Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI
Posamezna it. 35 lir
NAROČNINA: trornesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za Inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 351
TRST, ČETRTEK 18. MAJA 1961, GORICA
LET. X.
O SEDANJIH ITALIJANSKIH NOTRANJEPOLITIČNIH RAZMERAH
SE BO FANFANIJEVA VLADA OHRANILA IN OKREPILA!
Nesoglasja med strankami, ki podpirajo sedanjo vlado - Bliža se konec Gronchijevega mandata - Volitve v deželi Aosti - Milazzo spet predsednik sicilske deželne vlade
Za italijanske notranjepolitične razmere je v zadnjem času značilno dvoje. Zabeležiti je treba najprej zares izredno živo dejavnost ministrskega predsednika Fanfani-ja, ki je v nekaj tednih prepotoval takore-koč vso državo od Kalabrije do Gorice in v mnogih mestih imel pomembne govore, ki so globoko odjeknili v italijanski javnosti. Vzporedno s tem pa vzbuja precejšnjo pozornost čedalje ostrejša polemika med štirimi strankami, ki v parlamentu podpirajo sedanjo demokristjansko vlado. Polemika se seveda vodi predvsem po strankinih časopisih in drugem tisku, a gotovo prihaja izraza tudi na vedno bolj pogostih sestankih med raznimi voditelji že omenjenih strank.
Da tako v odnosih med demokristjani, socialnimi demokrati, republikanci in liberalci kot v odnosih med temi strankami in vlado nekaj ni v redu, je pred kratkim odkril sam predsednik Fanfani, ko je v Arez-zu te stranke pozval, naj čvrsteje podpro vlado, da bo lahko nemoteno izvedla delovni program, s katerim se je lansko poletje predstavila parlamentu. Ministrski predsednik je hkrati odločno zanikal, da je bil njegovi vladi že vnaprej določen natančen rok, ko bi morala odstopiti, ter poudaril, kako sedanje parlamentarne in druge razmere ne dovoljujejo, da bi se lahko sestavila vlada, ki bi temeljila na drugačnih osnovah, kot So sedanje.
ZA SREDINSKO-LEVIČARSKO VLADO
Te besede so bile očitno namenjene republikancem in tistim demokristjanskim ler socialdemokratskim krogom, ki se v zadnjem času čedalje odločneje zavzemajo za sestavo tako imenovane sredinsko-levi-čarske vlade s posrednim ali neposrednim sodelovanjem Nennijevih socialistov. Gre v bistvu za ponoven poskus, da se prične izvajati stari načrt, ki ga je svoj čas čvrsto Podpiral tudi Fanfani, a ki je danes dejansko neizvedljiv. To pa predvsem zato, ker tega ne dopuščajo razmere v Kršč. demokraciji. Strankina zgodovina zadnjih let namreč dovolj zgovorno dokazuje, da je bila enotnost stranke italijanskih katoličanov v hudi nevarnosti vselej, kadar se je zdelo, da je večina te množične politične organizacije za tako imenovano odprtje na levo, se pravi za sodelovanje s socialisti. Del stranke bi v tem primeru šel svojo pot; stranka bi se torej razklala. Nihče izmed voditeljev si pa seveda ne upa prevzeti od-
govornosti za razkol in za njegove globoke posledice.
Približno enake razmere vladajo tudi v socialistični stranki. Glavni tajnik Nenni bi pod določenimi pogoji pristal na sodelovanje s Kršč. demokracijo, a se zaveda, da temu odločno nasprotuje znaten del stranke, ki bi se v nobenem primeru ne pokoril volji večine in raje razbil enotnost stranke. To je prišlo jasno do izraza tudi na zadnjem strankinem občnem zboru v Milanu.
GRONCHI IN SARAGAT
Temu že tako silno zapletenemu stanju se je v zadnjih tednih pridružilo še nekaj drugega. Znano je, da po določilih ustave predsednik republike v zadnjih 6 mesecih svojega mandata ne more več razpustiti parlamenta in razpisati novih državnozborskih volitev, čeprav se izkaže, da zaradi razporeditve parlamentarnih sil ni mogoče sestaviti nobene vlade.
Doba, ko bo predsednik Gronchi znatno omejen v izvrševanju svojih dolžnosti in pravic, se prične novembra. Zato so nekateri politiki mnenja, da se morajo stranke,
ki podpirajo sedanjo vlado, še pred novembrom odločiti, ali bodo nudili v parlamentu vso pomoč Fanfaniju vsaj do izvolitve novega predsednika republike. Če pa ta volja ne obstaja, naj se jasno pove že danes, ker je treba vsekakor odstraniti možnost, da bi se po oktobru ne mogla sestaviti nova vlada in bi se niti ne mogle razpisati nove politične volitve. Takšno stališče med drugimi zagovarja socialdemokratski prvak Saragat in baje tudi predsednik Gronchi.
Povsem nasprotnega mnenja pa so zlasti republikanci, katerim del italijanskega tiska zato očita, da hočejo ribariti v kalnem, se pravi izkoristiti posebni položaj, v katerem se bo Gronchi nahajal v zadnjih 6 mesecih svojega mandata, da skušajo doseči odprtje na levo in spraviti v vlado tudi Nennijeve socialiste. Isti očitek leti tudi na demokristjansko levico.
Posebno delavni so v tem času liberalci, ki se kot zastopniki velikega kapitala boje, da bi bili odstranjeni od sedanjega posrednega vodstva državne uprave in bi zato ne mogli več tako učinkovito ščititi svojih koristi.
Upravne volitve in položaj na Siciliji
Vladne kroge in njih zaveznike poleg tega te dni vznemirjata še dve stvari. V deželi Aosta so bile v nedeljo upravne volitve, katerih izidi dokazujejo, da so levičarske sile napredovale, medtem ko so zavezniki Kršč. demokracije nazadovali. V mestu Aosta, kjer je v veljavi proporcionalni volilni red, so komunisti odnesli 39,8 odstotka glasov in v primeri z letom 1956 povečali svoje sile za 1,7 odstotka. Socialisti so ohranili svojo moč, Kršč. demokracija pa je prejela 35,8 odstotka glasov in napredovala za 2,3%. Kljub temu je zgubila občino, ki je prešla v roke komunistov, socialistov in skupine Union Valdotaine.
Občuten poraz so doživeli socialni demokrati, ki so dobili 2,9% glasov in nazadovali v primeri z zadnjimi volitvami za 1,6%. Liberalci pa ne bodo imeli v novem občinskem svetu nobenega predstavnika.
Sličen položaj je tudi v nekaterih krajih dežele Marche, kjer so na volitvah napredovali komunisti in socialisti, Kršč. demokracija in socialni demokrati pa so nazadovali.
Kot vidimo, imajo vladajoče stranke dovolj vzroka, da se vznemirjajo, čeprav je
res, da gre za le izide upravnih volitev, pri katerih so politični činitelji navadno drugovrstnega pomena.
PROTI VOLJI LASTNE STRANKE
Hude preglavice predstavlja končno položaj na Siciliji, kjer je bil v sredo proti vsakemu pričakovanju izvoljen za novega predsednika deželne vlade krščanski socia-lec in bivši prvak sicilske Kršč. demokracije Silvio Milazzo. Zanimivo je, da zanj ni glasovala njegova stranka, temveč združena opozicija, 'se pravi komunisti, socialisti, misovci in monarhisti. Krščanski socialci pa so na osnovi sporazuma s Kršč. demokracijo in njenih zaveznikov podprli demo-kristjanskega kandidata.
Silvio Milazzo je prejel 45 glasov, in sicer tri več kot demokristjan Di Napoli. Sicilski prvak je izvolitev sprejel, češ da »moralna, ustavna in politična dolžnost zahteva, da se zagotovi redno poslovanje avtonomnih ustanov«. Po več kot poldrugi mesec trajajoči krizi se je sedaj sicer posrečilo izvoliti predsednika deželne vlade, a s
(Nadaljevanje m 2. atranl)
Sc bo Fanfanifeva vladi
(Nadaljevanje s 1. strani)
tem zadeva še ni urejena. Videli bomo namreč, ali bo Milazzo prihodnji teden mogel sestaviti vlado, oziroma dobiti podporo večine deželnega sveta.
Kršč. demkracija je ves čas krize zagovarjala stališče, da mora tudi sicilska tako kot rimska vlada uživati pomoč le demokristjanov, socialdemokratov, liberalcev in republikancev, katerim so se zaradi posebnih razmer pridružili še sicilski krščanski so-cialci. Vsaka drugačna rešitev bi namreč prej ali slej imela svoje posledice tudi v Rimu in bi spravila v nevarnost obstoj sedanjega štiristrankarskega sodelovanja v državnem merilu.
KAKO SODI MORO
Temu načrtu pa se je odločno upirala opozicija, kateri se je z združenimi močmi doslej vselej posrečilo preprečiti njegovo izvedbo. Zato tudi izvolitev Silvia Milazza
Uspeh v Ženevi
V	torek popoldne se je v ženevski palači Združenih narodov začelo zborovanje za u-reditev položaja v Laosu. Sprva je kazalo, da sploh ne bo prišlo do razgovorov. Zastopniki zapadne laoške vlade, ki jo vodi Bun Um, so izjavili, da ne bodo stopili v sejno dvorano, če bodo tam sedeli tudi odposlanci filokomunističnega Pathet Laosa in nevtralistične vlade Suvanna Phuma. Končno sc je ameriškemu zunanjemu ministru Rusku le posrečilo, da je tri nasprotne tabore spravil k seji. Pri prvem zasedanju je Rusk napadel komunistični Pathet Laos, da še vedno ni ustavil sovražnosti na bojiščih. Medtem je pa prispelo iz Laosa obvestilo, da so se tam domenili za skupno vlado, sestavljeno iz vseh strank. Izbrali 50 tudi poseben vojaški odbor, ki bo nadzoroval, da se sovražnosti res ustavijo. Ko bo prišlo do tega, bo odpotovalo v Ženevo odposlanstvo enotne laoške vlade. Sovjetom in Ameriki gre pač za to, da pokrijejo s pepelom žerjavico vsaj na enem nevarnem ognjišču.
Znižajte davke!
Table s takimi napisi so nosili prejšnji teden v Nurnbergu na Nemškem v dokaj čudnem sprevodu. Po vojaško uvrščenih je korakalo po ulicah nekaj stotin — samih dolginov; nekateri celo do dva metra in štirideset visoki. V Nemčiji namreč obstaja zveza ljudi, visokih nad en meter osemdeset, ki šteje skoro 2000 članov. Dolgini so na zborovanju zahtevali, naj se jim znižajo davki, ker imajo več stroškov kot navadni ljudje. Prisiljeni so več potrošiti za obleko, za čevlje, za pohištvo in zato upravičeno upajo, da jih bodo oblastva razumela. Za taknilo se je pa zaradi debeluhov, med ka tere spada sam finančni minister Erhard. Ti pravijo, da, če vlada ugodi dolginom, mora tudi debeluhom.
SOŽALJE
Gospodu Dušanu Černetu in vsej njegovi družini izražamo globoko sožalje ob hudem udarcu, ki jih je zadel z nenadno smrtjo očeta, g. Alojzija Černeta.
1 ohranila in ohrepila?
verjetno ne predstavlja popolne in dokončne rešitve zapletenega sicilskega političnega položaja.
Že iz tega, kar smo navedli, se lahko prepričamo, da ima glavni tajnik Kršč. demokracije Aldo Moro nehvaležno in odgovorno nalogo, da po eni strani vsklaja in odstranjuje nasprotujoča si stališča v stranki sami ter med stranko in zavezniki in po drugi strani, da zagotovi Fanfbnijevi vladi potrebno pomoč. Glede na zahtevo, da pride v vladi do takšne ali drugačne spremembe, je Moro pred dnevi izjavil, kako danes ne obstajajo razlogi in pogoji, da bi se odpovedal sporazum med 4 strankami, ki podpirajo Fanfanija, niti ni pogojev za resnejše štiristrankarsko sodelovanje v vladi.
S tem se je jasno opredelil za ohranitev današnjega stanja in odbil kakršnokoli spremembo. Morda že bližnja bodočnost pa bo pokazala, če bodo njegovi napori uspešni.
