrost študiji Študentom, ki opravijo vs ske,?Znosti iz Prejšnjega šo sieri88- *eta 140 decembra n: unjega šolskega leta, se št E - DINAR ZA SRČNE BOLEZNI Delavski svet je 9. de-eihbra 1976 sklenil, da »bona prispeva 5 mi-in«n0v S tlin za nakl,P Instrumentov in pribora, Ka klinične bolnišnice v JUbljanl potrebujejo za ac lav*.ienje in kontrolo mih srčnih bolnikov. Za*'<|,a in humana pote-■ ''redna posnemanja. E-PRESS SERVICE pendija poviša za 100 točk, če opravijo te obveznosti do septembra istega šolskega leta pa za 250 točk. Upoštevati je treba študijski uspeh vseh let študija. Vrednost točke določamo vsako leto na novo z upoštevanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji in tako usklajevali družbenoekonomski položaj mladine v šolah s položajem delavcev in drugih delovnih ljudi. V letu 1974 je bila vrednost točke 1 din, leta 1975 je bila vrednost 1,25 din, v letu 1976 pa je vrednost točke 1,56 din. Štipendisti Emone: TOZD hoteli Bernardin Por-torož: 48 učencev na Gostinskem šolskem centru Izola, 4 učenci na Gostinskem šolskem centru Ljubljana, (za poklic: kuhar, natakar) 1 Hotelska šola Ljubljana: Miran Gaspari, 2 Ekonomska fakultete, Ljubljana: Loredana Zohil, Metka Gašperšič, 2 Ekonomska fakulteta Reka, hotelski oddelek Opatija: Tibauth Miran, Žabot Štefan TOZD Poijedeljstvo — govedoreja, Domžale: 2 Biotehniška fakulteta — živinorejska smer: Niko ši-vič, Teo Zor I- Ekonomska srednja šola: Danica Bernjak, 1 Poljoprivredna tehniška šola: Ljubomir Radulovič TOZD Prašičereja Ihan: 1 Biotehnična fakulteta — veterina: Stane Košorok TOZD Inženiring Ljubljana 1 Fakulteta za strojništvo: Ivan Nemec, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo: Marina Kustelj lOZD Zdravilišče, Cateške toplice 1 Filozofska fakulteta, Ljubljana: Pleterski Tatjana TOZD Mesna industrija Zalog 1 gimnazija: Rahne Mojca TOZD Trgovina na veliko: 1 Ekonomska fakulteta, Ljubljana: Matjaž Hlaeer, 1 Pravna fakulteta, Ljubljana: .lože Prostor TOZD Zunanja trgovina: 8 Ekonomska fakulteta, Ljubljana: Brane Cvetkovič, Lado Ferjančič, Janko Ho-mar, Neven Borak, Fuks Metka, Vanja Kos, Gorazd Levstek, Nevenka Arko 1 Visoko ekonomsko komercialna šola Maribor: Cveto Margan 1 Filozofska fakulteta, Ljubljana: Alenka Žnidarčič 3 Pravna fakulteta, Ljubija na: Magda Gluhak, Marko Ravnikar, Dagmar Komar 1 Fakulteta za naravoslovje m tehnologijo, Ljubljena: Tatjana čučulovič 6 Ekonomska srednja šola: Brigita Bukovec, Sonja Ilič, Milan Galun, Zlata Bundcr-la, Tanja Ribič, Andreja Zi-bclnlk 3 Upravno administrativna šola: Ivanka Ambrožič, Anica Kolenc, Cvetka Vinko Delovna skupnost skupnih služb: 1 Ekonomska fakulteta Zagreb, podiplomski študij: Igor Kadunc 6 Ekonomska fakulteta, Ljubljana: Zoran Janko, Vesna Bevc, Dušanka Urbanija, Mitja Cač, Marjeta Piry, Dušan Goričar 4 Visoka šola za organizacijo dela Kranj: Nada Jaklič, Branko Debeljak, Rudolf Kocjančič, Bojan Naglič 5 Ekonomska srednja šola: Bogdan Markovič, Zdenka Jakšič, Lidija Klemenc, Zdenka Močnik, Darja Slavič MILICA ZUPANČIČ Ob brusilnici: v servisni delavnici transportnega sektorja OB DNEVU ŠOFERJEV DVA POKLICA ENA ODGOVORNOST Vsak sedmi Slovenec, ki ima svoj avto, in skoraj vsak četrti, ki ima vozniški izpit, se prav gotovo spomni na avtomehanika, čc mu prične nagajati jekleni konjiček. Večinoma pa na avtomehanike pozabljamo in se na njih ne spomnimo, morda tudi ob takih dnevih kot je 15. januar, dan šoferjev in avtomehanikov Jugoslavije. Avtomehaniki, idoli šoferjev amaterjev, čeprav so navadni garači in opravljajo svoje delo v delavnicah ali na prostem, v mrazu ali vročini, ki je čestokrat komaj znosna ter je njihovo delo ne le naporno, temveč tudi odgovorno, so praznovali tudi pri nas. Varnost na cesti je prav od njihovega dela precej odvisna in njim gre zahvala, da pride blago v pravem času do trgovin in do kupcev. V naši delavnici na šmar-tinski cesti skrbi 16 delavcev — mehanikov za preko 90 tovornjakov in okoli 40 viličarjev. To pomeni, da so dostave blaga, še posebno tistega, ki se hitro pokvari in onega, ki mora priti na prodajne police naših 160 trgovin sveže, odvisne tudi od njih. Mehaniki trde, da so šele sedaj v zadnjih letih, ko smo posodobili transportni park, lažje zadihali. Za počitek ali za malico jim čestokrat zmanjka časa, saj avtomobili, ki so nenehno na poti, pa naj jih upravljajo še tako vešči šoferji, so potrebni stalne mehanične nege. Pri treh milijonih kilometrov, na katerih so prepeljali skoraj milijon ton blaga v enem letu, je del uspeha opravljen prav po zaslugi njihovih rok. Zato so po nepisanem pravilu ljudje teh dveh poklicev tovariši, ki se zavestno trudijo, da bi drug drugemu čimbolj olajšali delo. Šoferji so si že priborili nekaj pomembnih dobrin, avtomehaniki pa se zanje šele začenjajo potegovati. Redke so namreč delovne organizacije, kjer