PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 251 (9556) TRST, četrtek, 28. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OSTREJŠA POLEMIKA 0 ODGOVORNOSTI IN BREZBRIŽNOSTI VEČINSKE STRANKE DEMOKRISTJANI SE KRČEVITO OTEPAJO PREDLOGA 0 SKUPNEM SREČANJU STRANK 0 UKREPIH VLADE Vlada bo danes sklepala o ločenem obdavčevanju zakoncev in zaposlovanju mladine Bodrato (KD) vali na KPI in sindikate krivdo za neučinkovitost Andreottijeve vlade PIM, 27. — Vlada se bo sestala jutri in razpravljala, kot vse Raže, o zakonskem osnutku o ločenih davčnih prijavah zakoncev (skladne z razsodbo ustavnega sodišča) in o načrtu za zaposlovanje mladine. Medtem pa skuša KD reagirati ne ostre obtožbe, ki prihajajo že z vseh strani. Komunisti, socialist, republikanci in celo predstavniki industrijcev očitajo KD, da zasleduje zgolj «strankarske koristi», je brezbrižna do krize in dfa je zgubita zadnjo trohico «državne odgovornosti». Poglejmo, kako je na Trgu del Ge-®u> v sedežu krščanske demokracije. 'zdušje je čudno: na pol se čutijo osamljeni, reagirajo pa polemično. Benigno Zaccagnini je prispel v svoj urad dopoldne, da bi začel protiofenzivo. «Kaj se ne ukvarjamo z gospodarskimi vprašanji? Saj sem v poročilu vodstvu stranke, da o govoru v trstu ne govorimo, obravnaval samo gospodarske probleme.» Njegovi so- Poslanska zbornica razpravlja o potresu RIM, 27. — Poslanska zbornica bo jutri dopoldne odobri-a vladni odlok za pomoč po-tresencem v Furlaniji, kakor ga je pred časom s popravki ze «dobril senat. Predvideno le, da bo pred glasovanjem o tem problemu spregovoril predsednik vlade Andreotti. V razpravo so, med drugimi, posegli tudi poslanci iz naše dežele: komunist Cuffaro, socialist Castiglione in demokristjan San-tuz. Cuffaro je poudaril, da je treba v Furlaniji ukrepati z )’ečjo naglico, sicer bodo ljudje izgubili zaupanje. Castiglione je Podčrtal predvsem pomen obnavljanja skupnosti, ki jih je potres razbil, kajti samo to je Pogoj za obnovo. Santuz pa je «etal, da bj via(ja morala vklju-c,ts Problem Furlanije med «glavna vprašanja» njenega Programa. (klavci so še odločnejši: linija KD t unija vlade, vsak minister pri-kail3 'i13 sedež KD, preden izdela ' ukrep, poleg vsega pa deluje strank °Se*3na §osP°darska komisija Očitkom, ki prihajajo z vseh stra-. ’ 0 gospodarski krizi, pač pa vztraja pri vprašanju političnega predznaka, češ mi znamo upravljati v vsakem položaju.» Bodrato ni odgovoril na vprašanje, ki ga je odločno, mòrda celo pretirano ostro postavil Amendola: ali ni morda res, da inflacija spodjeda temelje demokratičnemu sistemu v Italiji? Ali ni prav KPI, pa socialisti tudi, predlagala skupinska posvetovanja demokratičnih strank? Bodrato se izmika: «Dva meseca so komunisti govorili o tem, da je parlament osrednji organ odločanja. Prepričali so nas in menimo, da bi taka srečanja med strankami bila nekaj izven parlamenta. Ni mogoče misliti, da utegneta KD in KPI razvijati globlje stike izven parlamenta in ne v zbornicah. Če pa je pomen predloga drugačen, naj pojasnijo, kajti tako se nam zdi dvoumen.» Toda socialdemokrati niso istega mnenja. Romita je povedal, da se strinja s predlogom o skupinskih srečanjih. Telefoniral je Zaccagni-niju in se nato dalj časa pogovarjal z Gallonijem. «Če KD ne