Poštnina plačana v gotovini.
C E N A DIN 1.50.
LETO I.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO	ŠTEV.	24.
Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—.
Lambeth-oalk demokratov na vojska se prpraulaja
(Kranjsko besedilo)
ZVESTIM ČITATELJEM IN NAROČNIKOM Z današnjo številko zaključujemo prvi letnik »Totega lista«. S prvim marcem izide zopet I. številka drugega letnika. Izhajal bo naš list tudi v bodoče v istem obsegu in obliki kakor do sedaj. Skušali pa bomo nuditi večkrat list na 16. straneh, ki bo veljal v kolportaži din 2.—. Naročniki bodo tako pri 30 dinarjih letne naročnine deležni za mal denar dosti dobre volje. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pri težkemi začetnem delu pomagali in upamo, da nam ostanejo tudi v bodoče vestni bralci.
Uredništvo in uprava.
Lahkih nog naokrog
London. — Britanska vlada ima velike skrbi z dežnikom g. Chamberlainu. Po sestanku v Miinchenu je namreč nastopilo obilno zimsko deževje in dežnik je že začel puščati. G. Chamberlain išče spretnega dež-nikarja.
Berlin. — Os Rim-Berlin se bo začela v prihodnjosti še boljše sukati, ker je dobila novo mažo, narejeno iz garantirano pristne španske krvi.
Moskva. — Trgovinska pogajanja med Nemčijo in SSSR ugodno potekajo. Zato se pričakuje skorajšnji pristop Rusije k protikomunističnemu paktu.
Washington. — Amerika ima najbolj premakljive meje na svetu. Neki dan jih je Roosevelt premaknil čisto v Francijo, drugi dan pa jih je že potegnil nazaj v Ameriko.
Praga. — Sem so prispeli največji znanstveniki in zdravniki vsega sveta. Češka vlada je namreč predlagala, da bi spet upeljali stare plemiške naslove grof, baron itd. Znanstveniki bodo opazovali, kako se bo rdeča kri spet izpremtnjala v plavo.
Beograd. — Vse mesto občuduje slovenske poslance, ki so se v rekordnem času naučili srbščine.
Česa se kdo boji?
Arabci: kolonizacije.
Nemci: inflacije.
Naši izvozniki: demarkacije.
Vsi ostali: vsake kanacije.
Zakaj je bil film Robin Hood pri Ljubljančanih tako priljubljen?
Najprej zato, ker so igralci dobri in tudi režija. Publika pa ima tudi ruda, če končno zmaga pravica — vsaj
v	filmu.
Ugledni list »Samoprevara« poroča, da je situacija na zunaj in znotraj odlična.
Po svetu jaz okrog blodim
Ko vse v veselju se topi, naj le cigan sameva, kaj res ne smili vam se nič ciganska uboga reva?
O, tudi on ima srce, ki v prsih toplo bije, ko vse navzkriž ljudje nore, cigan naj solze lije?
Le čakajte, objestneži, ne bom se več prepiral, cigansko pesem ta predpust bom krepko vam zasviral.
n ko skelela že vas bo najbolj gosposka tačka, cigan pospravil bo denar,
vi	norci pa le — mačka.
Iz sanjskih bukev
Korito prevrnjeno videti — poslanski mandat zgubiti.
Korito med oblaki plavati videti — pri volitvah propasti.
Jajca razbita na tleh ležati videti — na volilno agitacijo iti.
Pod cestni valjar priti videti — z davkarijo opravku imeti.
Iz praznega krožnika jesti videti — volilnih obljub sit biti.
Obroč v nosu nositi videti — v kratkem pred oltar stopiti.
Nove luknje v pasu videti — plačo znižano dobiti.
Iz praznih jasli zobuti videti — državno službo dobiti.
Gradove v oblakih zidati videti — klasno loterijo igrati.
Polža po cesti lesti videti — nove ceste graditi.
Mačka v Žaklju dobiti videti — važne spremembe dočakati.
Kdo ve?
I)a te štorklja je prinesla, na ta svet brez tvoje volje, če to bilo je najbolje — kdo ve ?
Naj se krstni list šopiri, dokazuje naj, kar hoče, kdo je prav za prav tvoj oče —
kdo ve?
%
Lahko zduj Jehovo moliš,
morda pa te mati mila
le — kristjana je ljubila, kdo ve?