Državni udar na Koreji
V	ponedeljek zjutraj je radijska postaja v Seulu javila v svet, da se je v Južni Koreji izvršil državni udar. Vojaški revolucionarni odbor pod poveljstvom generala Čang Do Jounga je zasedel radijsko postajo in vladne palače. Do streljanja je prišlo samo tukaj in je menda obležalo nekaj mrtvih. Dopoldne je prestolnica že imela svoje navadno lice. Vojaški svet je izdal proglas v šestih točkah. V njih našteva, da bo poostril protikomunistično borbo ter sc še bolj naslonil na Organizacijo združenih narodov ter na Združene države. Ministrskemu predsedniku čang Mionu, katerega je odbor zaprl, očitajo korupcijo in da ni ničesar storil, da bi se Južna in Severna Koreja zopet združili.
Južna Koreja je prav prejšnji mesec praznovala obletnico, ko so ljudske sile zrušile dvanajstletno diktaturo predsednika Syngman Rheeja. Namesto njega je bil s
Izdajanje turističnih vizumov
V	prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu je bila v ponedeljek tiskovna konferenca, na kateri je konzul g. Oluič obrazložil časnikarjem nove predpise o izdajanju turističnih vizumov za potovanje v Jugoslavijo. Glavna sprememba in novost sta v tem, da konzulat odslej izdaja prosilcu turistični vizum, s katerim sme v enem letu trikrat potovati v Jugoslavijo in se tamkaj vsakokrat zadržati do 30 dni. Pristojbina za ta vizum znaša 1300 lir. Še vedno pa izdajajo tudi turistični vizum za enkratno potovanje in njegova pristojbina je nespremenjena (650 lir). Za vizum lahko zaprosiš neposredno na konzulatu ali preko potovalnih uradov. Izdajo ga pa v 24 urah.
O prenosu valute je konzul Oluič dejal, da sme italijanski ali tuji državljan ob vstopu na jugoslovanska tla imeti pri sebi največ 1500 dinarjev v bankovcih po 100 din. Zamenja pa lahko poljubno vsoto italijanskih lir po turističnem tečaju 960 dinarjev za 1000 lir. Kdor potuje čez mejo z vozilom, ki ni
široko večino izvoljen predsednik Čang, ki ima že šest in šestdeset let. Kot se vidi, ni tudi ta zadovoljil državljanov, ker je začel s čistko v častniškem zboru. Udar kaže, da je bolj desničarsko usmerjen in bo zato gotovo prišlo do novega spora med silami, ki stoje za hrbtom severne in južne polovice Koreje. Spočetka se je zdelo, da stoji za polkovniki vojaškega odbora ameriška roka. Dva dni po revoluciji je pa zastopnik poslaništva Združenih držav izjavil na tiskovni konferenci, da ZDA priznavajo kot pravomočno vlado še vedno le prejšnjo.
Vstop v srednje šole
šolska skrbništva so nam poslala v objavo ministrsko okrožnico št. 10.329, ki obravnava pogoje za vstop v srednje šole. S prihodnjim šolskim letom se učenci Osnovnih šol smejo vpisati brez sprejemnega izpita v prvi razred nižje srednje šole. Zadostuje navadna prošnja.
Okrožnica poudarja dolžnost učiteljev, da si prizadevajo izvršiti učni program tako, da bodo učenci uspešno mogli slediti pouku v srednji šoli. Poudarek je tembolj važen, ker je po ustavi določena osemletna temeljna šolska obveznost brez prekinitve. Sprejemni izpit pa bodo morali polagati tisti učenci, ki niso dovršili osnovne šole in bodo do '31. decembra tega leta dosegli deseto leto starosti. Ti morajo vložiti prošnje za sprejemne izpite do 31. maja tega leta.
LUNA IMA BRATE
Zvezdoznanci so nas do danes učili, da ima naša Zemlja samo enega spremljevalca ali satelita, namreč luno. Profesor Kor-dvlcvski z zvczdnrnc v Krakovu na Poljskem je pa odkril še dva salc'ita. Oba je tudi fotografiral kot dve zelo oddaljeni meglenim. Razdaljo je izračunal na 400.000 kilometrov, obseg pa imata večji kot naša Zemlja.
UMRL JE GARY COOPER
V	soboto jc umrl v svoji hollywoodski vili slavni films ikigralec Gary Cooper, junak neštetih cow-boyskih in pustolovskih filmov. Star je bil 60 let. Leta 1959 je prestopil v katoliško vero in je tudi umrl kot kristjan.
za Jugoslavijo poenostavljeno
njegova last, mora imeti pooblastilo, ki ga overovijo ali Avtomobilski klub ali sodnija ali notar.
Posebni predpisi veljajo za pristajanje in kroženje po jugoslovanskih teritorialnih vodah z manjšimi ladjami, jahtami itd. kakor tudi za tiste, ki hodijo v Jugoslavijo na lov.
Nespremenjeno pa je ostalo izdajanje navadnega vstopnega in izstopnega vizuma, katerega pristojbina znaša 1950 lir in ki omogoča bivanje na jugoslovanskem ozemlju največ 30 dni. Ta vizum potrebuje, kdor potuje 1' Jugoslavijo poslovno, na obisk sorodnikov itd.
Novi predpisi, ki veljajo za turistične vizume, predstavljajo brez dvoma precejšnjo olajšavo, saj je strošek manjši in potniki obenem prihranijo mnogo časa, ker je postopek poenostavljen. Jugoslovanski konzulat v Trstu je lani izdal skupno 90.000 vizumov. Zaradi novih olajšav je treba pričakovati, da bo letos obiskalo sosedno državo še večje število turistov.
Socialna okrožnica Janeza XXIII.
V nedeljo se je pred baziliko Sv. Petra v Rimu zbralo okrog sto tisoč delavcev iz šestdesetih držav, da proslavijo 70-letnico znane okrožnice Leona XII. »Rerum nova-rum«. V dolgem in pisanem sprevodu z godbami in praporji ter v narodnih nošah se je množica zgrnila na prostrani trg. Papež je prišel okoli pete ure popoldne med delavce in sedel na svoj prestol.
V nagovoru na zbrane delavske množice se je Janez XXIII. najprej spomnil socialnih enciklih Leona XIII. in Pija XII. in napovedal, da bo v najkrajšem času izšla nova, tretja socialna okrožnica, ki je potrebna zaradi novih družbenih razmer, katere so se razvile v zadnjih 30 letih. Okrožnica bo obsegala štiri daljša poglavja. V prvem so zbrani socialni nauki Leona XIII. in dveh zadnjih papežev. V drugem poglavju obravnava vprašanja, ki so še od prve enciklike dalje ostala nerešena. To so delavske plače, zasebna lastnina, odnosi med zasebno in državno gospodarsko dejavnostjo, raznovrstne družbene edinice ter obramba človekove osebnosti in njenih pravic. Tretji del obsega nova socialna vprašanja, ki terjajo rešitve od sedanjega zgodovinskega trenutka. Tako je treba rešiti problem kmetijstva, ki v primeri z naraščajočo industrializacijo po vsem svetu vidno nazaduje. Nerešeno je tudi vprašanje bede in lakote mi-
lijonov ljudi. Gospodarsko zaostalim deželam mora pa vse človeštvo vzajemno pomagati.
Zadnje poglavje je posvečeno razpravi o ureditvi socialnih odnosov v luči cerkvenih naukov. Okrožnica se konča s pozivom, naj se okrepi socialna zavest vsakega posameznika.
Enciklika bo najprej prevedena v vse glavne jezike in nato razposlana v svet.
»IZ VSAKE KNJIGE NAM GOVORI ČLOVEK«
Po vojni se je v mnogih kulturnih državah zbudila kulturna zavest. Pisatelji in založniki so uvideli, da je treba knjigo, ki je izraz kulturne stopnje vsakega naroda, razširiti med ljudi. Kakor se dela reklama za drugo blago, tako se mora v današnjih časih ponujati tudi kulturna dobrina, da, včasih celo nevsiljivo ponujati. Zato so se začeli ustanavljati knjižni sejmi, državni in mednarodni. Njih namen je vzbujati zanimanje za knjigo in kulturo tudi med preprostimi sloji; spoznavati preko knjige kulturno stopnjo sosedov in jim dokazati svojo.
Največji taki sejmi so vsako leto v Lip-skem in v Frankfurtu. Razstavljalo je 1500 založnikov iz vseh krajev sveta. Nad 100.000
knjig skoro v vseh jezikih sveta si je lahko obiskovalec ogledal.
Jugoslavija je začela prirejati mednarodne sejme knjig od leta 1956 dalje, najprej
v	Zagrebu, potem v Beogradu. V manjšem obsegu so sledile temu vzgledu tudi slovenske založbe. Lansko leto je bil sejem odprt v Ljubljani, v krasno urejenih Križankah. Založbe so določile popust od 15 do 50 odstotkov. Pomembna prireditev je imela precejšen odmev. Letošnji knjižni sejem je bil prirejen od 6. do 12. maja v Križankah v Ljubljani in obenem na dvorišču Rotovža v Mariboru. Knjigarne v vsej Slc 'f' niji so v istih dneh imele interni Teden knjige.
Vrhunski sestanek
Že nekaj časa se je govorilo, da se bosta Kennedy in Hruščev srečala na političnem sestanku. Pobuda je istočasno prišla od obeh strani. Včeraj se je pa ta novica potrdila. Sestanek med dejanskima voditeljema Vzhoda in Zahoda bo v soboto, 3. junija, na Dunaju. Na dnevnem .redu razgovorov ni nobene konkretne točke, pač pa bosta oba poglavarja razpravljala o celotnem svetovnem političnem položaju. Kennedyju gre predvsem za dogovor o medsebojnem nadzorstvu glede oboroževanja z jedrskim orožjem. Pred konferenco na Dunaju se bodo bržkone zbrali na poseben sestanek ministrski predsedniki zapadnih držav.
ŽIVAHEN PROMET
Eden najbolj živahnih obmejnih prehodov v Italiji je prelaz Brenner. Po podatkih obmejne policije so zaznamovali lansko leto 5,937.270 prehodov oseb po cesti in 2 milijona 200 tisoč oseb po železnici. Skupno torej v obe smeri preko osem milijonov prehodov.
Letos se je promet še povečal. V prvih štirih mesecih je šlo čez Brenner en milijon in 317 tisoč potnikov, kar je za 323 tisoč več kot lansko leto.
Pretresljiva žaloigra v Devinu
Karabinjer ubil 18-letno dekle na njenem domu
V nedeljo kmalu po 10. uri zvečer je bil v Devinu izvršen zločin, kakršnega ta vas in vsa bližnja ter daljna okolica še ne pomnita. Šestindvajsetletni karabinjer, ki je bil že kaka tri leta v službi pri vaški karabinjerski postaji, je s tremi streli iz samokresa ubil 18-letno Ondino Semula, bivajo-
čo v eni izmed ljudskih hiš v Devinu. Uboj je bil izvršen na dekletovem domu. V stanovanju sta poleg zločinca in njegove žrtve bili še 13-letna Ondinina sestrica in njena nekaj let starejša sestrična, medtem ko so starši v tistem trnutku bili v vaški gostilni na trgu.
Vsi znaki kažejo, da je morilec, ki je bil doma iz neke vasi v južni Italiji, samo zato nasilno odvzel dekletu življenje, ker se je odločilo dokončno pretrgati njuno ljubezensko razmerje. Sestrica in sestrična sta povedali, da sta iz sosedne sobe iznenada slišali, kako je Ondina zavpila: »Ne, ne, ne naredi tega!« Te so bile tudi njene zadnje besede, kajti takoj zatem so padli trije streli in nekaj sekund nato še četrti. Sosed, ki stanuje v pritličju, je brž pritekel v stanovanje in nato še v dekletovo sobo. Pred očmi se mu je razvrstil grozen in globoko pretresljiv prizor: na postelji je sključeno ležalo Ondinino truplo, na tleh pa je prav tako mrtev ležal morilec, ki je z desnico še stiskal samokres. Očitno je, da je karabinjer prve tri strele oddal dekletu, s četrtim si pa vzel življenje.
Vest o tragičnem dogodku se je bliskovito razširila po vsej vasi in okolici. Mnogi so prihiteli na kraj žalosti in tu prebili vso noč. Okrog polnoči so morilčevo truplo prenesli v poslopje karabinjerske posadke, medtem ko So nesrečno dekle postavili na mrtvaški oder v isti sobi, kjer je prerano končalo svoje dni. Do pogreba, ki je bil v torek, pa so truplo neprestano prihajali kropit prijatelji, znanci in prebivalci bližnje ter daljne okolice.