upoštevajo težavne razmere za delo v jesenskem in zimskem času, napore na zimskih cestah, nenehno vdihavanje onesnaženega zraka, še manj pa je tistih, ki so že spoznale, da so mehaniki sestavni del sleherne organizacije združenega dela in na nekakšen njegov privesek. Naj zato ob čestitkah za praznik velja avtomehanikom želja, da takšno prizadevanje čez leto dni ne bi bilo nikomur več tuje. Z. G. EMONA TANI-EMONA LETOS Nadaljevanje s 4. strani 0 v Trgovini na veliko poleg nadaljnje specializacije poslovanja nadaljevati opremljanje celotnega kompleksa s potrebno mehanizacijo za reprodukcijo blaga, pospešiti gradnjo sodobnega potrošniškega centra na veliko, • v Iliriji nadaljevati s širjenjem maloprodajnih objektov, • v Zunanji trgovini nadaljevati z gradnjo objektov in organizacijo kapacitet za povečanje izvoza, • v Globlouru razmišljati o hitrejših korakih pri razvoju turističnega prometa, • v Inženiringu veliko naporov vložili v naloge na zunanjih trgih, • v hotelu Slon programirati boljše izkoriščanje zmogljivosti, • v Rivieri programirati boljši dohodek, ker smo zmogljivost zgradili In so podani pogoji za boljše rezultate, • v hotelu Slavija Maribor programirati v nasled-njih letih dodatne kapacitete, • v hotelu Evropa Celje pripraviti načrte za rekonstrukcijo hotela, • v Cateških toplicah, če hočemo, da bomo gradili programirani hotel, prilagoditi se normam o inve. sticijski vrednosti hotela, ker bomo le tako hotel zgradili, • v Bernardinu dokončati hotel Emona s 500 posteljami in skrbeti za čimboljše izkoriščanje kapacitet, da bo izguba čim manjša, • v skupnih službah pa pripraviti vse, da bomo v letošnjem letu pričeli graditi novi poslovni center Emone. S kratkega prikaza osnovne usmeritve našega razvoja lahko vidimo, kako obsežne naloge čakajo celotno Emono in posamezne TOZD. Dolgo je trajalo, da smo izdelali razvojni program celotne Emone. Le-ta je mnogo obsežnejši, kot pa so nakazane osnovne usmeritve. Te usmeritve sem nakazal samo zaradi tega, da bomo vsi vedeli, s kako široko fronto razvojnih programov se srečuje naša delovna organizacija in kaj vse moramo storiti, da bomo povečali proizvodnjo hra. ne, izboljšali preskrbo prebivalstva, povečali izvoz in turistično-devizni promet, itd. Letos 100 starih milijard din več Zavedati se moramo, da nosimo veliko odgovornost glede na položaj, ki ga ima naša delovna organizacija. Iz tega lahko vidimo, da ima vsaka TOZD svoj program in da bomo le-tega lahko izpolnili samo tedaj, če se bomo v programiranju planiranega obnašali konstruktivno in izkoriščali vse možnosti, ki jih imamo. Celotni produkt bomo letos z obstoječimi zmogljivostmi povečali za preko 100 S milijard din. Vedeti pa moramo, da naša delovna organizacija ne koraka z jugoslovanskimi dogajanji, zato moramo že v za četku leta vložiti velike napore, tako kot smo se dogovorili pred letom dni, zato da v najkrajšem času našo delovno organizacijo reorganiziramo v sestavljeno organizacijo združenega dela. S tem bomo na široko odprli vrata za določene integracijske procese, ki so nujno potrebni, če hočemo, da bo Emona ostala na vrhu jugoslovanskih delovnih organizacij, kot je bila doslej. V nakazanih usmeritvah se danes nisem dotikal množice problemov, ki spremljajo našo delovno organizacijo, kot so kadrovska politika, nadaljnji organizacijski problemi, vloga kapitala, itd. Na vsak način se moramo precej bolj potruditi kot doslej, da bomo nakazane razvojne procese pospešili, zlasti še rešitve, da se bomo še pogumneje soočili z množico težav, ki se bodo pojavljale v ce-lolnem delovnem procesu. Kadrovska struktura, ki jo imamo, je zanesljivo jamstvo, da moramo uspeti! Ob tem svojem razmišljanju bi želel, da bi tudi prizadeti konstruktivno in kritično razmišljati o vsem tistem, kar smo v razpravah s posameznimi predstavniki TOZD govorili. Želel bi, da bi strukture, ki so bile prisotne na razgovorih, nakazane misli prenesle v svoje delovne kolektive, ker bomo le s skupnimi močmi in enotnostjo lahko izpolnili zastavljene naloge in cilje naše delovne organizacije. : M K V POČASTITEV 30-LETNICE EMONE BO V SOBOTO. 26. FEBRUARJA 1977 OB 20. URI V HOTELU BERNARDIN V PORTOROŽU VELIKI PLES POD POKROVITELJSTVOM GENERALNEGA DIREKTORJA TOV. FRANCA NEBCA. VABLJENI! Emona za vse, vselei in vsepovsoil Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo €'M wlet ŠPORT IN REKREACIJA ČETRTE ZIMSKE IGRE EMONE - VELESLALOM Tudi letos bo odbor za šport in rekreacijo priredil Emonske zimske igre v veleslalomu. Igre bodo predvidoma 27. februarja 1977 v Kranjski gori, kar je seveda odvisno od snežnih razmer. Kot novost in popestritev iger bomo letos prvič izvedli tudi družinski veleslalom. Smučaiji, časa je dovolj! Začnite trenirati, čeprav bo proga postavljena tako, da ne bo delala udeležencem večjih težav, bo po dosedanjih izkušnjah