Lahko si krščanska pasma, morda pa te tvoja mama je dobila od Abrahama — kdo ve ?
Proč zato roke od pasme!
Če so najčistejši čisti, če pretiplješ jim obisti. Kdo ve?
Antične razvaline videti — stolček ministrski zgubiti.
Mariborska industrija se seli
Nenavaden pojav doživlja Maribor. Selitev s severa proti jugu nastopa običajno v jesenski dobi. Naša industrija si je izbrala pomladansko dobo. Najbrže računa s tem, da je lažje živeti ljudem brez dela poleti kakor v mrzlem zimskem času. Vsekakor je v tem tudi nekoliko socialnosti...
Pustni rondo
Ko vsak bi res politik bil, kdo bi pa — krave pasel, kdo belo kugo bi gojil in kdo za nas bi rasel?
Minister biti ni lahko, je treba se voziti, poslanec biti je težko, je treba krepko vpiti.
Brez bele kuge ni dijet pastir za čredo hodi, ker v družbi volov, krav, telet, ne klanja on sc modi.
Še lepši je beraški stan, ko človek lahko gine v najnižje blato poteptan za blagor domovine.
SLABO NALETEL
Stari kavalir Miha je stopil oni dan v neko gostilno v mariborski okolici. Gostilna je bila prijetna, toda še prijetnejša je bila mlada in lepa natakarica.
»No, mala,« je pričel Miha, toda natakarica iga je takoj prekinila:
»Nikar se ne trudite, gospod. Veni, da so moji lasje kakor zlato, da so moje oči globoke in očarujoče in lica kot roža. Vse to vem. Toda vi morate takoj vedeti, da nocoj nimam časa in ga tudi naslednje večere ne bom imela. Tu prav dobro zaslužim in mi ni potrebna zaščita mojih oboževalcev. Poleg tega je moj brat stražnik in tre-
nira že dve leti boks pri »Mara:onu<, moj zaročenec pa je tu natakar in je dobil na zadnjih strelskih tekmah prvo nagrado.
S čim vam torej lahko postrežem, gospod?«
»Samo brizganec, gospodična, ker se mi mudi,« je iztisnil Miha ves poparjen skozi zobe.	.
DOBROSRČNA 2ENA
»No, Mica, ali bi se hudo jokala, če bi umrl?« »Seveda, .laka. Saj veš kako mehkega srca sem in da se jokam za vsako malenkost.«
Nas Tonček
Po napevu: »Kaplan pa mora bit’ sam.«
Naš Tonček je zvonček dobil z njim pridno čez dan je zvonil. Je pasel ovčice in druge drobnice in kozle je kimat učil.
Naše ceste
Stoji, stoji ravno polje po polju Miha z avtom gre.
Juhe, juhe, kar čez polje ker ceste so razbite vse.
JASNO IN RAZLOČNO
»Ljubi prijatelj, povej mi odkritosrčno, ali se naj oženim ali ne.«
Prijatelj: »Oženi se, da se boš prepričal, kako odkritosrčno sem ti govoril, ko sem tl ženitev odsvetoval.«
1-
//./),/ n ji
Slavnostno vkorakanje čet v osvobojeno Španijo
Povestica o črni barvi
Visoko v gozdnatih hribih, kjer imajoi elektriko samo, kadar bliska in prho, kadar dežuje, je bil šolski upravitelj na enoraz-rednici Ivan Hrbtenica. Pa se je zgodilo, da se je Ivan Hrbtenica ' v zmotil in še to se je zgodilo, da je kmalu potem prisopihal iz črnega mesta bele Ljubljane visok gospod, da pogleda, če se Ivan Hrbtenica tudi v šoli kedaj ne zmoti.
Visoki gospod je začel takoj pregledovati zvezke učencev in se je zelo vznevo-Ijil. »Gospod Hrbtenica, spisi Vaših učencev nikakor niso zadovoljivi. Vedno pišejo samo o »materi« in ne o »ljubi mamici«, o »božiču« in ne o »Jezuščku«. To je preveč suhoparno in brez čuvstev. Do sobote mi pošljite v Ljubljano otroške spise, toda glejte, da ne bodo tako — brezbarvni!« Nato je visoki gospod odšel in Ivan Hrbtenica se ni priklonil za njim. —
Takoj nato je Ivan Hrbtenica razdelil listke otrokom.' Ne, spisi ne bodo več brezbarvni! Dejal je učencem: »Napišite spis o
—	črni barvi! Vse lahko opišete, kar je črno!«
Koncem ure je pobral liste, jih pregledal, se nasmehnil in jih odposlal v Ljubljano.