bo sama dala pobudo za srečanje,» je zagrozil Averardi (PSDI), «bomo sestanek sklicali mi. Tedaj bomo videli, kdo je za to in kdo ne.» Zaenkrat demokristjani ne kažejo navdušenja za tako rešitev, ki bi spremenila politični okvir okoli Andreottijeve vlade. Glasilo KD govori o Berlinguerjevem predlogu kot o poskusu «oblikovanja super - vlade med strankami.» Za KPI odgovarja član tajništva Gerardo Chiaromonte, ki skuša spomniti demokristjane na vsebino problemov. «Mi delamo za vlado narodne enotnosti, vendar se nočemo prenagliti s sedanjo vlado. Nočemo, da bi odpovedi bile samo na eni strani. Skratka nočemo, da bi vse plačali samo delavci. Res je, da mora delavski razred napeti vse sile za premostitev krize, vendar samo v okviru politike socialne pravičnosti. Zato pa ne sprejemamo nekaterih predlogov, kot bi bila odprava premične lestvice.» CANDIDA CURZI SREČANJE Z OSREDNJIMA SLOVENSKIMA ORGANIZACIJAMA Avstrijski antifašisti podpirajo napovedani bojkot štetja na Koroškem Čedalje več kritik na račun uradne avstrijske politike do manjšin CELOVEC, 27. — Sestali so se predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev -in avstrijskega odporniškega gibanja, ki je Slovencem obljubilo vsestransko pomoč pri bojkotu napovedanega jezikovnega preštevanja. Organizaciji koroških Slovencev sta dali skupno izjavo, s katero poudarjata pripadnost Slovencev avstrijski naciji, kar je rezultat dejstva, da so prav koroški Slovenci bili med prvimi, ki so se uprli nacifašizmu in tako začeli postavljati temelje nove, demokratične in nevtralne Avstrije. Pri tem pa je predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc poudaril, da je slovensko priznanje pripadnosti Avstriji v bistvu lojalnost, ki ni lahka. Enaindvajset let po podpisu državne pogodbe namreč njena načela niso bila izpolnjena, predvideno ugotavljanje manjšine pa bi dejansko izjalovilo 7. člen te pogodbe in uresničilo daljni cilj nacistov, ki se je glasil: «Naredite mi to deželo nemško». Prav zato pa mora biti vsem jasno, da sile, ki ogrožajo obstoj manjšin dejansko ogrožajo tudi neodvisnost demokratične Avstrije. Podpredsednik avstrijskega odporniškega gibanja prof. Josef Hindels PO ŠTIRIH MESECIH NAPORNEGA DELA SE PREISKAVA BLIŽA KONCU Obroč okrog Occorsiovega morilca se stiska Deset ajegovih pajdašev že sedi v zaporu Domnevni «killer» je 33-letni Pierluigi Concntelli iz Palerma, ki ga policija vneto išče po vsej Italiji - Mandatorji podlega zločina so najbrž že na varnem v Španiji - Vez med umorom Occorsia in genovskega sodnika Coca? RIM, 27. — Mandatorji v Španiji, neposredni morilci v Italiji, točneje v Rimu in v Palermu: do tega zaključka sta prišla 'florentinska sodnika ^Pappalardo in Vigna, po štirih mesecih preiskave in po odločilnem razpletu zadnjih dni. ko sta podpisala skupno 11 zapornih nalogov. Od enajstih osumljencev, ki so obtoženi sodelovanja pri umoru rimskega preiskovalnega sodnika Vittoria Occorsia je samo eden utekel roki pravice. Gre za 33-letnega Pierluigi-ja Concutellija, ki je obtožen, da je izvedel morilski načrt. Fant, ki je bil že dalj časa znan policiji kot nasilnež in fašistični pretepač, je izginil pred nekaj dnevi, ko je pc-licija prišla na sled Puglieseju in Ferru. Policija ga sedaj aktivno i-šče po celi Italiji