sigurno prisotno pravo tekmovalno vzdušje. Točne propozicije tekmovanja kot tudi vse ostale podatke v zvezi z organizacijo tekmovanja bomo posameznim TOZDOM pravočasno posredovali. Dolžnost OOS posamezne TOZD kot nosilca organizirane športne rekreacije je, da k sodelovanju pritegne čimveč smučarjev oziroma tekmovalcev. Lahko omenimo tudi to, da se propozicije tekmovanja bistveno ne bodo spremenile od dosedanjih, in da bo tudi organizacija tekmovanja na ravni dosedanjih. Letos, ko praznujemo 30-letnioo Emone, pričakujemo polnoštevilno udeležbo, saj so tudi igre sestavni del praznovanja tega lepega jubileja. Smučarji in navijači! Dobimo se 27. februarja 1977 v Kranjski gori v čimvečjem številu! RAZPIS • Odbor za šport in rekreacijo razpisuje IV. zimske igre Emone — veleslalom, katere bodo v nedeljo, 27. februarja 1977 v Kranjski gori s pričetkom ob 10. uri. • Pravico nastopa imajo samo člani in članice posameznih osnovnih organizacij sindikata TOZD Emona in sicer v naslednjih starostnih skupinah: ČLANI: »A« rojeni do vključno 1948 in mlajši »B« rojeni od 1947 do 1937 »C« rojeni od 1936 do 1926 »D« rojeni 1925 dalje CLANICE: »A« rojene vključno 1952 in mlajše »B« rojene od 1951 do 1942 »C« rojene 1941 dalje • Tekmovanje bo posamično in ekipno. Ekipno tekmovanje bo: a) za celotne ekipe, b) za moške ekipe, c) za ženske ekipe. celotne ekipe Šteje se po en najbolje uvrščen tekmovalec v vsaki starostni kategoriji (4 člani in 3 članice, torej v ekipi je 7 tekmovalcev). Uvrstitev ekipe se izračuna po doseženih mestih — negativne točke. moške ekipe šteje se po en najboljši tekmovalec v vsaki kategoriji. Moška ekipa šteje 4 člane. Uvrstitev ekipe se izračuna po doseženih mestih — negativne točke. ženske ekipe Velja isto kot pri moških ekipah, le da ekipo sestavljajo 3 članice. Zaradi izpopolnitve ekip se omogoča, da lahko starejšega tekmovalca-ko prijavite v mlajšo kategorijo — obratno pa ne. Dolžina prog za posamezne kategorije je različna in sicer: • za ženske in moško D kategorijo od 300 do 500 m, • za ostale moške kategorije od 500 do 800 m. Tekmuje se po pravilih SZJ. Prijavnine ni. Prijave morajo biti pismene z navedbo vodje ekipe, ki bo poklican na žrebanje, katero bo dne 22. februarja 1977 ob 12. url v Krsnikovi 2. ZADNJI ROK PRIJAV JE 18. FEBRUAR 1977. Pismene prijave pošljite na naslov: Odbor za šport in rekreacijo, Kersnikova 2/1, tovarišica Mira Težak. Prijava mora vsebovati: ime in priimek, letnico rojstva, kategorijo in pripadnost TOZD. Primer: Milan Marolt, 1949, kot »A« moški, TOZD zunanja trgovina. Prosimo, da za tekmovanje prijavite samo tiste tekmovalce, ki se bodo tekmovanja zagotovo udeležili! Najboljša skupna ekipa ter najboljša moška in ženska ekipa bodo prejele pokale, ostale ekipe pa diplome. Pri posameznikih bodo s kolajnami nagrajeni prvi trije v vsaki skupini. Delitev startnih številk bo 1 uro pred pričetkom tekmovanja na cilju. Za vse udeležence bo organiziran skupen prevoz iz Ljubljane na dan tekmovanja ob 7. uri s Trga osvoboditve. Vse stroške organizacije tekmovanja, prevoz iz Ljubljane v Kranjsko goro in nazaj, razglasitev, nosi odbor za šport in rekreacijo. V primeru slabih snežnih razmer si organizator pridržuje pravico tekmovanje odpovedati ali prestaviti. Vse spremembe bodo pravočasno javljene. Tekmuje se na lastno odgovornost. Prosimo, da upoštevate navedene roke in navodila razpisa. Vse dodatne informacije dobite pri tovarišici Miri Težak, telefon: 310—655 interna 213. ODBOR ZA ŠPORT IN REKREACIJO PRVI DRUŽINSKI VELESLALOM EMONE Letos, ko praznujemo 30-letnico obstoja našega podjetja, želimo vsem družinskim članom našega podjetja pripraviti nekaj skupnih uric na snegu, zato smo se odločili, da organiziramo družinski veleslalom na isti dan kot naše že tradicionalne zimske igre. RAZPIS • odbor za šport in rekreacijo pri konferenci sindikata Emone v sodelovanju s Trim servisom organizira I. družinski veleslalom, ki bo v nedeljo, 27. februarja 1977 v Kranjski gori; • start ob 12.30 uri. Vrstni red starta: mamica, otrok m očka. Družina mora šteti najmanj 3 člane; • število prijavljenih otrok ni omejeno. Pri seštevku časov družine se upošteva čas najboljšega otroka; • zmaga tista družina, ki ima najboljši seštevek doseženih časov (čas mamice, čas enega otroka in čas očeta); • pismene prijave morajo vsebovati priimek družine ter imena mamice, očka ter vseh nastopajočih otrok, kakor seveda tudi TOZD, katerega član je eden izmed staršev; • pri vsakem imenu mora biti vpisana letnica rojstva. Starostna omejitev za otroke je 18 let; • prijavnine ni. Pismene prijave pošljite na naslov: odbor za šport in rekreacijo, Resnikova 2, tovardišica Mira Težak, najkasneje do 18. februarja 1977. • žrebanje startnih številk bo 22. februarja 1977 ob 12. uri v Kersnikovi 2; • za vse udeležence bo organiziran skupen