Visoki gospod je sedel v svoji pisarni in pregledoval pošto. Odprl je debelo pismo, zagledal spise in jih začel brati.
Zamorci
Zamorci ali črnci so črni. Zamorci se imenujejo zamorci, ker so črni in črnci, ker živijo za morjem.
Zamorčki so nagi. Bele gospe šivajo zamorčkom hlačke, ker jih zamorčki nimajo. Zamorčki ne šivajo belim gospem hlačke, ker jih bele gospe imajo.
Zamorci živijo v Afriki. K črnim zamorcem hodijo beli misijonarji. Zamorci osta« nejo vse eno črni, ker jih je Bog črne ustvaril. Kar Bog stori, vse prav stori.
Dimnikar
Dimnikar je človek črne barve. Dimnikar ima glavo, roke in noge. Roke potrebuje za pometanje dimnikov, noge potrebuje za plezanje po strehi, glavo pa potrebuje, da po-
ve, koga voli. To so mi povedali oče. Če pade dimnikar s strehe, ni več dimnikar, ampak mrlič.
Črnošolec
Črnošolec je hodil v črne šole in bral iz črnih bukev. Nekoč je naročil črno oblečenemu slugi, naj mu prinese črnega vina. Sluga pa mu je prinesel steklenico rdečega cvička. Črnošolec ni maral gledati rdeče barve in si je nataknil črna očala. Nato je videl vse črno in je pomotoma izpil steklenico črnila. Postal je takoj črn in umrl. Črnilo je drugače zelo koristno.
Kaj vse je črno
Vrana je črna. Biks je črn. Ponoči je vsaka krava črna.
Frak je črn. Cilinder je črn. Duša je črna. Hudič je črn. Vse je črno.
Visokemu gospodu so padli listi iz rok in črno mu je postalo pred očmi.
Ivanu Hrbtenici se nič ni zgodilo. Bil je še dalje šolski upravitelj tam visoko v hribih, kajti je bila njegova šola najvišja šola v deželi.	K	osoli u b Cen č a
Reportaža z maribor skih plesov:
Maribor za pustne dni po purketih se vrti; vse, kar leze ino gre vneto je za plesanje.
PLANINSKI PLES
Gneči stisnjenih teles pravimo: »Planinski Ples«. Kdor prerivati se zna na tem plesu le velja.
Od večera v beli dan pleše narod neugnan.
Svečnica zato pri nas praznik je - vseh praznih kas.
RUSKI PLES
Rusi, narod na poskok, so Plesali »kazačok«.
Tam polkovnik, geniral kneginjam je ob strani stal.
Vodko pil sem: »Hctrašo«. Plesal s pravo Rusinjo. Spravljal pa me je v obup križem kražem — rokoljub.
JADRANSKA NOČ
Rajanje: »Jadranska noč!« Muza, pridi mi v pomoč, da v naslednji kitici prava slika zažari:
Narodno okinčan svet, biser štajerskih deklet, je — kot morje — šum dajal in naslednji dan — prespal.
PEKOVSKI PLES
Ko so peki imeli ples, rokohitrce bil je vmes.
Ni dišalo mu testo, vnemal se je za zlato.
Brez Ijubavnih avantur lotil se je — župnih ur.
Zanj več pusta letos ni,
»Graf« naj post mu naloži.
Ljudstvo za te pustne dni naj ne dela si skrbi!
Saj verno, čim pride post. popustila bo norost.
STRAŠNA NESREČA NA GLAVNEM TRGU
Na Glavnem trgu se je davi skoraj pripetila strašna nesreča. Nekemu konju se je skoraj zavrtelo v glavi, ko je moral krožiti okoli glavnega prometnega otoka; zato se je skoraj splašil in skoraj prevrnil mlekarico Cecilijo Klopotec, ki je vodila svoj ročni voziček v razdalji desetih metrov za njim. In tako na srečo Ceciliji Klopotec, vdovi po vojnem invalidu in materi treh nepreskrbljenih otrok, ni bilo treba iti v bolnišnico, kjer je tudi na kirurgičnem oddelku niso hoteli sprejeti.