in je poslala njegove slike na vse mejne prehode, kljub temu pa so preiskovalci prepričani, da se fant še vedno skriva v Rimu. Kot je bilo v teh dneh že večkrat poudarjeno je bilo izhodišče za preiskavo motorno kolo «guzzi 850 S» ki so ga nekateri očividci opazili na prizorišču zločina. K temu gre dodati še pričevanje nekega taksista, čigar ime ni še znano, ki je sporočil policiji, da je nekaj minut po umoru sodnika Occorsia peljal okrog 30 let starega fanta iz UÌ. Giuba, kjer je stanovala žrtev, proti četrti Primavalie. Med potjo mu je fant ukazal, naj se ustavi za trenutek, da je izročil drugemu mladeniču, ki se je peljal z motornim kolesom «guzzi» podolgovat zavoj, najbrž brzostrelko, s katero je ubil Occorsia. Pravo pot pa so preiskovalci librali šele pred dobrim mesecem in to po naključju. V okviru preiskave o begu Maria Tutija, fašističnega geometra iz Empolija, ki je ubil dva policijska podčastnika, so preiskovalci prišli m sled Giuseppeju Puglieseju, gledališkemu producentu in znanemu desničarskemu prevratniku, ki naj bi bil po nekaterih govoricah vpleten tudi v umor Occorsia Ko so nato še ugotovili, da je Pugliese v stiku s fantoma, ki sta kolovratila po Italiji z motorjem znamke «guzzi» je preiskava stekla je domnpvn- a^istov' obtoženih, da so sodelovali pri umoru rimskega sodnika Occorsia. Prvi na levi zgoraj Ferro m-,,1 n'011 ec Plel'luigi Concute ili, ki ga policija išče po vsej Italiji, tretji (od leve zgoraj) je Gianfranco ’ J ot leve spodaj pa Giuseppe Pugliese. . (telefoto ANSA) iniiiimiiiiiMiii„„i„,IIIIIIIIIII1II|nni|I|||m|||1||1|1|||(|lm|I1|jmi|l||I|IIIIIIII(IIIIIIllIldaIIII||Inl(|l(1IlliillllIllnIllllllllilllll||||llI)|n|flI||||| Demokristjani se krčevito bra- n o oc,tkov, ki prihajajo z vseh «ram, da so do krize brezbrižni v upanju da bo šla levica po kostanj v koruzo. Istočasno pa za-vracajo predlog levice, predvsem kil. P|S ' p° skuPnih sestan- kršn er0,krat,iČV '' Slrank pred ka' u. "'koli vladnim gospodarskim ukrepom. P0 njegovem mn je prostor za taka soočanja mo parlament. v zbornici so medtem začeli razprave o vladnem dekretu Za Porr oc potresencem v Furlaniji. razpravo so, med drugimi, po-sf5|i tudi komumst Cuffaro, so-*'a . Castiglione in demokristian «niuz Danes bc razpravo za- mnenju sa- ključil, pred glrsovanjem, predsednik vlade Andreotti Ha Koroškem se množijo glasovi proti preštevanju Slovencev. Na srečanju predstavnikov odporu škega gibanje Avstrije z o-srednjima orgianizatijama Slovencev sc, avstrijski antifašisti i-zrazJi popolno solidarnost in o-bljubili Slovencem pomoč pri bojkciu jezikovnega popisa. Danes se bo v Ženevi začela konferenca o bodočnosti Rodezije. Udeležili se je bodo, poleg predstavnikov Velike Britanije, ki imajo vlogo posredovalca, delegacija rasistične vlade lana Smitha in pa predstavniki štirih o-svobcdilnih gibanj Zimbabveja. Kot opazovalci se bedo udeležili konference Zastopniki štirih držav, ki mejijo z Rodezijo. Med o-pazovaici v Ženevi prevladuje zmeren optimizem glede možnosti uspeha konference, katere prvi cilj bo omogočiti sestavo prehodne vlade, v kateri bodo prisotni piudstavmki bele manjšine in afriške večine in ki bo morala p praviti prehod oblasti v roke Atiičpnov. s polno paro. Pugliese je bil aretiran v petek, dan