prevoz iz Ljubljane na dan tekmovanja ob 7. uri s Trga osvoboditve; • prve tri uvrščene družine prejmejo praktične nagrade, vsi udeleženci pa priznanja; • vse stroške organizacije tekmovanja, prevoz iz Ljubljane v Kranjsko goro in nazaj, razglasitev, nosi odbor za šport in rekreacijo; • delitev startnih številk bo uro pred pričetkom tekmovanja na cilju; • v primeru nezadostnega števila prijav ali slabih snežnih razmer, si organizator pridružuje pravico tekmovanje odpovedati ali prestaviti. Vse spremembe bodo pravočasno javljene; • tekmuje se na lastno odgovornost. Prosimo, da upoštevate navedene roke in navodila razpisa. Vse dodatne informacije dobite pri tovarišici Miri Težak, telefon: 310-655, interna 213. ODBOR ZA ŠPORT IN REKREACIJO EMONCI IMAMO VSAKO SOBOTO SVOJ SMUČARSKI AVTOBUS Odbor za šport in rekreacijo v sodelovanju z Globtourom organizira zimsko rekreacijo. V ta namen bomo vsako so-boto od 22, januarja 1977 dalje, pa dokler bodo snežne razmere dopušča, le, hodili smučat na smučišča, ki bodo imela dobre snežne razmere. Odhod avtobusa je vsa. ko soboto oh 6. uri zjutraj s Trga osvoboditve. Prijavite se lahko svo-jim športnim referentom v TOZD ali pa direktno pri tovarišici Miri TE-2AK, Kersnikova 2/1. Ob prijavi je treba tudi plačati izlet. Prijave zbiramo v teko. čem tednu do petka zjutraj do 8. ure. V primeru, da ni zadostnega števila prijav (vsaj 25), izlet odpade. Denar vračamo samo v primeru, če izlet odpade, drugače nc. Smučarji! Obilo vesele in dobre smuke vam želimo! ODBOR ZA ŠPORT IN REKREACIJO VRSTA SMUČARSKIH TEKMOVANJ 2e v prejšnji številki našega glasila smo poročali o zimskih športnih igrali EMONE, ki bodo 27. februarja v Kranjski gori. Da bodo ljubitelji bele opojnosti seznanje ni še o ostalih občinskih smučarskih tekmovanjili v veleslalomu, vam posredujemo program: Bežigrad — 27. februarja, Kranjska gora; Center — 26. februarja. Kranjska gora; Mosle-Polje — 5. februarja, Trebeljevo, šiška — 12. februarja, Kranjska gora, Vič • Rudnik — 19. februarja, Mojstrana. Program mestnih tekmovanj v velesllomu pa Je na. slednji: 20. februarja — Ma-ximarket, 5. marca mestno sindikalno tekmovanje in G. marca družinski veleslalom — vse v Kranjski gori. Razpored tekmovanj je bogat in upamo, da si jih boste po možnostih nekaterih tudi udeležili. T. ZIDAN SMUČARJI TEKAČI! SK Brdo in SK Krim (občina VIC-RUDNIK) ljubiteljem smučarskega teka izposojata tekaške opreme. Tekaška proga in smučarski rekviziti bodo na voljo vsakomur, od februarja dalje pa bodo podobne usluge nudili tudi v športnem parku Kodeljevo (občina Moste-Polje) v organizaciji SK Snežinka Izposojevalnica tekaške opreme in GLM smuči je tudi pri TRIM — servisu v Hali Tivoli. T. ŽIDAN POROČILO IZ TOZD GLOBTOUR LANI 90 TISOČ GOSTOV Na zboru delavcev Glob-toura, sestanku šefov poslovalnic in aktivu OOZK, smo se dogovorili, da bomo izboljšali produktivnost in ekonomičnost s tem, da bomo poostrili disciplino, razne mere kontrole in nudili boljše usluge gostom. Zato pozivamo delavce k štednji pri dnevnicah, kilometrini, reprezentanci in službenih potovanjih. Za prihodnje leto bomo nabavili le najnujnejša osnovna sredstva in posel skušali opraviti z istim številom delavcev kot v letošnji sezoni. Preko Globtoura smo prepeljali na Jadran 90013 gostov iz Nemčije, Anglije, Švedske in Nizozemske. Od tega je bilo 32000 gostov Yu-gotoursa, 31800 gostov Kauf-hofa, medtem ko so bili ostali gostje od švedskega Atlas Resoa, švicarskega Esco Reisena in Operatoura. Opaža se zmanjšanje priliva tujih gostov, saj smo samo preko Kaufhofa dobil 20 odstotkov manj gostov kot v preteklem letu. Delavci v poslovalnicah ka- PRVIH DESET Tekmovanje posameznikov v namiznem tenisu v tozd Zunanja trgovina — konec januarja finale. 11. 1. 1977 so bili odigrani zadnji dvoboji prvega dela tekmovanja posameznikov iz TOZD ZT. v namiznem tenisu. K tekmovanju sc jc prija- vilo 15 delavcev TOZD ZT. in je trajalo dober mesec dni. Posamezniki so ig. rali z vsakim na dva dob- Ijena seta. Vrstni red prvili de- set je naslednji: točk 1. Verbič B. 42 2. Kralj I. 38 3. Židan T. 36 4. Dreflak F. 34 5. Ulčar J. 34 6. Skok N. 34 7 Dovjak J. 28 8. Cimperman D. 24 9. Prešern M. 24 10. Čeplak J. 20 Konec januarja bo dru. gl del tekmovanja. v ka- tereni se bo še enkrat pomerilo prvih šest uvršče- nih igralcev. B. V. smmo z obračuni in ne poši' Ijamo dokumentacije redno v centralo. V marcu bomo v Istri organizirali tečaj za vodiče, kajti iz leta v leto opažamo, da imamo za vodenje gostov zelo slab kader. Navadno vodiči nimajo moral-no-političnih kvalitet. Da bo manj napak in pomanjkljivosti, bomo pred letno sezono organizirali seminar za obračunske referente. V letošnjem letu smo v ZK sprejeli pet dobrih delavk ih aktivnih članic Zveze mladine. Zato je v Globtouru alt-tiv članov ZK narasel na šestnajst, med