Vladna kriza je točno padla v predpustni čas. Kam pa naj sicer sodijo veseli dogodki? Bilo je mnogo upanja, še več pa razočaranja...
Po statistiki je Maribor najbolj kriminalni okoliš vse Dravske banovine. Ce se po drugi strani ugotavlja, da mariborska kaznilnica premore le še nekaj prostih mest, sledi, da kriminalizem cvete nekaznovano po naših ulicah ...
— Mariborska kaznilnica bo letos obhajala 50-letnico rojstva. Iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi mi, z željo, da bi še dolgo živela v ponos našega Maribora in veselje od-počitka potrebnim ... Vivat, floreat, crescat!
— Po dvajsetih letih je mariborsko gledališče gostovalo v Ljubljani. Če bo šlo tako naprej, se bo to zgodilo, po gornjem sodeč, do 100-letni-ce Jugoslavije še — štirikrat.
—“ Mariborsko gledališko občinstvo je zadnje čase zmeraj bolj znano radi svoje točnosti. In sicer radi točnosti v netočnem prihajanju.
— Gledališče je postalo nekaterim v poslednjem času nekakšna de-likatesnica. Takole ob Shakespearju in Cankarju se prileže menda grizti šunko in žvečiti krofe. To je v vzpodbudo igralcem in v tolažilo želodca. Sedaj manjka samo še to, da bi med dejanjem nastavili v parterju kakšen sodček piva, pa bi imeli »Narodno zajtrkovališče« v Mariboru ...
ZAHTEVE
Pred leti je prišel v Maribor nek Japonec, ki je prodajal japonska dumping nalivna peresa. Zato zahtevajo sedaj Japonci, da dobi Maribor gostilno z imenom »Tokio«. — Nekoč je potoval skozi Maribor nek Amerikanec in ostal tu tri dni; Arneri-kanci zahtevajo dovoljenje, da si zgrade v spomin na ta dogodek sredi našega mesta nebotičnik. — Lansko leto so ustrelili v naših gozdovih pravega leva. Divje zverine iz Afrike hočejo imeti kot protiuslugo prostost za vse v zooloških vrtovih zaprte živali. — Ni se torej čuditi, ako zahtevajo naši državljani tujih simpatij svoj kulturni dom v Mariboru. Kaj bi radi v ta dom spravili, pa najbrže niti sami iprav ne vedo.
IZ ŠOLE
V	šoli se učijo o samostalnikih in glago-gih istega korena. Učitelj reče učencem: »Tvorite stavke kakor: Mlinar melje moko.«
Učenci se z veseljem lotijo naloge. »Učitelj uči učence,« reče Peterček. »Pisar piše pismo,« se oglasi Tonček. »Pek peče pecivo,« doda Milan. Samo Janezek molči.
Učitelj: »No, Janezek, ali ti ne boš nič povedal?«
Janezek: »Nič ne vem, igospod učitelj.«
Učitelj: »Pomisli malo!«
Janezek misli in misli in se domisli: »Božo boža Božo.«
IZPRAŠEVANJE VESTI
Čagran je imel čudno navado, da je vselej, predno je šel k izpovedi, svojo ženo močno razjezil.
Ko ga je prijatelj vprašal, odkod ta čudna navado, mu je odgovoril: »če se mislim izpovedati, pa se ne morem spomniti vseh svojih grehov, razjezim ženo. Ona mi našteje potem vse grehe, ki sem jih storil od svoje zadnje izpovedi.
NASLOVNA VLOGA
Jurček sreča prijatelja Miška na Aleksandrovi cesti pred »Unionom«. Vpraša ga: »Od kdaj pa je tvoja žena filmska igralka?«
»Moja žena filmska igralka?, se začudi Miško. »Da, da, saj igra naslovno vlogo. O tem govori vse mesto.« — »Nemogoče!«
—	»Dobro, pa poglejva.« Nato stopita k reklamni deski slavnega kina. Tam pa je stalo: »Danes nov film — Bestija.«
Izpod KaravanK
UNIVERZALNOST Cesarske lampijončke, narodno stražo,
igro otroško, pravljico vražo, srajco sokolsko, orgle cerkvene, palico šolsko, razne »pramene« politike, vetra in drugih reči v arhivu njegovem vsakdo dobi.