Planina Grintavca s Tošcem
(Foto Fr. Močnik)
(Nadaljevanje na 4. strani)
Teržaškj mestni svet:
PRORAČUN ZA LETO 1961 ODOBREN
Zadnji petek je tržaški občinski svet zaključil razpravo o proračunu tekočega leta. Z 32 glasovi je svet v bistvu odobril predlog proračuna, ki ga je sestavil upravni odbor, le da so se nekoliko povečali izdatki, tako da znaša primanjkljaj, ki bi ga morala kriti država, skupno 1967 milijonov lir, se pravi 14 milijonov več, kot je bilo prvotno predvideno.
Za predlog proračuna so glasovali svetovalci Kršč. demokracije, socialdemokratske, republikanske in liberalne stranke, neod-visnež Tolloy in zastopnik slovenske liste dr. Simčič. Petnajstdnevnik »Demokracija« z dne 15. t. m. med drugim takole opravičuje njegov glas za proračun: »Z zadovoljstvom je ugotovil (dr. Simčič op. ur.), da je dr. Rocco, občinski odbornik za proračun, izjavil, da bo občina imenovala poljske čuvaje. V razgovorih, ki jih je imel s člani občinskega odbora, se je nadalje prepričal, da bo občina poskrbela za izpopolnitev učnih sredstev slovenskih šol. Predvsem pa je dr. Simčič poudaril, da ga veseli, da bo dobila dvojezične napise tudi slovenska šola pri sv. Jakobu. V kolikor zadeva člen 5. Posebnega statuta pa je dr. Simčič dejal, da je v stikih, ki jih je imel, dobil zagotovilo, ki se v bistvu sklada z županovimi izjavami na seji, da bo občina postavila dvojezične napise v vseh tistih predelih, v katerih predstavlja slovenski živelj predpisani delež prebivalstva, in to čim bo odnosni člen Posebnega statuta dobil svoje avtentično tolmačenje.
Čeprav »Demokracija« zatrjuje, da bodo »vsi pametni in trezni priznali, da je ravnal prav«, se s takim stališčem nikakor ne strinjamo. Problemi, ki žulijo slovenske prebivalce tržaške občine, so namreč v bistvu ostali nespremenjeni in nerešeni. Poleg tega odgovorni ljudje niso niti pokazali dobre in trdne volje, da jih rešijo. Cena, ki so jo za odločilni glas v korist proračuna plačali vodilni krogi na občini, je ^vsekakor prepičla in je ne moremo upravičiti.
Da je tako, je dokazal sam župan Fran-zil, ko je odbil zahtevo, naj se razpiše natečaj za slovenske uslužbence, češ da je to nepotrebno, ker kar 380 uslužbencev zna slovenski in 121 jih zna hrvaški. Vsak slepec vidi, da je to modrovanje prazno in neprepričljivo in da se na ta način le opravičujejo današnje razmere v tržaški občinski upravi, kjer so Slovenci v narodnem pogledu dejansko brezpravni. To pa ni m ne more biti v skladu z načeli prave in moderne demokracije.
ZASTOPNIKI AKADEMIKOV
Kot smo že poročali, so tržaški vseuči-liščniki pred kratkim izvolili svoje stanovsko predstavništvo. Na osnovi števila pre-...	.	.	v	.	,	ierenčnih	glasov	so	bili	izvoljeni tile slo-
blla sPreJeta prošnja ustanove ENALC, da venski akademiki: Marko Udovič Igor Ko-
ji občina brezplačno odstopi nekaj zemljišča ob nabrežinski obali, kjer bodo sezidali poslopje, v kateri bo gostinska šola. Svet je v ta namen dal na razpolago kakih 1500 kv. m zemljišča. S svoje strani se ustanova obvezuje, da bo pri nameščanju nestrokovnega osebja dajala prednost domačinom in obenem brezlačno izšolala tri gojence iz devinsko-nabrežinske občine.
Svetovalci so nadalje razpravljali o prošnji, ki jo je bilo vložilo avtqbusno podjetje La Carsica, da se ji proda skupno 3.500 kv. m zemljišča v bližini županstva. Gre za delno že obzidan prostor, na katerem namerava to podjetje zgraditi garažo za avtobuse in stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. Svet je sklenil, da se vse to zemljišče proda za skupno ceno 2 milijona 315 tisoč lir.
Repentabor:
PRIČELI BODO UREJEVATI POTI
Z gospodarskim načrtom 1960-61 je bil repentaborski občini nakazan znesek 4.200.000 lir za položitev asfaltnega plašča J po glavnih cestah v Repnu in na Colu. Na dražbi, ki jo je razpisal Tehnični urad v Trstu, je ta dela prevzelo podjetje CESIA. Ceste prično urejevati v najkrajšem času.
Te dni so tudi nekateri delavci Selada začeli popravljati nekatere obcestne zidove v raznih vaseh repentaborske občine. Nič pa še ni znano, kdaj bodo pričeli izvrševati določena večja popravila na šolskem poslopju.
srnina in Karel Primožič. Prvi je kandidiral na listi Adria, ostala dva pa na levičarski listi UGI.
t ODVETNIK OKRETIČ
V soboto ponoči je nenadoma umrl tržaški odvetnik dr. Henrik Okretič v starosti 73 let.
Rojen je bil v Pazinu. Pred prvo svetovno vojno se je pa naselil v Trstu, kjer sc je tudi živahno udeleževal političnega življenja. Po vojni se je pa umaknil iz javnosti. Naj počiva v miru!
POROKA
V svetoivanski cerkvi v Trstu sta si pred kratkim obljubila večno zvestobo gdč. Mirela Urdih in g. Peter Merku. 2cninu in nevesti, ki izhajata iz znanih in zavednih slovenskih družin iz Trsta, želimo mnogo sreče in božjega blagoslova v novem življenju.
Čestitkam in voščilom se pridružuje uredništvo Novega lista.
Žaloi
v Devinu
igra
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nabrežina:
SMETARSKA SLUŽBA IN GOSTINSKA ŠOLA
Na redni torkovi seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta so svetovalci rešili več važnih vprašanj. Tako so sklenili, da bo do konca leta 1962 opravljalo smetar sko službo podjetje, ki je last bratov Danijela in Josipa Trampuža. Občina bo za to delo, ki se bo v glavnem izvrševalo na področju Sesljana, Devina in Štivana, plače-	Namesto cvetja na grob Alojzija Černeta daruje
vala meseono 170 tisoč lir. Ugodno je tudi Dorica Berginc 1.000 lir za sklad Novega lista.
Na zadnji poti je mlado dekle spremila velika množica. Krsto, pred katero so bili razvrščeni mnogi venci in šopki cvetic, so nosili domači fantje v belih srajcah, obda jala pa jo je vrsta belooblečenih deklet. Žalne obrede je opravil devinski dekan. Ko so na štivanskem pokopališču pričele pa dati na krsto prve lopate rdeče kraške zemlje in se je k Bogu glasno dvigala molitev za rajnko, so se pogrebci šele dokončno zavedli, da mladega dekleta res ni več.
Tako se je to, kar naj bi bila ljubezenska idila, spremenilo v eno najbolj presunljivih žaloiger, kar jih pozna zgodovina naših krajev.
Za morilca, ki si je po zločinu vzel življenje, velja sicer stari latinski rek »mors omnia solvit« (smrt vse razrešuje), vendar vseh preostalih ta tragedija nikakor ne razrešuje dolžnosti, da spoznajo in, če je treba, tudi s prstom pokažejo na posredne in neposredne, globlje in daljne vzroke, zaradi katerih je do žaloigre dejansko prišlo.
Naj prerano umrlemu dekletu sveti večna luč. Staršem in sorodnikom pa izražamo globoko občuteno sožalje.
DAROVI
ČEDAD
Vsaki dve leti se ponavlja v Čedadu razstava značilnih vin iz Furlanije in spodnjih krajev Beneške Slovenije. Razstave se udeležujejo tudi vinogradniki iz goriške pokrajine. Letošnja razstava je določena za tri dni, in sicer od 27. do 29. maja. V zvezi z vinsko razstavo bo prirejena tudi razstava poljedelskih strojev ter ogled izdelkov domačih umetnikov. Razume se, da bo tiste zadnje dni maja v Čedadu tudi sejem z zabavišči in običajnimi »komedijami«, če-dadski semenj in vinska pokušnja privabljata v mesto mnogo gostov.
GROBJE
Dober zrak, bržkone pa še bolj skromno in pošteno življenje je vzrok, da žive med nami prav stare in čvrste korenine. Beneška Slovenija je že od nekdaj slovela, da marsikateri njen prebivalec učaka zelo visoko starost. V naši vasi živi stari Jožef Tomazetič, ki še kar krepko nosi na plečih svojih 94 let. Če ga vprašate, kako jih je učakal, se odreže, da delo in skromno — jelo pomagata za dolgo življenje. Bog ga živi!
KLENJE
V naši skromni vasi Klenje blizu špetra ob Nadiži živi najstarejši mož vse videmske pokrajine. Ta čvrsta korenina je Jožef Jusič, ki bo stopil čez nekaj mesecev v prav redko starost — 106 let! Kljub never jetno visoki starosti pravi, da bi rad še dalje živel, ker mu nič ne manjka ... Pritožuje se samo zaradi sluha, ki mu ne služi več tako dobro kot pred leti. Stari Jusič je prava dobričina; kakor v starosti, tako se odlikuje tudi v pobožnosti. Vsako nedeljo prihaja k maši v vaško cerkvico; rad sprejema duhovne obiske in se pogovarja z gospodi v domači govorici. Pred nekaj dnevi je imel odličen obisk. K njemu je prišel sam videmski nadškof, da ga pozdravi in blagoslovi. Starček je bil ves ginjen.
Jz (j
*
VOLITVE
Prejšnji teden so različne stranke poslale v Gorico svoje vodilne može na volilno borbo. Na Battislijevem trgu je govoril no-vofašistični poslanec. Morebiti se je mož spomnil, da je pred dvajsetimi leti prav na istem trgu kričal njegov vzornik Mussolini in med bruhanjem pen iz ust zagotavljal, da bo ukazal vse Slovence iztrebiti. Zato je tudi njegov slednik razgrajal med vsem svojim govorom večinoma proti Slovencem, našim šolam, dvojezičnosti, in sicer tako, da se je zdelo preveč že samim poslušalcem. Kako bodo misini dejansko koristili občinski ali pokrajinski upravi, o tem ni znal nič povedati.
V	petek je govoril zastopnik socialnodemokratske stranke poslanec Orlandi. V dvorani Petrarca, v nekdanjem slovenskem Trgovskem domu, ga je posilušalo le malo ljudi. Napadel je novofašiste in komuniste, češ da niso prav nič storili v zadnjih 15 letih za italijanstvo Gorice, kar mu bodo pr-
vi	gotovo zamerili, ker se čutijo od višjega bitja poslani, da ščitijo italijanstvo mesta, seveda samo z blatenjem naše manjšine.
Bolje je bil obiskan volilni shod liberalnega prvaka poslanca Malagodija v Verdi-
* Hnnalb fi n d-o-lina
Vsi, ki našega Jožeta Jusiča poznamo, mu i7 srca kličemo, da bi učakal vesel in čil svoj 106. rojstni dan!
BRDO
Na ovinku v Karniji, kjer se cesta odcepi proti Tolmezzu, se je v nedeljo dopoldne pripetila avtomobilska nesreča, ki bi imela lahko hujše posledice. Iz Trbiža je privozil s precejšnjo naglico 34-letni profesor Aleksander Molaro, doma iz Brda. Po cesti iz Venzona je pa pridirjal odvetnik For-mentini iz Gorice. Na ovinku je v njegov avto trčil Molaro in ga prevrnil na levo. Vozniku se ni zgodilo nič hudega, razen nekaj prask po glavi: Huje jo je plačal pa naš rojak. Ves sprednji in desni del njegovega voza je močno poškodovan in stlačen. Hude rane je zadobil po nogah in rokah tako, da se bo moral več časa zdraviti v videmski bolnišnici.
—0—
Omeniti moramo tudi, da je zakladni minister odobril naši občini najem posojila 5 milijonov in 900 tisoč lir, ki pojdejo za popravila šolskih poslopij.