katerimi j« precej mladih. Na aktivu ZK smo prediskufcirali politični pregled doma in po svetu ih analizirali najvažnejše politične dogodke v letošnjem letu. Plana, ki smo si ga zadah za leto 1976, nismo izpolnili-Od predvidenih 35 milijard realizacije smo ustvarili 1® 30 milijard oz. 80 odst. od planiranega. Toda kljub težki situaciji, ki Je zadela svetovno turistično tržišče, smo kot mala agencija vseeno ustvarih dober ostanek dohodka. Vse agencije so v krizi in mnoge poslujejo * velikimi izgubami. Na zapa-du veliko propagirajo potovanja v Jugoslavijo za prihodnjo sezono, vendar morajo naši hotelirji izboljšati kvaliteto uslug in cene obdržati na nivoju letošnjih. M1 pa moramo izboljšati uslug® tudi v domačem turizmu m pripraviti kompletni plan za aranžmaje. Po novem letu bomo za potrebe domačega turizma odprli nove poslovalnice v Novem mestu, Zagrebu in Beogradu. S Slavnikom smo prevozili 764 000 km in z njimi bomo delali še naprej, kajti P0" sel so opravili boljše kot * lanskem letu. Vsi naši pr®-vozniki imajo za svoje usluge previsoke cene, zato bi le-te morale ostati na nivoju letošnjih. Na zboru delavcev Globtoura smo sprejeli samoupravne sporazume za žel8" zniško transportno podjetje-za izobraževanje gostinskih delavcev in za ustanovit®v Ljubljanske-turistične poslovne skupnosti STANKO TOMAŽI* Globtour Ljubija11* Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo %žHet Emona za vse, vselej in vsepovsod kam na zimske počitnice? Z GL0BT0UR0M NA SMUKO Ljubljana, 14. jan. — Smučarska sezona že krepko trka na duri. Marsikdo se še ne more odločiti kam in kako? V poslovalnici Globtoura v Trgovski hiši Emona (Ma-kimarketu smo pobarali Borisa 2užka, vodjo poslovalnice, ki nam je povedal: »Vse skupaj namerava-uio do 12. februarja prepeljati na naša in tuja smučišča okoli 1.000 smu-čarjev. Od tega individualnih 400 in 600 od klu-l»v. Za domače terene Predvidevamo le en klub — 100 smučarjev na Kalič pri Postojni. V zadnjem času se ljudje skoro raje odločajo 21 smučišča v sosednji Avstriji in ItaUji. Verjetno zaradi ugodnejših snežnih raamer in urejenosti smučišč, in ne nazadnje saradi cen, saj stane v Italiji polpensdon okoli 8.000 lir, v Avstriji pa okoli 160 šilingov.« Program smučanja do !2. februarja 1977 KALIC PRI POSTOJNI — 8 DNI Motel Erazem cena po osebi — 1.600.— din Motel Proteus cena po osebi — 1.650,— din Otroci do 7 let imajo 2 % popusta. V oend je vključen prevoz z avtobusom, polni pen-sioni, žičnice ter organi-sacija potovanja. JUŽNA TIROLSKA — OKRAJ BRUNECK — 8 DNI % OLANG — Pension »Kedl« — vse sobe TWC <-:ena za odrasle — 2.140.— din Cena za otroke od 10— !2 leta — 1.990.— din Oana za otroke do 10 le- *••••••• ta — 1.790.— din • St. GEORGEN — Pen-sion »Feicherhof« vse sobe TWC Cena za odrasle — 2.060.— din. Cena za otroke do 11. leta 1.800 —din. • St. GEORGEN — Fen-sdon »GEORGEN« sobe s TWC in brez Cena za odrasle — 2.090,— din Cena za otroke od 10— 12 leta — 1.840.— din Cena za toroke do 10 leta — 1.740.— din • RASEN — Pension »Brotz« — 8 DNI Vse sobe TWC Cena za odrasle — 2.250.— din Cena za otroke od 6— 12 leta — 2.100,— din Cena za otroke do 6 leta — 1.850,— din • RASEN — Pension »Frida« — 8 DNI Cena za odrasle — vse sobe TWC 2.140— din Cena za otroke od 6— 12 leta — 2.140.— din Cena za otroke do 6 leta 1.740.— din Pri vseh navedenih pen-sionih je vračunano v ceno: prevoz z avtobusom; 7 polpansionov, žičnice ter prevoz z avtobusom, 7 polpensionov, žičnice ter organizacija in vodstvc potovanja. DOPLAČILA: enolončnica po osebi na dan — 40.— din enoposteljna soba za 7 dni — 230.— din TIRGLSKA — FINKEN-BERG — 8 DNI • FINKERBERG — prt-vat pensioni sobe s tekočo vodo Cena za odrasle — 2.090,— din Cena za otroke do 15 leta — 1.890.— din • MAVRHOFEN — hotel vse sobe TWC Cena za odrasle — 2.320.— din Cena za otroke do 16 leta — 2.170— din DOPLAČILA: pri obeh navedenih a) in b) tuš po osebi za din — 120,— din tuš, C po osebi 8 dni — 300,— din enoposteljna soba — 200,— din enolončnica po osebi na dan — 40.— din V ceni je vračunano: prevoz z avtobusom, 7 polpensionov, žičnice ter organizacija in vodstvo potovanja. Prijave sprejemajo vse poslovalnice Glototou-ra. 5 i i t i dedek mraz v zunanji trgovini EmSalM) leto j® naSa TO™ ^none ZT obdarila najmlaj-j6: tokrat pa je ZSMS pri-vj. 0 Presenetila in pripra-Program dediča Mraza, je T6!iko veselje najmlajših riti 0s 221 spremembo da-2a Podelil sam dedek Mraz. guj^teten program so pobe a otroci Osn. šole To- e Cutaj. dM?kaz> da je prireditev je T? Mraza zares uspela, i prav gotovo veselo Položenje vseh otrok, ki je vladalo od začetka do konca. Tudi pesmic in zadrege ni manjkalo, ko so otroci prejemali darila. Za vse tiste najmlajše, ki se niso mogli udeležiti podelitve daril, a so jih vseeno prejeli preko svojih mamic in so bili tako prikrajšani za program