BELE MEDVEDE
so naročili iinoviti Gorenjci, da se čimprej uresniči ideja o Slovenski Sibiriji. Kosmatince že nestrpno pričakujejo, vse je pripravljeno zanje, tudi zdresirani krotilci. Nekatere občine so odpravile javno razsvetljavo, da medvedov ne bo motila, ker niso vajeni civilizacije. Davkoplačevalcem je pa s tem prihranjen trošek za elektriko, ki ga je elektrarna na lepem zvišala in razburila vse naše župane. Kosmatincem, delničarjem in županom hkratu bo težko ustreči, zaupamo pa priznani gorenjski modrosti, da bo vse prav.
JESENIŠKI PATENT
so nagrade za francosko zlorabo zaupanja. Delili so jih v kinu, torej na javnem prostoru in se nihče ni zgražal. — Nov patent bodo predsedniške nagrade. Če Jeseničan zleze na konjička, zasede navadno pet, deset in še več predsedniških mest. Kar ne zmore sam, da še ženi itd. Letošnjo nagrado prejme, kdor je največkrat in najdelj predsedoval in spremenil največ nezaupnic v zaupnice ter dosegel .največ izključitev svojih nasprotnikov. Nagrada: voditeljska palica.
V	LETOŠNJEM PREDPUSTU
niso prišli jeseniški plesalci na svoj račun, kajti zaplesale so male ž i v a 1 i c e, zajci, petelinčki in po-dobna drobnad. Koliko je bilo bolha in enakih živalic, pa spodobna kronika molči. Svoj ples so imele tudi hribovske skale in tovarniški martinčki. Huda bo pokora, saj celo tam, kjer nikoli ne plešejo in jim je imrala dostikrat na jeziku, pride greh na svoj račun. V filmu radi pokažejo več pohujšljive nagote kakor sam »Toti list«. Svoje dni so služili kulturi z Grofico Marico in drugimi tovrstnimi farno-občestvenimi misteriji, ki zdaj straše na sokolskem gradu. Hvala Bogu, da sledi predpustu pepelnica! Da bi le pepela ne zmanjkalo!
GOSPODJE,
ki odločajo o zdravju naših kovinarjev, so sklenili zgraditi veliko novo bolnišnico. Bravo! Načrt za novo vilo in bolnišnico v starih pisarnah je torej splaval po vodi. Če ima pri tem radovednost in jezičnost »Totega lista« kaj zaslug, ne kaže drugega kakor da sam sebi iskreno čestita.
Ples, ki se ga gospodje težko nauče
Čeprav v dolgeh se vse topi, Ljubljana pleše in nori
Naj reče kdo, da je Ljubljana samo še dolga, pusta vas, koj složno jih dobi po grbi in še odvzamemo mu glas.
Vsega imamo, kar je treba: arest, sodnijo, cerkve, križ, beznic pa več ko najbolj stara imela kdaj je pesem viž.
Pa kdo se meni za beznice, saj smo Slovenije srce, v salone vodimo device in naše dame in gospe.
Najprej na vrsti so stanovi, ki nam za dobrobit skrbe, po zadnji modi, najbolj novi, mesarji čvrsto se vrte.
Kako je pristna ta maščoba, kako so sočne te kosti, od zibeli pa tja do groba, nikjer bolj rahlih najti ni.
Gospod skrivnostno kalkulira, gospa pa v mislih tehta krak, previdno v levo se ozira, če prav umerjen je korak.
Tu druga linija zmaguje: cincano, vermut, pikolit, saj je čez mejo šel na tuje galan natakat se učit.
T	•	fW
Je Mico v Mary že presukal, kot osa vitka drobenclja, on nekam rad bi še pokukal, a bonton tega mu ne da.
Očem ljubečim travnik paše, skrivnosti poln in čudes, vzor mirne elegance naše natakarski je mnogim ples.
"J
O, tudi ubogi pari bije pod rebri toplo zdaj srce, in ko predpustno sonce sije, še njega pete zasrbe.
Od aktov, pufov, premestitev, ves zbegan, shujšan od gladu, na plesno mož gre otvoritev, ves poln božjega strahu.