OVČJA VAS
Ovčja vas ima v zgodovini planinstva že sloves, da počiva na njenem pokopališču marsikateri previden ali nepreviden plani Nec. Med neprcvidneže spadata tudi dva mladeniča doma iz koroških Borovelj. Na Vncbovhod sta pridirkala v Ovčjo vas in se kar brž odpravila h koči PeHarini. Tu sta pustila opremo ter začela plezati na Viš. Mladeničema se je zdelo vse kar smešno lahko. Zgrešila sta pa smer ter sta prišla šole z nočjo na vrh. Začelo je snežiti, stene so se pokrile z ledeno šipo, na^aj ni bilo mogoče. Na vrhu sta brez odeje in hrane 'so noč prezebala. Na pol mrtva sta naslednji dar) potrebovala celih trinajst ur, da sta prišla do koče. Rešilni oddelki in vojaštvo so že iskali ponesrečenca, ko s*a se napol mrtva privlekla v dolino.
jevem gledališču. Najprej je pohvalil župana Bernardisa, ki je sedel na galeriji. Po tem je ostro govoril proti ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, češ da bi nova dežela pomenila pravo nesrečo za vso Italijo. Krščanskim demokratom v Gorici je pa očital, da prveč popuščajo socialistom. Potem je spet obravnaval splošna politična vprašanja in je končal z besedami, da je treba braniti svobodo, posebno v Gorici, »ki je predstraža civilizacije«. Liberalna stranka, ki razpolaga, če sodimo po zunanjih znakih, z velikimi sredstvi za volilno borbo, je izdala tudi de vet načelnih točk za delo svojih bodočih zastopnikov v občinskem svetu. Prva je prav tista proti deželni samoupravi, češ da so sestavljalci ustave imeli pred očmi varstvo manjšinskih pravic. Manjšina pa je po mnenju liberalcev tako majhna, da to vprašanje sploh ne pride v poštev.
Menimo, da ni zavednega Slovenca, ki bi imel še kaj simpatij do tako liberalnih načel.
FANFANIJEV GOVOR
V	nedeljo zvečer je imel ministrski predsednik Fanfani napovedani govor v telovadni dvorani v Gorici. Medtem ko je na trgu pred dvorano govoril misinski poslanec De Marzio, se je dvorana skoro popolnoma napolnila. V začetku je strankin tajnik Co-cianni predstavil govornika in navedel vrsto podatkov o ražvOju goriške občine in pokrajine.
Precejšnja živahnost je pa nastala med poslušalci, ko je Fanfani, ki je dober govornik, začel z nekoliko utrujenim glasom govoriti, kako ga veže očetov spomin na Gorico. Zagotovil je, da bo vlada budno podpirala vsak napredek goriškega prebivalstva. Ni pa prišel kot demagog in tudi ne kot trgovec, ki z obljubami išče glasove za svojo stranko. Tedaj je nekdo iz občinstva zavpil: »Tukaj so tudi delavci!« Govornik je takoj odvrnil, da bo vlada v prvi vrsti z novimi odredbami poskrbela za poljedelstvo in še posebej za delavce v tržiški ladjedelnici, ki se nahaja v težavah ... »Zaradi monopolov«, je spet zavpil glas. Fanfani je puščico odbil, češ kako je pa mogoče, da v Sovjetski zvezi ne prospeva poljedelstvo, ki ni v rokah monopolov. Zopet je neznanec vprašal, ali je vlada prejela neko vlogo. Med vpitjem »Ven z njim!« je bilo težko slišati nadaljnje besede, a Fanfani je zavpil v mikrofon, da smo v demokratični državi in da je vesel, če kdo misli s svojo glavo ter naj puste besedo tudi opoziciji.
V	šali je pripomnil, da pisma nima, samo uro da ima v žepu. Sledil je še medklic: »Sem Italijan, ki	hoče	svobodo!« Na	to
zopet Fanfani: »Ne	vem,	kateri	stranki	pripadate, toda želim	vam,	da bi	v vsaki	dr-
žavi uživali tako svobodo, kakršno imate v tem trenutku...« Nastalo je zopet vpitje in neznanca so odstranili iz dvorane.
Predsednik je nadaljeval govor s stvarnim naštevanjem dohodninskih poviškov, de’avskih pl?č in o gradbah delavskih stanovanj. Zanimanje so zbudile njegove besede o kalabreških kravah in kako je pozval in odslovil nepoštene	upravitelje	fondov	za
Južno Italijo. »Tudi visokim uradnikom sem rekel: izberite si naslonjač (poltrono), dveh ne boste več imeli,« je poudaril, namigujoč na mnogostranske visoke zaslužkarje in svoj namen, napraviti red v državni upravi. Po nekaterih drugih duhovitih pripombah in vmesnem monotonem naštevanju je končal dolgi govor z besedami, da ni prišel iskat glasov, marveč vzpodbuditi vse k delu za še večjo Italijo v svobodi in demokraciji.
Govor je bil precej 'stvaren in zelo malo demagoški, vendar se pa ni ministrski predsednik niti z besedico dotaknil potreb in pravic Slovencev, ki tudi prebivajo v tej pokrajini. Ravnal je torej tako, kot da nas ni in da manjšinsko vprašanje sploh ne obstaja.
ŠTEVERJAN
»Eno lodrico za Gorico«, tako geslo bi pravzaprav moralo biti napisano na letakih tretje volilne liste, katere pobudnik je gospod baron. Za svoj znak si je namreč izbral buč vina in spodaj napis »Per Gori-ria« (Za Gorico). Ta lista zagovarja kot načelno točko pridružitev števerjana h goriški občini. Na letakih, ki so jih trosili kar iz 'etala, je v čudovito zaviti slovenščini zapisano, da bi števerjanci lahko bili deležni »razteznosti vseh možnih koristi carine proste cone«. Skupina ljudi, ki je šla gospodu na lim, pravi nadalje, da se bo napeljal vodovod po vsej vasi, čeprav ve, da je v ta namen že izposlovanih 20 milijonov lir in da se bodo dela za vodovod kmalu začela. Isto velja za asfaltiranje cest. V predzadnji točki stoji obljuba »takojšnje zvišanje vrednosti zemljišč«. Katerih? šte-verjanskih Občinarjev gotovo ne, ker jih nimajo ali pa ne prodajajo! Nemara skuša kdo drugi prodati za visoke denarce kake svoje kose, ki mu ne služijo več?
V	nedeljo se je zopet pojavilo baronsko letalo in metalo letake na glave ljudstva, ki se je zbralo k prireditvi v borovcih. Na letakih »Ali veste?« in s pozivom zi »Tretjo listo« so navedene številke 4 milijonov 'ir •'a nlače uradnikov in županov honorar, ki da znatno presegajo občinske davke. Občinarji pa vedo, da znaša županov honorar osem tisoč mesečno in da je davek v goriški občini približno 12 tisoč lir 'etno na glavo, v števerjanski pa okrog tri tisoč, ne pa dvakrat toliko.
O	ostalih številkah se pa da še marsikaj povedati. Po števerjanu se tudi dosti govori, kako je prišlo do tretje liste. Občinarji pa se dobro zavedajo, da morajo za vsako ceno ohraniti občino v svojih rokah.
CESTA V ŠEMPETRU PRI GORICI
Vse izletnike in poslovne ljudi je zadovoljila novica, da so onkraj meje izročili prometu novo cesto iz Rožne doline v šem oeter. Nova cesta teče tik ob progi in mejni črti. Dolga je 1300 metrov ter nima več tistega nerodnega vzpona kot stara cesta. Vozišče je široko šest metrov in dobro asfaltirano; ob obeh straneh bo novogoriška občinska uprava uredila še posebno stezo za kolesarje in drugo za pešce.
IZ KULTURNEGA ŽlVl^JEiSJA Cdgovornost za otrofce
Te.dni je prišlo v neki vasi na Tržaškem do strašne tragedije. Mlad karabinjer je ustrelil osemnajstletno dekle in še sam sebe. Dve družini sta pahnjeni v brezmejno žalost, zlastj še družina nesrečnega dekleta, in vse prebivalstvo na Tržaškem je še vedno pod težkim vtisom tega groznega dogodka.
Toda okoliščine, v katerih je prišlo do umora in samomora, so take, da nas silijo spregovoriti tako našim staršem kot tudi mladini nekaj resnih besed. Zdi se nam namreč, da je ta zločin logična in celo nujna posledica današnje vzgoje in današnjega obnašanja naše mladine. Prej ali slej je moralo priti do tega in gotovo je, da to ni zadnji tak primer, če se starši in mladina ne .bodo zavedli svoje odgovornosti. Ne mislimo moralizirati in naše pisanje ni mišljeno kot očitek nikomur, radi pa bi vzdramili naše ljudi, da bi se zavedli nevarnosti, ki groze njihovim otrokom. K temu nas silita vest in čut odgovornosti, ki mora biti v poštenem tisku vedno živ in buden.
DANAŠNJA MLADINA
V	svetu se veliko piše in govori o tem, da je današnja mladina prej zrela kot v nekdanjih časih. To pa je res le, v kolikor velja za telesno zrelost, ker danes mladini ne manjka ničesar, kar pospešuje njeno telesno rast in razvoj. Obilna in raznovrstna hrana, vitamini, zdravila, krepila — vse to nudijo danes starši svojim otrokom, tudi če žive v še tako skromnih razmerah. Skoro vsak otrok raste pod rednim zdravniškim nadzorstvom. Zato raste današnja mladina telesno zdrava in močna ter dozori mnogo prej, kot so dozorevale prejšnje generacije. Toda duševno ne dozori nič prej kot nekdanja mladina. To pedagogi in psihologi vedno spet ugotavljajo. Mnogi odlično hranjeni in blesteče razviti »čudežni otroci« iz predšolske dobe se v šoli na veliko razočaranje svojih staršev izkažejo navadne povprečneže in le užaljena trma staršev jih sili, da morajo študirati, čeprav bi šli mnogo raje v kakšno obrt. In prav nič drugače ni z doraščajo-čo in »doraslo« mladino. Kljub svoji razvitosti taki »odrasli« mladinci še davno niso za življenje zreli ljudje. Osemnajstletno dekle še ni duševno zrela ženska, pa naj je telesno še tako »dorasla«; in tudi osemnajstletni fant je še daleč od tega, da bi se lahko uvrščal med zrele može. To upoštevajo zakonodaje skoro vseh držav na svetu.
Z ozirom na to je jasno in nujno, da taka telesno odrasla, duševno pa še nezrela mladina ne sme ostati brez skrbnega in pametnega nadzorstva tistih, ki so odgovorni za njeno blaginjo. In to so predvsem starši. Zato naj bi očetje in matere skrbno bdeli nad tem, kaj počno njihovi »odrasli« 18-letni sinovi in hčere. Osemnajst let — to je starost »teddy boyev«, starost »tepistov« in njihovih prijateljic. Seveda mladenič ali mladenka, ki zaideta v tako družbo, zaradi tega še nista izgubljena, vendar pa sta v največji nevarnosti, da ju bo pokvarjena družba prej ali slej potegnila s seboj v kako kriminalno pustolovščino, če ne v grd zločin. Z nepremišljenim dejanjem si lahko pokvarita in otežita vse življenje.
DOLŽNOSTI STARŠEV
Vse obsodbe so vredni tisti starši, ki puste mladini preveč svobode — ali oelo popolno svobodo — kar zadeva družbo, v katero zahaja, zanašajoč se na njeno »pamet« in »odraslost«. Tudi najbolj pameten mladenič in mladenka bosta napravila v tej starosti še celo vrsto napačnih in nepremišljenih korakov, pred katerimi ju lahko obvaruje le pameten nasvet staršev. Lastne izkušnje, ki so najboljši svetovalec, bodo prišle šele s časom.
Slabo je tudi puščati taki »odrasli« mladini popolno prostost v ljubezenskem pogledu. Ce se hoče tak »odrasel« fant ali dekle poročiti, mora predložiti pristojnim državnim in cerkvenim oblastem dovoljenje svojih staršev. Osemnajstletniki pa so še cela tri leta oddaljeni od starostne meje, ki jo smatrata cerkveni in državni zakon za primerno, ko lahko priznata mlademu človeku sposobnost lastne trezne presoje. Kako morejo torej starši z mirno vestjo dopuščati, da se njihovi osemnajstletni in morda še mnogo mlajši otroci »samostojno« odločajo v zadevah, katere mora tudi resnično zrel človek zelo dobro in temeljito premisliti.