in dedka Mraza, pa želja, da bi se tudi prihodnje leto ZSMS spomnila in jih presenetila s ponovno prireditvijo dedka Mraza! MAGDA FIZZUTO * : i • Eno tradicionalnih smučišč za Globtourove goste na južnem Tirolskem • ZAKAJ NOVOLETNO POMANJKANJE BLAGA? PRAZNE" POLICE V TRGOVINAH ☆ ☆ ☆ Mislim, da ne bo napak, če pišem v imenu vseh staršev in se v prvi vrsti zahvalim našim prizadevnim mladincem za lepo pripravljeno prireditev za naše male nadobudneže. Se enkrat posebna hvala vsem mladincem, dedku Mrazu in učencem ter tovarišicam OS Tone Čufar za veselje, ki so ga pripravili našim najmlajšim. MILICA SONC Zakon o zagotovitvi plačil medsebojnih obveznosti koristnikov družbenih sredstev je povzročil omejevanje nabave blaga v okviru plačilne sposobnosti delovnih organizacij z ozirom na lastna obratna sredstva. Zato se je nabavljalo samo blago, ki se je hitro prodalo, to je z visokim kocficentom obračanja. Delno je bil s tem osiromašen asortiman v nadrobnem blagovnem prometu, trgovina je zmanjševala zaloge blaga, v skladišču proizvajalcev pa so se zaloge večale. Pomanjkanje blaga pred prazniki se je v trgovini še bolj stopnjevalo zaradi priprav na inventuro, vendar ne toliko zaradi inventure, ampak zopet zaradi predpisa o zalogah blaga. Finančni predpis je zahteval, da morajo biti zaloge blaga pokrite v višini 75 odstotkov vrednosti z lastnimi obratnimi sredstvi. Trgovina pa toliko lastnih sredstev ni imela, ker jih z ozirom na odnos do trgovine v preteklosti, ni bila v stanju ustvariti. Posledica te ga je bila stalno zmanjševanje zalog, da bi bilo zadoščeno predpisom, prikazan čim boljši poslovni rezultat in da bi bila nasproti banke dosežena kreditna in investicijska sposobnost. Mnogo je bilo kritike na račun zaprtih trgovin zaradi inventure. Vedeti moramo, da je inventurni popis zelo važen gospodarski akt, ki ga moramo opraviti z vso vestnostjo, pri katerem je vsak delavec mečno zainteresiran, da se pravilno opravi, ker se s tem ugotavlja rezultat poslovanja 'za minulo obdobje. Zato nosijo delavci v trgovini tudi polno moralno in materialno odgovornost. Tako delo pa zahteva mir In določen čas. Nujna posledica tega je, da se trgovina za dan ali dva zapre in da za kupce ne obratuje. Niso pa ob takih prilikah vse trgovine zaprte, nekaj jih obratuje in to tako teritorialno razdeljeno po mestu Ljubljani, da si potroš- niki lahko nabavijo najnujnejše blago. Tudi med prazniki so bile nekatere trgovine z živili odprte kot dežurne. Res je, da je v takem času — po novem letu — nakup omejen, smo pa prepričani, da vsak državljan ve, da so inventurni popisi z zakonom določeni in da to velja že vsa leta po vojni, pa ne samo pri nas. Nekateri so opravili inventuro med novoletnimi prazniki, da so bile trgovine lahko odprte zopet takoj po novem letu. Nihče pa najbrž ni pomislil, da so bili ti delavci zaradi tega prikrajšani za svoj zakoniti prosti čas, ki se ga tudi z denarjem ne more nadomestiti, ozr. zamenjati. Fluktuacija delovne sile v trgovini je v primerjavi z drugimi panogami najmočnejša. Vedeti je treba, da v trgovini ni delo samo tisto »za pultom« ali v samopostrežni prodajalni »pohajanje v beli halji«. Koliko je fizičnega dela s pripravo blaga, predno pride v prodajo, in koliko je trgovski kader obremenjen z drugimi predvsem administracijskimi posli, tega mnogi potrošniki ne vedo. Dodatno k temu je delavec v trgovini »tarča« negodovanja potrošnikov zaradi spreminjanja cen. Prodajalec pa ne more vedno z uradnim listom ali odlokom dokazovati vzroka podražitev, ter dokazovati, da je za to trgovina najmanj kriva. Nezaloženost trgovine je mnogokrat tudi vzrok pomanjkanja delavcev. Dostikrat je blago v skladišču, pa ga ni na prodajnih policah, ker ni nikogar, da bi manjkajoče blago zložil na prodajne police. Tako gre kupec brez blaga iz trgovine, čeprav je na zalogi. Nov sistem finančnega poslovanja bo prisilil tudi nabavne službe, da bodo nabavljale le tako blago, ki se hitro obrača, in ki ga potrošnik želi. S tem bo tudi proizvajalec moral imeti več po- sluha za potirebe trga, da se bo hitreje prilagajal željam potrošnikov in da ne bo več proizvajal na zalogo. V tehnologiji blagovnega prometa bodo spričo dosedanjih težav potrebne bistvene spremembe, če bomo hoteli doseči boljše rezultate v trgovini. Delavce v trgovini bomo morali razbremeniti preobilice administracije, naročanja blaga, kalkuliranja ccn, itd., tako da bodo zadolženi predvsem s prodajo, da bodo bolj strokovno usposobljeni lahko posvetili ves čas blagu in kul-tumejšemu odnosu do potrošnikov. Vse ostale funkcije bodo morale prevzeti določene službe, največ pa nabavna služba v tesnem sodelovanju s skladiščnim poslovanjem. Kruh, mleko, sveže meso, sadje zelenjava— to so predmeti dnevne potrošnje in so zelo občutljiv predmet preskrbe, za katerega se za nakup potrošniki