Uradnik, ta steber Ljubljane, bodoči quasi — penzionist, ko si črnilo s prstov zmane, poglejte ga, kako je čist!
Nov »Tivar«, »Bata« in Marička, ljubljanskih kuhinj prvi cvet, nanj dva naslanja svoja grička,
vse zemske sreče amulet.
Ponižno fant prestavlja noge po rangu in pragmatiki, na sklepe misli in predloge, ki jih Marički razloži.
Bo polnoči uradnik vestno sestavlja v mislih si koncept, a proti jutru že objestno pove Marička svoj recept:
»Če prav premislim, sam Bog oče izvolil naju je za par, naj se zgodi, karkoli hoče, z menoj boš moral pred oltar!«
Ponižno v jarem sklone glavo, zadrgne stradanja si pas, da bi spoznal, če pot je pravo izbral si za predpustni} čas.
Za čast deklet, za varnost našo za red in mir ves ognjevit, za splošni blagor stražnik vrli na ples se tudi gre potit.
Ex offo si dekle izbere, tri dni za modo, nič ne de: če se frizura ji podere, ostane vendar — dekolte.
Revoler v miru naj počiva, ko pendrek v slutnjah se vrti in brez naredb in paragrafov nebo odprto zažari.
»O Eva, Eva«, hlastno stoka v presladki boli policaj,
»kako je to, da v februarju cveteti more takšen maj?«
In dekle vešče se prižema na uniforme mrki sij:
»Nikar ne vprašaj, mož postave, dokler sladkost je v čaši, pij!«
Kaj pride potlej vse iz tega, o tem naj štorklje govore; dekleta rada po navadi le vitko linijo izgube.
Po svoje v višinah kraljuje elita za narodov blagor in čast domovine po veri očetov v ideje zavita rešuje probleme plebejske nižine.
Tu smetana družbe ljubljanske je zbrana, načelniki, svetniki, dume s parketa, ta družba si vdano prepeva: »Ho-zana/« v zaslug in dognanj veličastvo odeta.
V	pohujšanje kdaj socialni problemi
potrkajo k njej, da se v grozi razburi, vendar so izbranosti močni emblemi ji ščit. ki varuje v najhujši jo uri. A svet je hudoben, saj jeli še kmetje uganjati z mlekom so zdaj puntarja, s tem dume so spravili v sveto zavetje. da mlečno proglašajo tu avtarkijo. Hozana! Bog živi, dokler še pred pustom po žilah odličnih kri topla kje polje in dokler se usteča bližajo ustom, na plesu gospoda — elitne je volje.
DOKAZ POŠTENOSTI
»Vi bi bili radi oskrbnik mojega posestva? Pa ste tudi dovolj pošteni?«
»Gospod, name se lahko zanesete. Deset let sem bil kopališki mojster v Crikvenici. Vidite, v vsem tem času se nisem niti enkrat kopal v morju.«
DOPUST
Jože: Lani sem šel na počitnice kar za tri tedne.
Tine: In koliko si zapravil?
Jože: 2000 dinarjev.
T i n e: Sam?
Jože: Z ženo!
Tine: In letos?
Jože: Sem šel spet za tri tedne. Tine: In si zapravit spet 2000 dinarj Jože: Ne, štiri tisoč!
T i n c: Z ženo?
Jože: Ne, — sam!
NI IZHODA
Hišna: »Milostiva, gospod že vedo, da ste imeli sinoči moški obisk.«
Gospa: »Za Boga, Neža, tu imate 20 dinarjev in recite, da je bil tisti gospod pri vas.«
Hišna: »Ne, gospa, tega pa ne storim, ker bi se gospod še bolj jezili.«
ZAKONCA
Zena si je kupila nov klobuk. Mož jo nekaj časa ogleduje in reče slednjič: »Kaj, to reč na tvoji glavi imenuješ ti klobuk?« Zena pa mu odvrne: »Kaj, to reč pod tvojim klobukom imenuješ ti glavo:?«
PLESNI POGOVOR
»Gospodična Marica, Vi imate čudovito nežne in majhne rokice.« — »Kaj res? Vi sc mi laskate.« — »O ne, gospodična! Kaj ne, kadar zdehate, si morate pokriti usta z obema rokicama.«
RAZUMETA SE
Dva državna uradnika se srečata na cesti:
— Kako ti gre?