Tudi izgovor, da se ne more nič zgoditi, če zahaja »fant« v hišo k dekletu, je jalov. Prav to lab ko privede do tragedije, ker vzbuja morda tudi v nezrelem alj duševno neuravnovešenem zaljubljencu upe in pričakovanja, katerih se oklene z vsem svojim bistvom in katerim se potem ne more več odreči ter je pripravljen storiti rajši najhujši zločin — umor ali samomor. Naravnost neodgovorno pa je s strani staršev, če puste mlado dekle samo v hiši s tujim človekom, ki ga komaj poznajo in ga niti v najboljšem primeru v kratkih mesecih ne morejo do konca spoznati, če je sploh mogoče kakega človeka do konca spoznati. »Zaroka« — to je puhla, prazna, konvencionalna beseda brez prave vsebine. Največkrat služi samo za izgovor ali pa pomeni za enega izmed obeh nepremišljeno jam stvo, ki bi ga kmalu le prerad vzel nazaj.
Najhujše pa je morda to, da vzgajajo danes premnogi starši svoje otroke in zlasti dekleta tako, kot da bodo opravljale v življenju samo ljubezensko, ali bolje rečeno: seksualno funkcijo. Vsa njihova skrb — in to velja posebno- za matere — je preračunana v to, da bi bile njihove hčerke kar najbolj privlačne za mlade moške, da bi lahko tako čimprej in čim širše izbirale. Mlado dekle, ki je že. tako
Ta mesec se začenja v Evropi vrsta glasbenih in gledaliških festivalov, ki se ne. bo več pretrgala tja do konca oktobra. Vsako mesto, ki ima kaj glasbene tradicije, ali pa tudi ne, skuša spraviti na noge lasten festival, katerega pobudniki so mnogokrat samo Iokalpatriotizem in koristi tujskega prometa. Seveda pa so nekateri teh festivalov res odlično pripravljeni in po pravici uživajo mednaroden sloves ter že spadajo k evropski kulturni tradiciji.
Festivalsko serijo sta odprla mednarodni beneški festival sodobne glasbe in glasbeni festival v Wies-badnu, kjer pa letos nimajo na sporedu kakšnih posebnih novosti. Italijansko operno gledališče zastopa tam ansambel iz Palerma, jugoslovansko pa ansambel beograjske opere, ki že kar redno gostuje na vviesbadenskih festivalih.
Ta mesec prirejajo operni festival tudi v Bor-deauju, kjer so predvajali zanimivo novost, in sicer opero, za katero je napisal besedilo slavni Anou-ilh, glasbo pa je zložil Damase. Opera ima naslov »Colombe« in je doživela lep uspeh. Dirigiral jo je Damase sam.
Junija bo festival na Dunaju, kjer imajo na programu precej glasbe Richarda Straussa. Junija bo tudi festival v Ziirichu, kjer imajo m sporedu krstno izvedbo nove Martinujeve opere »Grška s'rast« Sledil bo »Holandski festival«, na katerem bodo
generacija. Ali smo znali mlade pripraviti do tega, da bi vzljubili in spoštovali kak ideal, ki v resnici zasluži to ime? Le premnogi starši tonejo sami v materializmu, ki ne pozna idealov razen čutnosti in materialne blaginje. Mladini so znali vcepiti le pohlep po tem. 11 s- r ji niso znali povedati o do movini, o narodn	človečanskih idealih. Kveč-
jemu da so jo na~ uli po poti konformističnega kimanja kakšnemu političnemu agitatorju. V pr. mnogih naših ljudeh je zamrl že vsak smisel za vrednote naroda, ki so hkrati vrednote splošne človečanske vrednosti. V večini starejših je že skoro ugasnila ljubezen do lastnega naroda. Nadomrstil’ so jo z raznimi čisto abstraktnimi frazami, ki pa mladini ne morejo nadomestiti resničnih idealov. Zato se čutj neutešena, prazna, nemirna in si išče potešenosti tam, kjer je v resnici ne more najti — v zgolj telesnih užitkih. In to jo neredko privede v katastrofo.
Našo mladino moramo spet začeti usmerjati v idealno delo za narodne in človečanske ideale, zaposliti bi jo morali predvsem kulturno, pa tudi politično, dati bi ji morali ideale, in cilje, za katerimi bi z veseljem in navdušenjem stremela. S tem jo bomo obvarovali nesreče in zagotovili našemu narodu bodočnost. In da to dosežemo, je dolžnost nas vseh, predvsem pa staršev, vzgojiteljev, duhovnikov, politikov in tiska. To smo dolžni mladini, že iz ljubezni do nje. Vsako mlado življenje predstavlja neskončno vrednost, ki ne sme iti v izgubo. Niti eno več.
gostovali številni italijanski solisti, med njimi pevka Graziella Sciutti. Dirigent Francesco Molinari Pradelli bo vodil izvedbo Puccinijeve opere »Turan-dot«, dirigent Giulini pa »Figarovo svatbo«. Festival v Bayreuthu bo kot navadro posvečen Wagner-jevi glasbi, festival v Helsinkiju pa Sibeliusovi. Ta dva festivala zato ne nudita nikakih novosti, razen
v	zasedbah. Festival v Miinchenu se je specializiral za Straussov in Mozartov repertoar. Zasedba bo odlična. Potem bodo na vrsti festivali v Luzernu, Berlinu, v Aix-en-Provence, v Stockholmu, Atenah, Edin-burghu in Santanderju.
Te dni se je začel glasbeni festival v Florenci, ki nosi ime »Maggio musicale fiorentino<, septembra pa bodo imeli festival v Perugii. Avgusta bodo Pr'-redili v Izraelu svoj prvi veliki mednarodni glasbeni festival. Med novimi festivali, katere bodo letos krstili, naj omenimo samo onega v Bathu, za katerega so si zagotovili gostovanje Menuhina. Tudi v Združenih državah zdaj že ne manjka več poletnih glasbenih festivalov, pri čemer pa je omeniti kot paradoks, da so se v domovini jazza dQslej prav jazz festivali najmanj posrečili. V glavnem zato, ker so tako glasbeniki kot ljubitelji jazza prečeč vročekrvni in začno na višku razgretosti uporabljati tolkala tudi za to'čenje po glavah.
nagnjeno k temu, da pretirava vlogo telesne ljubezni in čustvenosti v človeškem življenju, si začne tako domišljati, da je ljubezen edina vrednota, zaradi katere se splača živeti. In zato imamo danes ravno med mladimi dekleti od petnajstega do dvajsetega leta toliko samomorov in poskusov samomora zaradi »nesrečne« ljubezni, ki bi jo morali označiti samo za razblinjeno iluzijo in razočarano nespamet. V nekoliko manjši, a še vedno v vse preveliki meri velja to seveda tudi za mladeniče. Iz njih se rekrutirajo morilci mladih deklet.
LAŽNI IDEAL
Prišli smo tako daleč, da je velikemu delu današnje maldine preostal samo še en ideal — in to lažni »ideal«; seksualnost. »Sex apea!« — to naj bi veljalo več kot vse drugo. Seveda mladina sama nima glavne krivde pri tem. Ne, glavno krivdo nosijo filmski producenti in režiserji, uredniki ilustriranih tednikov, ki si delajo reklamo z goloto, uredniki listov, ki hlastajo samo za seksualnimi škandali .določeni ustvarjalci mode, in še marsikdo, ki se mu svet klanja in ga časti, a bi v resnici zaslužil najstrožjo obsodbo zaradi pohujševanja mladine. Mladina je žrtev te preračunane reklame, za katero se skrivata perverznost, preobjedenost in pohlep po denarju. Toda mladim ljudem bi morali stati ob strani njihovi starši in vzgojitelji, med kate, re uvrščamo tudi duhovnike.
Predvsem pa je treba dati naši mladini novih idealov. Tudi v tem grešimo največ mi, starejša
Lojze Spacal — Soline pozimi
Festivali, festivali,..
RADtO TRST A
GOSPODARSTVO
Kadar up' lbljamo
V	našem vsakdanjem življenju, posebno v gospodinjstvu in v kmečkem gospodarstvu se moramo boriti proti mrčesu, ki nam povzroča sitnosti in nam je prevečkrat celo zelo hudo škodljiv. Računajo, da uničijo živalski škodljivci na vsem svetu skoraj tretjino vseh kmečkih pridelkov. Zato je razumljivo, da je človek moral tem škodljivcem napovedati boj.
Za uničevanje škodljivcev smo pred nekaj desetletji imeli prav malo zares učinkovitih sredstev. Najboljša so bila tista, ki so v svoji sestavi imela bolhača (piretro), izvleček kvasijevega lesa in nikotin. Po drugi svetovni vojni je opravil čudovito delo DDT, ki je razkužil skoraj ves svet in ki je razen proti hišnemu mrčesu učinkoval tudi proti celi vrsti drugih'živalskih škodljivcev. A ti nepridipravi se prilagajajo DDT, ki polagoma izgublja svojo učinkovitost na nove rodove škodljivcev. Kot najboljši primer služi krompirjevec ali koloradski hrošč, na katerega DDT ne učinkuje več in zato danes proti njemu uporabljamo močnejša j sredstva, hujše strupe. Isto velja tudi za muhe in komarje. Vedno močnejša sredstva, vedno hujše strupe moramo uporabljati tudi za uničenje drugih škodljivcev. Strupi pa ne učinkujejo samo proti živalskim škodljivcem, temveč so nevarni tudi za ljudi, saj se prevečkrat zgodi, da se kdo zastrupi, ker pri pripravi in uporabljanju strupa ni dovolj pazil. Kadar uporabljamo strupene pripravke — predvsem v kmetijstvu — moramo paziti na tole:
1- Vsak strup moramo predvsem dobro poznati in vedeti, kako deluje. Vedeti moramo, ali učinkuje, če ga zaužijemo, če ga vdihavamo in če pronikne skozi kožo. Poleg tega moramo vedeti, v kakšni razredčenosti je še vedno strupen.
2.	če imamo opravka s strupom, če z njim pripravljamo škropilo, ki ga potem
šhropljenje s helikopterjem
Navadna letala se niso posebno obnesla pri delu v kmetijstvu. Se največ so poma gali, če so se hotele hitro posejati velike goličave s semeni krmnih rastlin in gozd nih semen, deloma tudi za uničevanje mr česa in bolezni v gozdovih. A tudi za ta opravila so mnogo bolj primerni helikopterji, ki ltihko letajo zelo počasi, če letajo helikopterji z brzino 25 km na uro, more mo z njimi celo škropiti vinograde proti peronospori, oidiju in drugim škodljivcem. Kadar so ta dela opravljali z letali, so ugotovili, da so bili poškropljene skoraj samo zgornje strani listov, kjer pa škropljenje navadno ni potrebno. S helikopterji spravijo škropilo tudi na spodnjo stran listov, in sicer zato, ker helikopter s svojim vijakom
povzroča močno valovanje zraku   pravi
vrtinec, tako da listi pokažejo tudi spodnjo stran. Na ta način se škropilo razprši tudi Po spodnji strani listov.
Marsikje po svetu danes na takšen način škropijo vinograde, sklenjene sadovnjake in tudi krompirišča, deteljišča ter druge nasade in posevke.
strupena škropila...
razpršimo, moramo biti primerno oblečeni. Na sebi moramo imeti posebno delovno obleko (tuto), rokavice — da ne zmočimo rok, masko — da ne vdihujemo in naočnike za zavarovanje oči. Kdor bi si zmočil roke, naj si jih takoj umije z vodo in milom.
3. Paziti moramo, da ne škropimo in ne prašimo proti vetru. Če s/strupom škropimo ali prašimo kakšno povrtnino, je ne smemo vsaj nekaj časa pobirati in je uživati. To velja tudi za dozorelo sadje in za zelenjavo, ki raste pod sadnim drevesom.
V	nekaterih primerih se strup kmalu izgubi — pri toxfidu po 3 dneh —, a večinoma komaj po 3 tednih. Prav je zato, če pridelek operemo v več čistih vodah.
4. Posebno pozornost moramo imeti pri hranjenju strupov in za posodo, ki jo uporabljamo. Otroci in neodgovorne osebe ne smejo imeti dostopa! Omenjena posoda mora biti skrbno oprana in splahnjena, v posebnih primerih tudi sežgana.
Končno opozarjamo, da je na posodi, v kateri smo kupili strup, navedeno zdravilno sredstvo v primeru, da bi se zastrupili. Če se to zgodi, moramo hitro poklicati zdravnika in mu jasno povedati, kakšen strup smo uporabljali. Le tako bo zdravnik takoj predpisal pravilno zdravljenje.