odločajo zadnje minute pred prazniki, odvisno od vremena, če se spremeni v slabo — ostanejo ljudje doma in planejo v nakupe. Trgovina zelo težko ugane ali »zadane« prave količine tovrstnega blaga, zato naroči večje količine blaga, ki ji potem obleži na policah. Trgovine in pekarne to regulirajo zelo težko, ozr. intervenirajo, ker niso dovolj tehnično opremljene, predvsem s hladilnimi napravami za kruh, tako kot so opremljene drugod po svetu. MIRKO PREGL Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo €M ^let Emona za vse, vselej in vsepovsod ZADNJE POROČILO NAGRAJENI KOOPERANTI 80 priznanj in nagrad kmetom kooperantom DOMŽALE, 20- jan. — V dvorani komunalne skupnosti je bila slovesnost, na kateri je 80 kmetov kooperantov, članov E-TOZD Kmetij, ska kooperacija prejelo nagrade in priznanja za letošnji pridelek in sodelovanje. Slovesnosti so se razen kooperantov udeležili tudi tov. Lenič, predsednik domžalske občinske skupščine, tov. Iv-kovičeva, sekretar občinske konference SZDL in tov. Andrej Peterlin, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je v toplem nagovoru posebej poudaril, da je pridelovanje hrane ena prednostnih nalog naše družbe, zato bomo poslej še več naporov posvečali boljšemu obdelovanju zemlje, posebej v bližini mest, kjer se obdelovalna zemlja vse bolj krči. Nagrade kmetom kooperan. tom, ki jih objavljamo posebej, je slovesno podelili Franc Gorše, predsednik sklada za pospeševanje kmetijstva pri zemeljski kmetijski skupnosti. Denarne nagrade sta pris. pevala 3,5 S milijonov din TOZD Kmetijska kooperacija in 8,5 S milijonov din domžalska občinska skupščina. Nagrajeni kooperanti Emone v Domžalah Nagrajenci v pridelovanju koruze za zrnje: Kašnik Leopold, Vrba 16, Lebar Ivan. Vrhpolje 17, Ocepek Lado Sp. Tustanj 19, Birk Janez Sp. Tustanj 8, Pele Ivan Sp. Tustanj 24, Svetlin Ivan Sp Tustanj 18, Kunaver Pavel Sp. Tustanj 22, Cerar Anton Sp. Tustanj 17, Rožič Janez Sp. Tustanj 7, Česen Jože Gradišče 18, Kocjančič Jože Nega-stm 17, Skupaj nagrade 6.500 din. Nagrajevanje strojne skupnosti v pridelovanju koruze za silažo: Nastran Ivan, Radomlje, Prešernova 19, Jašo. vec Vinko, Radomlje, Prešernova 41 Cerar Stane Skrjan-čevo 8, Cerar Alojz škrjan-čevo 10, Šarc Anton Hudo 19, Kralj Ivan, Radomlje, Prešernova 20, Jerman Anton. Radomlje, Prešernova 24. STROJNA SKUPNOST »Češnjice« Vehovec Franc, c. H. V. 2 Moravče, Vesel Ivan, Češnjice 16, Bizilj Ignac, Češnjice 15, Rokave Anton, Češnjice 14, Vesel Maks, Gorica 10. STROJNA SKUPNOST »CEMŠENIK« Gaberšek Janez, »Cemšenik 6, Marinček Pavel, Cemšenik 3, Grošelj Primož Cemšenik 5, Simon Franc, Krtina 37. STROJNA SKUPNOST »HOMEC—NOŽIČE« Prešern Peter, Homec, Bolkova 11, Černivec Alojz, Preserje, Kamniška 36, Rode Marko, Nožiče, Gostičeva 22, Černivec Rudolf, Nožiče, Gostičeva 20. STROJNA SKUPNOST »TRZIN« Ložar Franc, Trzin, Mengeška 15, Mušič Ivan, Trzin, Jemčeva 25, Jemec Janez, Trzin, Jemčeva 9. STROJNA SKUPNOST »VRHPOLJE« Pirnat Dominik, Zg. Tustanj 1, Požar Anton, Vrhpolje 29, Klopčič Miha, Vrhpolje 26. STROJNA SKUPNOST »IHAN« Hribar Ivo, Brdo 15 pri Ihanu, Učakar Viktor, Ihan M, Sojer Jakob, Ihan 8. STROJNA SKUPNOST »NEGASTRN« Kovič Martin, Negastrn 3, Kunaver Stanislav, Negastrn 4. STROJNA SKUPNOST »KRTINA« Kovač Jakob, Krtina 51, Resnik Franc, Krtina 47 UREDITEV CREDINSKEGA PAŠNIKA Resnik Franc, Krtina 47-NOVI IN ADAPTIRANI HLEVI V L. 1977 Ložar Franc, Studa 30, Slave Janez, Preserje 30, Peterka Jože, Kokošnje 6, Gr. čar Jože, Selo pri Morav. 11, Nemec Janez, Javorščica 4, Štefan Martin, Javorščica 11, Firm Srečko, Dešen, Urankar Stane, Vinje 3, Černivec Alojz, Kamniška 32, Preserje, Kralj Ivan, Radomlje, Prešernova 20, Šarc Anton, Hudo 10, Marinček Pavel Cemšenik 5. NOATIGRAJENI SILOSI V LETU 1977 Gaberšek Franc, Podgorica, Učakar Viktor, Ihan 41, So-jer Jakob, Ihan 8, Grašič Jakob, Nožiče 26, Osolin Vinko, Nožiče 27, Ložar Franc, Studa 30, Sonc Frančiška, Selo 29, Ihan, Smrkolj Alojz, Učak 7, Slevc Janez, Preser. je. Malin Anton, Drtija 30, Anžič Miha, Bišče 15, Bregar Anton. Zalog pri Moravčah, Zajc Pavel, Zavrh 4, Jeretina Valentin, Vrhovlje 5, Anžič Janez, Bišče 14, Hojnik Franc, Nožiče 55, Kralj Ivan, Radomlje, Prešernova 20. Skupaj 17,000 din. POSUŠEVALNE NAPRAVE ZA SENO Bolta Janez, Dragomelj 24, Cerar Stane, Skrjančevo 8, Lazar Franc, Zg. Koseze 6, Bizilj Ignac, Češnjice 15, Vesel Ivan, Češnjice 16, Klopčič Franc, Vrhpolje, Požar Anton, Vrhpolje 29, Jeretina Anton, Vrhovlje 6, Pavlič Ci. ril, Videm 1, Zajc Pavel, Zavrh 4, Homar Alojz, Prevoje, Cajhen Peter, Pšata 32, Rokave Anton, Češnjice 14, Cerar Alojz, Skrjančevo 10, Skupaj 11.200 din. NAGRAJENCI ZA VISOKO PROIZVODNJO V ŽIVINOREJI V LETU 1977 PROIZVODNI OKOLIŠ LUKOVICA—TROJANE Jeretina Anton, Vrhovlje, Benkovič Mirko, Blagovica, Jeretina Lovro, Vrhovlje, Kropivšek Lovro, Ožbolt, Smrkolj