— Eeeeeee!
— Prav tako gre meni, prijatelj.
*
— Ali ste že kaj slišali o ljubavni avanturi Marije Terezije s svojim šoferjem?
— Ne.
— Seveda ne, ker takrat avtomobilov sploh poznali niso.
DOBRO SRCE
Čevljarski mojster (pri kosilu): »Zakaj se jokaš, dečko, ali se ti toži po domu?«
Učenec: »O, ne — jokam se radi onega vola, ki so ga morali zaklati zaradi tako majhnega koščka mesa, ki ga imam na krožniku.«
svr
Ob 20 letnici Cankarjeve smrti
Kot sta ta dva v življenju se »ljubila«, tako ostalo je do dandanašnjih dni, a mrtvi Cankar je še vedno živa sila ki je Govekar pač nikdar ne - ukroti.
v*
Crno-bela štorija
konec! Če
Resnica! Iz okna pred njega
ni smole,
Najlepša prireditev v letošnjem predpustu
Gala reduta ISSK Maribora
na pustni torek, 21. febr., v Sokolskem domu
V	ogorčenju svetem, v morale viharju se Polikarp sklone prav ni/.ko do tal, podoben krmarju, če ne že vladarju, ki z žezlom je svojim nečistost pregnal.
Kot strela z Olimpa bi treščila vanje, tak stekla pregrešna strašno zaječe!
A, glej! Polikarpu rodijo se sanje, ki v hip mu omamijo bedno srce.
Gospod Polikarp je inož, vnet za moralo, in koder kje hodi, za čistost skrbi, ondan mu že skoraj srce je zastalo, ko je videl, kaj vse se v izložbah dobi.
Ukogi naš narod! Polikarpa kar strese: te krinke, te hlačke, pariem, kombine! sam zlodej iznašel pregrešne je plese in v brezdno peklensko peha dekolte.
Ne sanje!
devičica stopi, smehlja se sladko, vabljivo mežika in v roko mu sega, celo vsak puščavnik odšel bi rad z njo.
Prav s plesnim korakom ga spremi za planke (oh veste, pod kožo je vsakdo krvav!) Polikarp tam rešuje najslajše neznake, ogorčenje tone mu v morju vonjav.
navadno pač srečno se vse uredi:
Drugod je drugače, pri nas pa takole... Vsak narod najrajši po svoje živi.
Heu, vivant sequentes! Za črnim gre bulo, krog belega črno se rado drsti, iz dneva v dan vse bolj pri nas je veselo, ker preden zlo umrje, se novo rodi.
VEDEL JE
Ali si slišal, da se je Kvargelj ločil od žene, s katero se je seznanil pri neki razprodaji.
Saj sem vedel! Kdaj se je pa še pri razprodajah kaj dobrega dobilo!
V	GOSTILNI
Gost: »Natakar, prinesite mi juho, pa ne prevročo. Potem mi dajte dve kuhani jajci, pa ne pretrdi, dunajski zrezek, pa ne preveč pečenega in nazadnje še črno kavo, pa ne premočno.«
Natakar: »Prav, gospod. Prinesel vam bom tudi kozarec vode, pa ne premokre.«
Naših hokejistov krst
Švicu lepa je dežela, vsakdo vanjo si želi Tja so naši hokejisti šli svoj krst opravljati.
Ice gole je zabijal,
(ko igral je nogomet), danes v Švici dragi z goli so pokrili mu hrbet.
PREVIDNOST
»Kaj pa režete iz ,Jutra’?« — »Neko poročilo o pravdi radi ločitve zakona. Neka žena je vtikala vedno svoj nos v moževo listnico. Zato jo je tožil mož za ločitev zakona in zakon je bil ločen vsled krivde žene.« — »In kaj nameravate storiti z izrezkom?« — »Vtaknil ga bom v svojo listnico...«
SAMO LJUBEZEN
IJožo: »Marija, povej mi, ali si že koga ljubila pred menoj?« Marija: »Ne. dragi, občudovala sem že moške radi njihovega plemenitega značaja, radi znanja in bistroumnosti, radi možatosti in poguma, radi finega obnašanja in telesne lepote. Pri tebi, Božo, pa vidim samo ljubezen in prav nič drugega.«
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična ul. 12. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja V. £ržeti v Mariboru.