Pridelek in potrošnja krompirja
V zadnjih letih je znašal v Italiji pridelek krompirja okoli 36 milijonov stotov. Pridelujejo ga v vseh deželah, a sorazmerno največ v Campaniji (pokrajina Neapelj 3 milijone stotov), v Abrucih, katerim sledijo Benečije, Piemont in Lombardija.
Gojijo pa tri vrste krompirja: navadni krompir za človeško in živalsko prehrano, zgodnji predvsem za izvoz in sladki krompir (batata). Zgodnji krompir pridelajo v Liguriji že novembra meseca, v zimskih mesecih pa ga kopljejo v okolici Neaplja, na Siciliji in drugod; navaden krompir začnejo kopati na Siciliji v začetku maja, sladki krompir pa pridelujejo samo za prehrano in največ v Kalabriji, Puljah in Laciju, deloma tudi v Benečijah.
V trgovini z inozemstvom pride v poštev predvsem zgodnji krompir, katerega izvozijo povprečno po 2 milijona stotov letno, največ v Nemčijo. Uvoz je približno polovico manjši; uvažajo pa predvsem semenski krompir, največ holandskega.
Potrošnja krompirja za prehrano je v Italiji zelo nizka, saj znaša letno komaj kakih 50 kg na osebo. Manjša potrošnja je samo v Grčiji in v Turčiji, v vseh ostalih evropskih državah se suče letno okoli 100 kg na osebo, v nekaterih državah pa je še mnogo večja. V Franciji znaša potrošnja ria osebo in leto 120 kg, v Nemčiji 150 kg, največja pa je na Irskem in na Poljskem — okoli 180 kg. Temu sorazmerno pa mora biti tudi proizvodnja. Mala Irska pridela letno nad 20 milijonov stotov kropirja, malo večja Avstrija 36 milijonov (kot Italija), Anglija nad 60, Francija 150, zapadna Nemčija pa 250 milijonov stotov.
• NEDELJA, 21. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Birmanska urica«, zgodba za otroke (Lojzka Lombar), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu; 17.00 Tržaški obiski: Dolina in Boljunec; 18.30 Glasbene slike — Smetana: Vltava, Gaudiosi: Na Camaldo-lih; 19.00 Nedeljski vestnik: 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Nesrečni lovec« (Martin Jevnikar); 22.05 Nedelja v športu.
« PONEDELJEK, 22. maja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Koncert baročne glasbe; 19.00 Znanost in tehnika — Aljoša Vesel: »Italia 61«: Mednarodna razstava dela; 20.30 Čajkovski: »Pikova dama«, opera v treh dej. Orkester Beograjske Državne Opere vodi Krešimir Baranovič.
• TOREK, 23. maja, ob: 18.00 Radijska univerza — Miran Pavlin: Nova obzorja sodobne metalurgije: »Litij, kovina XX. stoletja«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev — Franc Jeza: »Babilonsko-asirska poezija«.
s SREDA, 24. maja, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 O glasbi in glasbenikih v anekdotah: »Pogled v skladateljsko delavnico: Beethoven in Čajkovski« (Dušan Pertot); 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Zapravljivec«, igra v treh dej. (Raimund Ferdinand - Fran Albrecht), igrajo člani RO.
. ČETRTEK, 25. maja, ob: 18.00 Radijska univerza — Rafko Dolhar: Človek in okolje: »Človeški či-nitelj pri cestni nesreči«; 19.00 Širimo obzorja: Šege in običaji drugih narodov — Mara Kalan: »Španci in Portugalci«; 20.30 Veliki simfonični orkestri. Približno ob 21.10 Književnost: Fran Albrecht in njegovo izbrano delo »Odsevi časa«; 22.C0 Umetnost — Vili Hajdnik: Obisk sedeža UNESCO.
• PETEK, 26. maja, ob: 18.00 Italijanščina po radiu;
19.00 šola in vzgoja — Mara Kalan: O otroški krutosti; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.15 Koncert o-perne glasbe; 22.00 Obletn ca tedra — Tone Penko: »Spomin na Sebastiana Kneippa, ob 140-letnici rojstva« ; 22.15 O slovenski klavirski glasbi — Janko Grilc: »Marjan Lipovšek«.
. SOBOTA, 27. maja, ob: 15.30 Dobrodošle! Plošče prvi čv oddaji; 15.30 »Sveder«, radijska komedija (Gino Pugnetti - Mirko Javornik), igrajo člani RO;
18.00 Radijska univerza — Stanko Janežič: Deset stoletij ruske duhovnosti: »Starec Serafin Sarov-ski«; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Moški zbor iz Bazovice; 21.00 »Usodna številka«, dramatizirana zgodba (Kristina Drejan), igrajo člani RO.
TEDENSKI KOLEDARČEK
21. maja, nedelja: Binkošti, Prihod Sv. Duha
22. maja, ponedeljek: Binkoštni ponedeljek
23. maja, torek: Janez, Deziderij
24. maja, sreda: Marija pomoč, kristjanov
25. maja, četrtek: Gregorij
26. maja, petek: Filip Neri
27. maja, sobota: Beda
ZA UČITELJE NA GORIŠKEM
Od dne 15. t. m, je na razglasni deski Didaktičnega ravnateljstva za slovenske osnovne šole v ul. Croce št. 3 na vpogled Min. odredba št. 1552 DIV. VI N.o 145 z dne 29. 4. 61 glede začasnih nameščanj in nadomestnih služb za šolsko leto 1961/62. Rok za vlaganje prošenj zapade dne 31. t. m.
Do tega dne je treba vložiti samo prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir in osebno polo (sche-dina personale). Prosilec, ki bo nameščen, bo naknadno. priložil ostale listine..
IZLET NA KOROŠKO
Prvega in drugega junija priredi Slovensko dobrodelno društvo izlet na Koroško. Nudi se Vam priložnost, da lahko vidite Beljak, Kanzel, Vrbsko in Osojsko jezero, Gosposvcto, Hochosirowitz in Celovec. Vožnja bo stala približno 2.100 lir.
Pojasnila lahko dobite na sedežu SDD v ulici Machiavelli 22/11. vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, razen ob sobotah popoldne. Tam se lahko tudi vpišete.
m
Ženska moda v letu 1961
Dober okus pri oblačenju
Priroda nas je obdarila z velikim bogastvom najrazličnejših barv. Ljudje imajo različnih barv oči in lase, nekateri imajo bleda lica in ustnice, drugi zopet lepo zardele. Ali moramo vsklajevati barvo naših las in obraza z barvo obleke? Vsekakor! To ni stvar mode, temveč stvar nas samih, našega okusa in občutka za mero. Vendar obstaja vrsta izkušenih receptov, kako je mogoče vskla-diti barvo obleke z barvo las in kože.
Če imate kostanjeve lase, izbirajte za obleko mirne in neupadljive tone barv. Da ne bi rumene barve obraza še bolj poudarjali, izberite obleko mornarsko-modre, temnordeče, umerjeno zelene ali zlatorumene barve, nikakor pa ne kostanjeve, ker ta ob vaši koži učinkuje mrtvo. Tudi črna barva pristaja rjavolaskam, toda vedno le v kombinaciji z belo barvo.
Plavolaskam najbolje pristajajo pastelne barve, kot so rožnata, svetlomodra ali zelena barva. Razen močno rumene ali oranžne lahko izbirajo tudi druge živahnejše barve. Rjava barva naj nadomešča v njihovi garderobi črno.
Rdečkasti lasje so že sami po sebi dovolj upad-ljivi in je zato najbolje, da ženske z rdečimi las mi izberejo za obleko barvo, ki vpliva pomirjujoče. To so predvsem črna, mornarsko modra, siva in temno-zelena barva. Samo ob večerni razsvetljavi lahko rdečelaske zamenjajo te barve z bolj živahnimi, ker svetloba omehča oster sijaj njihovih las.
Ženskam s sivimi lasmi in z mlado poltjo pristajajo vse barve. Če pa je njena koža že uvela, naj se izogiba vseh upadljivih barv, kajti vse tc le še bolj poudarjajo njeno starost in uvelost. Tudi črno barvo lahko uporabi sivolasa ženska za obleko, a vedno le z belimi našivki. V nasprotnem primeru bo črna barva le še bolj poudarjala njeno starost.
Zenske s črnimi lasmi naj se izogibajo rdeče in rožnate barve. Redko pristaja črnolaski tudi zelena barva, zlasti če gre za temnejšo barvo kože. Tembolj pa ji pristajajo beige, siva, vse rumene barve, modra, vijolična, črna in bela barva.
Zadnje čase se v zvezi z barvami pojavlja nov izraz, tako imenovani »selfcolor«. Po novi estetski teoriji predstavlja ta selfcolor skladnost, ki jo dosežemo z uporabo tistih barv, ki ustrezajo bar-
vi	naših oči.
SPOZNAJ SAMO SEBE
Mnoge ženske menijo, da niso moderno oblečene, če ne izberejo blaga, ki je najbolj v rab*, kroja, ki najbolj izbija, in barve, ki najbolj kriči. Vsaka modna sezona pozna toliko stranskih poti, ki pripeljejo žensko do mode in elegance. Pogoj pa je, da poznaš samo sebe.
Zenska malce preveč okroglih oblik in s širokim pasom si ne more privoščiti vsake modne
muhe. Če si želi elegance, naj izbira med kostimi in dolgimi jopami, ravnimi, ozkimi krili, preprostimi plašči, lahko tudi 9/10 kompleti. Naj si ne želi poudarjenega pasu. Kostimi in plašči naj bodo brez njega, pri oblekah pa si ga lahko privošči, toda vedno le rahlo zavezanega. Ogiba naj se velikih ovratnikov. Lepo se ji podajajo kimono in raglan rokavi. Boucle, mohair in žamet niso zanjo, prav tako tudi ne kariraste tkanine in živahne barve.
Če imate ozka ramena, in širok pas izbirajte med preprostimi modeli s padajočimi jopicami, ki naj bodo srednje dolžine. Najbolje vam pristajajo kimono rokavi in majhni ovratniki. Za vas je kot nalašč letošnja moda s stranskim zapenjanjem. Izogibajte se močnega blaga, primerna je česana volna in jersey. Lahko se odlečite za majhne kariraste vzorce, zlasti svetle barve. Ker se morate odreči velikim ovratnikom, lahko brez skrbi izbirate modele z majhnimi stoječimi ovratniki. Tudi dvovrstnih plaščev se vam ni treba bati, kroj pa naj bo preprost. Pri krilih imate dokaj svobodno izbiro: lafiko se odločite za ozka, ali za nekoliko širša, »kapljice« pa niso za vas.
Če pa imate padajoča ramena, si lahko privoščite pas pri obleki, kostimu in plašču. Ravna in ozka oblačila niso za vas. Lepo se vam podajo gube, bluzast kroj in razni narobki. Naklonjen vam je tweed in velour.
Športni tip s širokimi rameni in širokim pasom najbolje izbira oblačila klasičnega kroja, če ste pa ugotovile, da pripadate temu tipu, si lahko skoro vse privoščite. Izbirajte svobodno, čeprav veste, da ste najbolje oblečene v nagubanem krilu in srajčni bluzi. Pri blagu in barvah vnm ni treba pomišljati, izogibati pa se morate kričečih modelov, ki niso za vaš tip.
10 PRAVIL OBLAČENJA
Oblačimo se preprosto in pazimo na podrobnosti. Vse vemo, da je prava eleganca prav v preprostosti, kajti poleg tega ima žena na razpolago vse polno drobnarij, ki jih lahko izkoristi, da doseže svoj cilj. Ena teh drobnarij so rokavice. Predvsem morajo biti čiste in cele. Drugo, kar je tudi važno, je rob na obleki. Predvsem mora bit popolnoma raven. Če prinesete obleko iz čistilni ce, pazite, da robovi niso nategnjeni. Obleka mora biti vedno lepo zlikana. Zmečkana obleka }e dokaz malomarnosti in nereda. Ko obleko z.ikate, je ne smete takoj obleči: naj visi vsaj eno uro na obešalniku, da sc popolnoma shladi. Če jo boste oblekli takoj po likanju, boste vzbujali vtis, da ste spali v njej.