Ciril, Ožbolt, Smrkolj Ivan, Kranje Brdo, Zajc Pavel, Zavh, Štrukelj Janez, Sp- Loke, Lebar Anton, Prevalje, Kašnik Leopold, Vrba, Avbelj Janez, Zlatenek, Gr-čar Feliks, Dupeljne. Skupaj 11.600 din. PROIZVODNI OKOLIŠ DOMŽALE Ložar Franc, Studa 30, Ložar Franc, Trzin, Grčar Franc, Dragomelj, Učakar Vi. ki, Ihan, Vilar Marica, Dob, Oražem Jakob Krtina, Sojer Jakob, Ihan, Birk Ciril, Dob, Jerman Anton, Radomlje, Cerar Alojz, Skrjančevo, Urbanija Janko, Žiče, Šarc An. ton, Hudo. Skupaj 11.600 din. PROIZVODNI OKOLIŠ MORAVCE Pirnat Dominik, Zg. Tustanj, Požar Anton, Vrhpolje, Bizilj Ignac, Češnjice, Klopčič Miha, Vrhpolje, Bcr. gant Jože, Krašce, Barlič Franc, Peče, Mihelčič Franc, Imenje, Vesel Ivan, Nega-stm, Kunaver Stane, Negastrn, Levičnik Franc, Pretrž I, Stenko Anton, Peče 2, Klopčič Janez, Pretrž. Skupaj II. 600 din. X glumač moško ime tekst. rasti. število m 1 predlog takoj ko reka v Aziji umstvo- vanje transp. delavec f I f t I i ■ —T T arab. pokraj - sev, bog grmenja let.čas ne dolg ► dalmat. mesto ► kratica za deka * T ▼ dom. žival Ij. ► naravna mera razmerje med 3.os kratica za glej ► pristan. tujka f kitaj. merska enota H m. ime barva igr. kart ► ■ prebi valeč evrop. gl-mest pesem !► T izročiti s- predlog nar. ► 1 kmet. orodje univer. mesto zver ► T športna rekvizita večje naselje Ih f H podzem žival ► » kuhar. posoda ► napred. usmerj. kult« rastlina ■ i gospod- potreb« m m, ime ► orient ž. prebiv. nebesni pojav vzklik - T rastlina f okr, za Šol. red ► le naglo abes. plem. poglav. ► T pripad. slov.nar. ► T začet« Celja ► Ij. javni park določene barve raJun. znak ► T bolez. pojav glasb. instrum. i pojav pri ognju kraj v Beli krajini ► T velik drog otok v Ind.oce. f— lesti del bogat mesto v Srbiji poljska cvetlica P" T pom, glagol ► tistim tam T oseb. zaim. Tajska ► pripad. german. plem, surovina pripad. evrop. naroda vas pod Krimom Im T mesto v Sremu okr.evr. države - T sesalec veznik nočna ptica znak za prvino ► plok. mere _ 1 spolni k fr. Kranj m.ime m- i Kambo- dža čvrst 1 0^ delavka v gostin. m- 1 NAGRADE ZA E-KRIŽANKO 1. nagrada — vrednostni bon za 300 din 2. nagrada — vrednostni bon za 200 din 3. nagrada — vrednostni bon za 100 din Rešitve E križanke pošljite do 15. februarja 1977 na naslov: E-Informator, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, Žrebanje novoletne E križanke Prejeli smo 121 rešitev, od tega 97 pravilnih. Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrada — vrednostni bon za 500 din — Tatjana Orehek, TOZD Poljedelstvo-govedina Domžale 2. nagrada — vrednostni oon za 500 din — Tatjana Ponikvar TOZD Mesna industrija Zalog, 3., 4., 5. in 6. nagrada — vrednostni bon za 300 din Miran Peterlin, DSSS Ljubljana, Marija Kuhar, TOZD Zunanja trgovina Ljubljana, Milica Zu- pančič, DSSS Ljubljana, Marina Vujoševič—Kafol DSSS Ljubljana 7. in 8. nagrada — vrednostni bon za 200 din: Mitja Ponikvar, TOZD Mesna industrija Zalog, Jožica Marzi- dovšek, TOZD Zunanja trgovina Ljubljana 9. in 10. nagrada — bon za 100 din: Stane Guzelj, TOZD Mesna industrija Zalog, Igor Kadunc, štipendist Emone, Linhartova 68, Ljubljana. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE EMONA ZA ONKOLOŠKI INŠTITUT Od upravnega odbora sklada za gradnjo in oP' remo onkološkega inšti- j tuta v Ljubljani smo pre- | jeli zahvalo za prispevke, ki jih je Emona prispe-vala za gradnjo in opremo onkološkega instituta. V zadnjih petih letih je v sklad za gradnjo inšti- j tuta prispevala Emona j preko pet milijonov sta- j rili dinarjev za skupni j družbeni namen. Sklad je j že lani praznoval 10-let- j nico obstoja. Leta 1966 j ga je ustanovil Svet in- | štituta in hkrati imeno- j val njegov upravni odbor, j Njegova glavna naloga je j skrb za zbiranje denarja j in gospodarjenje s sred-1 stvi sklada v namen, z* katerega je bil ustanov- j Ijen. G. Z- 1 ...................... ZAHVALA Ob smrti mojega brata se zahvaljujem sodelavcem etaže C Supermarketa Ljubljana za Izrečeno sožalje in darovano cvetje. Iskrena hvala MARJANCA PETRIČ ZAHVALA Ob smrti mojega dragega brata se zahvaljujem za darovano cvetje in izrečeno sožalje vodstvu m sodelavcem etaže C Su permarkest Ljubljana. Iskrena hvala ŠTEFKA POGORELC ZAHVALA Ob smrti moje drag® mame se iskreno zahvaljujem direktorju maloprodaje tov. Pavlu Godcu, kakor tudi ožjim sodelavkam, za izrečeno sožalje, cvetje in spremstv® na njeni zadnji poti. DARINKA CERN® E-bife, Gorupova, Ljub’ Ijana informator glasMocMovne skupnosti - tmona ijuWj*n* Emona informator — Izdaja komisija za informiranje P*’1 delavskem svetu podjetj* »Emona« — Izhaja mesečno — Ureja uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Miran Blaha, teh' nični urednik Tatjana Lapa)' ne; Uredništvo: Ljubljana. Kersnikova 2, telefon 310-655 int. 255 ali 316-472 — TiaK: ČGP »Delo«, Ljubljana Naklada: 7000 izvodov