Vsaka sodobna ženska mora dobro poznati t'i pravila:
1. Ne napravi iz mode malika ali tirana, ki te oropa svobode in zdrave pameti.
2. Ne išči praznih užitkov.
3. Ne pozabi posvetiti obleke, ki jo nosiš.
4. Spoštuj svoje telo in dušo, da bi eno lahko postalo zrcalo drugega.
5. Ne zavidaj onim, ki se oblačijo razkošneje in elegantneje od tebe.
(j. Ne oblači se tako, da bi to utegnilo vznemiriti tvojega soseda.
7. Ne troši za modo tisto, kar moraš dati lačnim.
8. Ne oblači se preko svojih sredstev zato, da bi preslepila sebe in druge.
9. Ne želi si razkošja niti ne občudovanja drugih, zakaj s tem tvegaš, da boš obubožala in da bodo prezirali tvojega duha.
10. Ne želi si, da bi hodila vštric z najnovejšo modo na račun žaljenja revščine ostalih.
Za bistre dave
1. ZLOGOVNI MAGIČNI LIK
Vodoravno in navpično: 1. pomemben rudniški obrat: 2. vmesni stavek (tuj.); 3. turistom dobro
znana gorenjska vas: 4. vrsta samotežnega vozička (na dve kolesi); 5. ljudska pritrdilnica.
2.	ENAČBA
(a—b) + (c—d) + (c—f) + (g—h) + (i—j) + + (k—1) + (m—n) + (o—p)	X
a) sodobna orientacijska naprava; b) viden znak naklonjenosti; c) gorovje na Primorskem; d) del obraza; e) najbolj iskana ruda; f) zgoden; g) brezpravno ljudstvo; h) ljudska pritrdilnica; i) travniška cvetlica; j) prekajenka v prenesenem pomenu besede; k) razpredelnica; 1) temeljna barva; m) prolog; n) napeljava, vojaška enota; o) vzrok; p) del besede; X slovenski pregovor.
I.	3.
1. | 111
3.	ZLOGOVNICA
I	I
I I
5TI | | J_________
A. ; . I I ___________________________________
7- iJJJ ; ____________________________________
8- Illl______________________
Mili • , ■____________________________________
A BIR CA DRA FIS., GAR GLA HAM lil JA JA JED KA KAV KON L1 LO MA MEM MING NJE O OB Pl TA TI TO U VI
Sestavi iz gornjih zlogov 9 besed naslednjega pomena: I. zvit; 2. način prenosa črk in slik na cinkaste plošče; 3. izmišljen svet; 4. industrijsko mesto na Angleškem; 5. usmrtiti; 6. strog atenski zakonodajalec; 7. naziv za vlado posameznikov; 8. glavno mesto starega Egipta; 9. puščava v Južni Ameriki.
Prve .in tretje črke, brane od zgoraj navzdol, povedo slovenski pregovor.
REŠITVE
t. — 1. separacija, 2. parenteza, 3. Rateče, 4. ciza,
5.	ja.
2. — Ra-dar, Na-nos, u ran, ra-ja, zla-tica, ta-bela, u-vod, raz-Iog. Rana ura — zlata ura.
3. — 1. lokav, 2. jedkanje, 3. utopija, 4. Birmingham, 5. obglaviti, 6. Drakon, 7. oligarhija, 8. Mem-lis, 9. Atacama. Ljubo doma, kdor ga ima.
ŠPORT
X PREGLED
Prodoren uspeh mednarodnega namiznoteniškega turnirja za nagrado ” B O R ”
V živahnih tekmah najboljši Avstrijci
S tem uspelim namiznoteniškim tekmovanjem je slovensko športno združenje BOR stopilo tudi v mednarodno javnost. Z gotovostjo lahko trdimo, da tako napetih, vrhunskih in razburljivih iger, katerim so prisostvovali šte< vilni gledalci, še nj bilo med nami.
To tekmovanje je združilo ras odlične namiznoteniške igralce Avstrije, Jugoslavije in Italije. Led je bil prebit in uspehi ne bodo izostali, zaradi česar smemo pričakovati, da bo prihodnji turnir še na višji ravni, ker bo glas lega Borovega tekmovanja šel precej daleč v svet.
Mednarodnega turnirja so se udeležili naslednji namiznoteniški igralci:
Avstrijca Wegrath, večkratni državni prvak, in Kollmann, jugoslovanski mladinski prvak Frelih, slovenski mladinski prvak Vecko, dobri igralci II. it. kategorije Tosetto, Solaro in Muzio ter predstavniki mesta Koper Jež, pokrajinski mladinski prvak, Zclez nger in Stropnik. S Tržaškega ozemlja so se Prijavili Floramo in Bruni (RAS), ki sta deželna' prvaka III. oziroma II. kategorije, Crechici, italijanski mladinski Prvak, Moretti, Cambissa in De Nardo,
Martinolli in Runco ter predstavniki slovenskega združenja »BOR«: Milič,
Merlak, Tomšič, Košuta A. in E., Gr-kec, Kovačič, Lasič in Ščuka.
Celotno brezhibno tekmovanje se je začelo v soboto popoldne in se kon-calo v nedeljo zvečer. Na štirih mizah so sc odigravale izločilne tekme, ki so dosegle svoj višek v finalnih srečanjih.
Tekmovanje žensk se je pa odvijalo v znamenju premoči že znane deželne prvakinje Di Benedettove, ki je z lahkoto porazila Mijotovo (2:0), Batisto-vo (2:0) in v finalu Bisianovo (2:1).
V	tekmovanju mladincev je zmagal predstavnik ŠZ BOR Boris Milič. Ta je z lahkoto premagal Orla (2:0), Gre-gorettija (2:0) in v finalu Koprčana Ježa, v kate-bile tekme zelo napete, posebno med Muziom in rem je našel še kar trdo kost. Milič, kateremu do l Kovačičem (3:2), Ježem in E. Košuto (3:2), Mili-
Nagrajenci I. mednarodnega namiznoteniškega tekmovanja za pokal »BOR«: Kollmann (Avstrija), italijanski mladinski prvak Crecihici, Tosetto iz Turina, slovenski mladinski prVak Vecko, Avstrijec Wegrath, večkratni državni prvak in zmagovalec turnirja BOR, deželni prvak Floramo, deželna prva kinja Di Benedctto, deželni prvak II. kat. Bruni in Bisiianova; spredaj mlada tržaška nada Milič (ŠZ BOR) in jugoslovanski mladinski prvak Frelili
zdaj še majhna postava in neizkušenost (ima 13 let) ne dovoljujeta, da bi se izkazal tudi v višjih kategorijah, je dobil za svoj nastop osebni pokal.
V tekmovanju članov III. kategorije sta se najbolje izkazala italijanski mladinski prvak Crechici 'n deželni prvak Floramo. Finalno srečanje je bilo dolgo, včasih dolgočasno, in mirni Floramo je po Petih setih odpravil Crechica.
V, firnralv ka.teg°r'ic s‘a se spoprijela deželni prvak II. kategor.je Bruni in predstavnik torinskega moštva Tosetto. Bruni ni bil posebno gotov in nasprotnik je te napake uspešno izkoristil “er prot vsemu pričakovanju osvojil prvo mesto.
Največje zanimanje je bilo za glavno tekmovanje za nagrado BOR. že v šestnajstinkah finala so
IZIDI TEKMOVANJA
MAGRADA »BOR« za posameznike (Pokal BOR):
Wegrath (Alpine, Donacvitz) — Vecko (Kcmičar, Hrastnik) 3:0 (21:10, 21:13, 21:17).
DVOJICE (Srebrn krožnik Aziende Autonome ^oggiurno e Turismo); VVegrath — Kollmann (Alpine, Donavvitz) - Vecko - Frelih (Mladost, Kranj; Kermčar, Hrastnik) 2:0 (21:14, 21:15).
II. KATEGORIJA (Pokal Primorskega dnevnika):
/B“un' Toiino' - Bruni (RAS, Trst) ■’-2 (21:16, 11:21, 21:16, 15:21, 21:15).
III. KATEGORIJA (Pokal Slovenske kulturno-
Pospodarske zveze); Floramo (RAS, Trst) — Cre ? i (Soffitta. Trst) 3:2 (21:16, 15:21, 21-14 18-21 Ir> 24:22).
MLADINCI (Pokal Techna): Milič (Bor Trst) — Jcž (PD Koper) 2:0 (21:12, 21:17).
TURNIR ZA ŽENSKE: Di Benedctto (RAS Trst) — Bisiani (UNI, Trst) 2:1 (21:15, 18:21, 21:15)
čem in Tomšičem (3:1), Cambissom in Merlakom (3:1) ter Crechicem in Floramom (3:1). V osminah finala sta Slovenca Frelih in Vecko z lahkoto porazila Miliča (3:0) in Muzia (3:0); tudi Avstrijca sta z lahkoto prebila to kolo in zmagala proti Cre-chicu (Kollmann — 3:0) in Ježu (VVegrath — 3:0).
Slovenca in Avstrijca sta uspešno nastopila tudi v četrtfinalu: Vecko je premagal Solara (3:0), Frelih Tosetta (3:0), VVegrath Morettija (3:0), ki je dobil pokal za najboljšega deželnega igralca, in Kollmann Brunija (3:1). V polfinalu se je Frelih, ki pa ni bil v polni moči, moral pokoriti zares vigranemu bivšemu avstrijskemu prvaku VVegrathu (1:3 — 21:14, 15:21, 18:21 in 8:21), medtem ko je Vecko z odločno napadalno igro premagal Kollmanna (3:1 — 19:21, 21:19, 21:15 in 12:10). Mnogo pričakovanja je bilo za dvoboj med Veckom in VVegrathom. Avstrijec, ki je zdaj prvak Štajerske, a je bil prej večkratni prvak Avstrije, je napadal brez prestanka in se hkrati učinkovito branil, ne da bi pogrešil, posebno s svojim backhandu. Mladinski prvak Slovenije se. je uspešno upiral, a ni mogel odvzeti VVegrathu lovorike najboljšega. Oba igralca sta pokazala odlično igro.
V	tekmovanju dvojic so se v polfinalu znašle naslednje postave: VVegrath - Kollmann, Vecko -Frelih, Tosetto - Muzio in Crechici - Solaro. Izpadle pa so postave Floramo - Moretti, Bruni - Cambissa, Tomšič - Merlak, E. in A. Košuta, Martinolli -Runco, Ščuka - Lasič, Kovačič - Grbec, Zelenzin-ger - Stropnik in Milič - Jež. Avstrijca in Slovenca sta se spoprijela tudi v finalu, a tokrat 15-letna mladinska prvaka Jugoslavije in Slovenije nista bila kos izkušenim Avstrijcem.
D. T.
izjave tekmovalcev
VVEGRATH: Nastopil sem na številnih turnirjih po Italiji, Belgiji in Luksemburški, kjer sem žel precejšnje uspehe, posebno v Trstu, Lagu Maggiore, Borgomaneru, Vidmu in Benetkah. Namizni tenis je v Avstriji zelo razvit, saj obstajajo klubi z več kot 2000 člani. To je bil najboljši turnir, katerega sem se udeležil v Italiji.
CRECHICI: Turnir je bil dobro pripravljen in želim, da bodo sledili drugi. Milič? Postal bo čez dve leti italijanski mladinski prvak. Želel bi, da bi bili turnirji tudi v bližnjih mestih, ker drugače ni težko premagati od vožnje, utrujenih igralcev.
MUZIO: Mi se prvič udeležujemo tržaških turnirjev. Ideja je hvale vredna in organizacija dobra. Videl sem v Jugoslaviji, kakšno pozornost posvečajo namiznemu tenisu. Okoli zelenih miz kar mrgoli dobrih mladih igralcev, Vecko pa je. eden najboljših. Želel bi, da bi Jugoslovani nastopili na mednarodnem tekmovanju moštev, ki bo v Turinu ob proslavi »Italija 1961«.
VECKO: Igram namizni tenis že štiri leta in čakati bo treba še dve leti, potem bomo lahko sodili vašega Miliča. Upam, da bom v Sarajevu osvojil prvenstvo Jugoslavije, čeprav je Zupančič glavni favorit. Upam, da bom šel tudi v London.
MILIČ: Igram že dve leti in upam, da bo šlo drugič bolje. Želel bi, da bi bili turnirji številnejši. Treniram skoraj vsak večer, če je mogoče, z Ukmarjem.
JEŽ: Turnir je bil zelo lep in Milič je odličen igralec. Škoda, da ni nastopil naš Mahne.
Lahkoatletsko srečanje med Gorico in Trstom
Dne 16. maja je bilo na šolskem stadionu v Go rici prvo merjenje in preizkušanje moči med dijaki iz Gorice, in Trsta. Za to srečanj-e je dal pobudo športni odsek gor iški h šol, ki se je že več let prizadeval, da -bi se ideja take »olimpiade slovenskih šol« uresničila. Resnici na ljubo je treba povedati, da bi zaradi nerazumevanja nekaterih dijakov tudi to srečanje kmalu šlo po vodi, če se ne bi nekateri drugi dijaki v zadnjem trenutku žrtvovali, zavedajoč se, da ni toliko važno, kdo zmaga, pač pa, da sc tekmovanje izvede.
Izidi so zelo dobri; škoda, da nista zaradi bolezni nastopila dva Goričana in da Tržačani niso pokazali skoka s palico, kjer bi dosegli zelo lepe mere (Neubauer in Veljak skočita 3,20 m!)
IZIDI POSAMEZNIH PANOG
Tek na 80 ni: 1. Ansclmi E. (Go.) 9’’3, 2. Veljak W. (Ts.) 9”6, 3. Pilat D. (Ts.) 10"0, 4. Tence B. (Go.) 10”5. — Met krogle (5 kg): Di Battista R. (Go.) 14,14 m, 2. Spacal S. (Ts.) 14,12 m, 3. Neubauer G. (Ts.) 12,09 m, 4. Terpin M. (Go.) 11,11 m. — Skok v višino: 1. Di Battista R. (Go.) 165 cm, 2. Mozetič I- (Ts.) 160 cm, 3. Veljak S. (Ts.) 160 cm, 4. Pintar D. (Go.) 160 cm. — Te.k na 1000 m: 1. Košuta B.
(Ts.) 2’51”7, 2. Fischer I. (Ts.) 3’05”4, 3. Švab D. (Go.) 3’07"8, 4. Devetak L. (Go.) 3’27”9. — Met diska (1,75 kg): 1. Spacal S. (Ts.) 36,12 m, 2. Devetak L. (Go.) 31,19 m, 3. Florjančič R. (Ts.) 30,44 m,
4.	Terpin M. (Go.) 26,43 m. — Skok v daljavo: 1. Anselmi E. (Go.) 6,35 m, 2. Pilat D. (Ts.) 5,67 m,
3.	Mozetič (Ts.) 5,22 m, 4. Bensa O. (Go.) 5.07 m. — Štafeta 4 x 100 m: 1. Gorica (Tence, Di Battista, Kusič, Anselmi) 46”7, 2. Trst (Pilat, Veljak S., Spacal, Veljak W.) 47”1.
Goričani so si tako priborili 5 prvih mest, Tržačani pa 2.
V	skupni oceni pa so zmagali Tržačani s 37 točkami pred Goričani s 35 točkami.
Po lahki* atletiki je bila tudi povračilna tekma v odbojki. Zmagali so Goričani (tako kot že v Trstu), in sicer z rezultatom 2:1 (15:9, 17:19, 15:10). Borba je bila napeta, igra pa ni bila lepa in Tržačani niso nudili prevelikega odpora Goričanom. Številno dijaštvo (okrog 150) je ognjevito navijalo, tako da včasih ni bilo slišati niti sodnikove piščalke.
Upati je, da bodo pri prihodnjem srečanju odpravljene razne nevšečnosti in nerodnosti, ki so nekoliko kalile potek vse prireditve.
24.
Priredil R. B.
STRTA. SRCA
»Zdaj je pa dovolj!« je kriknila vsa za-ripljena.
»Tudi jaz te prosim, da mi ne prideš več s takimi besedami na dan.« Kar zginila je v svojo sobo.
Ko je prej sedel polg Deliče v avtu, se je spomnil na ta prizor. Kako bi šele vpila, če bi vedela, da je bil z njo! Misel ga je vznemirjala. Vedno bolj pogostoma je obračal poglede k ljubeznivi spremljevalki. Na koncu jo je proseče vprašal:
»Kako lepo bi bilo, če bi napravila majhen ovinek, mar ne, gospodična Ferjan?«
Deliča je povesila glavo, da ne bi izdala rdečice na obrazu.
»Torej pristanete na predlog? Kako sem srečen!« Krenil je po tihi cesti; opozarjal Delico na lepote narave. Pred malo gostilno blizu gozda sta se ustavila. Pila sta kavo, nato sta krenila po stezici proti gozdu. Le malo besed sta spregovorila. Pri s'ove-su jo je naprosil: »Jutri je nedelja, gospodična, tako rad bi, da bi se jutri zopet videla ...«
Deklica je zadržala dih. Cez hip je prikimala. Hvaležen ji je stisnil roke: »Lepo je, da ste pristali na prošnjo. Točno ob treh bom tukaj.«
Ni odgovorila, dvignila je le pogled in se za trenutek zatopila v njegove oči. Toliko toplote je bilo iz njenega pogleda, da bi najraje privil k sebi njeno vitko postavo in jo poljubil na rožna usteča. Ni si upal; pa tudi časa ni več imel, ker se je že obrnila in stekla proti vasi.
Že prej ni hotela, da bi jo peljal do tja, ker je želela staršem prikriti ta sestanek. Mladenič je še dolgo gledal za njo. Na njegovem obrazu je ležal zadovoljen smehljaj. Vesel je stopil v razsvetljeno vežo hiše in šel po stopnišču v prvo nadstropje.
Iz srečne zasanjanosti ga je zbudil osoren materin glas: »Vendar prihajaš. Jaz pa čakam tu na odgovor... mislim, na 'tvojo odločitev.«
»Saj jo že poznaš, mati,« je mirno odgovoril.
»Ponudbo sem sprejel in v nekaj dneh bom odpotoval v Južno Ameriko.«
»Tako! v nekaj dneh! Jaz, tvoja mati, nimam pri stvari besede?«
»Z očetom sva vse pretresla. On je tudi mnenja...«
»Sedaj govorimo o meni, ne o njem!« je odrezala.
Na sinovem obrazu se je pokazal odpor: »Te besede so poniževalne ...«
»Vem, kaj govorim! Ne dovolim, da greste preko moje volje. Tu gre gospod sin iz hiše... bodoči gospodar veleposestva in nič ne upošteva ne matere ne svoje rodbine.«
»Mama, lahko bi si prihranila besede. Rekel sem ti že, da ne polagam važnosti na svoj plemenitaški rod. Moj očim, poštenjak, mi je ljubši kot kak človek s prazno
zvenečim imenom!« Gospa Matilda šc ni našla odgovora, ko se je oglasil njen mož: »Jaz dam prav Ralfu. Povedal ti je narav-
nost, kar že zdavnaj mislim. Pridi z menoj, da mi poveš, kako je vse potekalo.«
»In jaz? Mene bosta enostavno prezrla?«
»Nihče te ne bo prezrl, Matilda. Ce hočeš pridi z nama.«
»Niti na misel mi ne pride. O zadevi, ki sem jo odklonila, ne bom več razpravljala,« je osorno odgovorila ter odšla.
»Da, da, tako je že več let,« je vzdihnil gospodar, ko so utihnili njeni koraki. »Povsod hoče imeti prvo besedo. Torej, kako je bilo?«
»Ni kaj dosti povedati, oče. Ravnatelj Balmen mi je ponudil mesto in jaz sem sprejel. V nekaj dneh moram odpotovati v Rio... Materin nastop me je pa le užalil.«
»Jaz jo moram poslušati, zlasti odkar...« Nenadoma je utihnil, ker se je zbal, da bo odkril, kar sta z ženo prikrivala kot največjo tajnost. Ni hotel govoriti o hčerki Adra-ni, ki je že dvajset let z doma. Kolikokrat ga je že vest razjedala, ker se ni znal upreti gospodovalnemu vplivu svoje žene. Ni mu hotela niti povedati, kam je dala Delico na rejo, da bi jo vzel domov. Odgovarjala je, da se je Adranina hči že privadila na nove starše in da bi kvarno vplivalo na njeno duševno stanje, če bi jo vzeli domov.
V	srcu je tudi on moral pritrditi, ker se je zavedal, da se otroku bolje godi pri krušnih starših, kakor bi se ji pri njegovi ženi. Deliči bi moral tudi jiovcdati, kje je njena mati. Ah, bolje je, da ji pusti dušni mir.
(Dalje)
Izdaja Konzorcij Novepra lista
Odgovorni urednik Drago Legiša
Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
»Toda prosim te, da mi na nekaj odgovoriš popolnoma no resnici, tako kot misliš. Potem mi bo morda laže ... Obljubiš?«
»Obljubim.«
»Povej mi, če veruješ, da je res kaj tam onkraj ... po smrti. Če bodo tam naše duše naprej živele... Potem, potem upam, da se ibova nekoč spet srečala ...« Ustnice so se ji začele drgetati v joku in zmanjkalo ji je glasu.
»Poslušaj, Eva«, sem rekel resno in bolj avtoritarno, kot sem hotel, v želji, da bi jo prepričal in ji s tem vlil edino tolažbo, ki ji je lahko omilila bolečino slovesa, »ti veš, da verujem. Zame se razodeva Bog v tolikih znamenjih, da niti ne morem ne verovati vanj. Razodeva se mi tudi v tebi. Nikdar nisem začutil take osrečujoče bližine Boga in hvaležnosti do njega, kot kadar sem te držal v naročju. Saj veš to, ali ne?«
Pokimala je.
»Torej bodi mirna... in pogumna.«
»Skušala bom biti,« se je nasmehnila. Poljubila me je in potem naglo obrnila obraz proč, da bi ne videl njenih solz.
Molče je začela zlagati stvari, da bi jih spravila v vozilo. Toda naenkrat se je nečesa domislila in, jih spet razložila.
»Naj ostanejo tu, saj jih ne bova nikoli več potrebovala,« je rekla.
»Eva!«
Ni odgovorila. Sedla (je v vozilo in čakala, da sem se oblekel in sedel za krmilo. Malo'preden sem zavil s travo prerasle poti do nekdanjih kmetij na glavno cesto, pa me je rahlo prijela za roko.
»Samo za hip ustavi,« je rekla.
Ustavil sem.
Nekaj hipov je molče sedela in gledala na najin majhni zaliv in na skalnati otok pred njim.
»Misliš, da bo ta otok čez deset tisoč let še vedno tu?«
Nekoliko začuden sem jo pogledal, toda vprašala je čisto mirno, in zato sem se ozrl na otok in preletel s pogledom ves zaliv, da £>i presodil njegovo odpornost proti času in geološkim silam.
^ootaiak oeso[j,a
K« Z.
10.
»Mislim, da je bil pred deset tisoč leti že tu in da bo tu tudi še čez deset tisoč let.«
»Potem ...« — glas ji je začel lahno drhteti — ».... potem pridi enkrat, ko se boš vrnil na Zemljo, na ta otok in tamle, v zemlji ob vznožju tiste bele skale, boš našel... moje pismo ... moj pozdrav...«.
Zajokala je in mi skrila obraz na rami. Objel sem jo okrog pasu, poljubil na lase in pustil, da se izjoče.
»Ali bom res še kdaj videl ta zaliv in stal na tistem otoku?« sem pomislil, ko sem vrgel poslednji pogled na morje pod seboj.
V	naslednjem hipu sem pognal vozilo po široki, samotni cesti. Še vedno je bila prazna. Velikokrat sem se bil jezil, zagozden v prevelik promet. Zdaj sem si ga želel.
Nočem opisovati najine vožnje v mesto in slovesa pred njenim domom. Prehudo mi je misliti na to. Vrnil sem se domov, čeprav imam še mnogo časa do odhoda v bazo. Šele ob štirih zjutraj moram biti tam. Vzel sem v roke neko knjigo, da bi kaj bral in bi mi ne bilo treba nič misliti, šele ko sem prebral nekaj strani, sem opazil, da je Shakespeare. Kako preprosto in elementarno so čustvovali njegovi ljudje, kako preprosto je bilo takrat življenje. Prvič v življenju mi je postalo žal, da ne živim v tisti daljni ali v kaki drugi pretekli dobi, morda v prazgodovini, ko ljudje še niso iznašli prekletega kolesa napredka in ko so se tolkli samo z bati in kamenitimi sekirami. Kdor je takrat ljubil, je lahko res ljubil, in kdor je sovražil, se mu ni bilo treba spraševati, če ni morda njegovo sovraštvo slepa reakcija na neizprosnost zgodovinskega razvoja k novim, popolnejše organiziranim in dozdevno naprednejšim oblikam človeške družbe...
(Dalje)