pozneje se je v mrežo, preiskovalcev ujel Ferro, včeraj pa še vsi ostali z izjemo Con-cuteilija. Med hišno preiskavo na Ferrovem domu, je policija zaplenila vrsto beležnic ter osredotočila svojo pozornost na male oglase, ki so ponujali v najem stanovanja in ki jih je osumljenec izrezal iz časopisov. Tako so odkrili, da je fant najel stanovanje v Ul. Clemente, kjer je v zadnjih mesecih stanoval Con-cutelli. Slednjega ni bilo več doma, ko so agenti pozvonili na njegova vrata, zanimivo pa je vsekakor dejstvo, da ko so sosedom pokazali fotofit Occorsiovega morilca, so leti spoznali v njem osumljenca. Zvedelo se je tudi, da je Concutelli na vrat na nos odšel iz stanovanja v petek zjutraj s terenskim vozilom znamke «iand rover» in zanimivo je, da je eden od aretiranih lastnik vozila takega tipa. Preiskovalci pripisujejo tudi znaten pomen gradivu, ki so ga zaplenili na domu domnevnega morilca. Gre za sveženj časnikov z datumi od 11. do 31. julija. Eden je bil odprt ravno na strani, kjer je bilo poročilo o rdečem motornem kolesu, ki so ga opazili na kraju zločina. «Ne preseneča nas — je s tem v zvezi poudaril policijski funkcionar — da je Ferro dva dni po objavi članka prodal svoj motor.» Poleg že omenjenih Puglieseja in Ferra so agent! političnega urada rimske kvesture aretiral; še 20-let-nega Pasqualeja Damisa, 47-letnega Giorgia Cozija, 46-letnega Leonarda Pertusa, 25-letnega Sandra Spara-panija, 21-letnega Leoneja Di Bello, 43-letnega Marcella Sgavicchio, 23-letnega Francesca Rovello in 23-let-nega Golfa Orlandija. Vsi so znani desničarski skrajneži in so zaenkrat obtoženi, da so pomagal Concutel-liju ali drugih kaznivih dejanj, ki niso posredno povezana z umorom sodnika Occorsia. čeprav je na osnovi zbranih indicov skoraj neizpodbitno, da so vpleteni v podli zločin, gre pa še vendar pojasniti viogo, ki jo je vsakdo od njih odig: . Najbolj «zanimiv» je vsekakor Pugliese tudi5 zaradi stikov, ki jih ima s fašisti, ki so pribežali v Španijo. Med temi gre posebej omeniti Cle-menteja Grazianija, enega od voditeljev prevratniške organizacije «ordine nuovo», in Stefana Delle Chiaie, vodjo prav tako zloglasne «avanguardia nazionale». Po nekaterih nepotrjenih glasovih naj bi se Pugliese u-deležil zadnjega fašističnega vrha v Španiji, poleg tega pa naj bi mu Graziani poveril nalogo, da pod novim imenom obnovi «ardine nuovo» v Italiji. Concutelli, domnevni morilec rimskega sodnika, je kot pretepač prav tako znan kot njegovi aretirani pajdaši, osumljen pa je tudi sodelovanja pri ropih in pri ugrabitvi nekega apuljskega bančnega funkcionarja .Prvič je Concutelli, bivši univerzitetni študent in občasno trgovski potnik, prišel navzkriž s pravico leta 1969, v Palermu, ko je bil aretiran skupno s sedanjim misovskim poslancem Guidom Lo Portom zaradi nedovoljene posesti vojnega orožja. Sodišče ga je obsodilo na dve leti zapora, prizivni sodniki pa so mu zmanjšali kazen na polovico in ga izpustili na prostost. Nato je bil vpleten v vrsto pretepov in večkrat prijavljen sodišču,- za zapahe pa ni sedel več. Po nepričakovanem razpletu zadnjih dni verjetno ni pričakovati v kratkem novih senzacionalnih razpletov preiskave., saj morajo preiskovalci sedaj zaslišati vse aretirane, poglobiti vprašanje njihovih odgovornosti in zbrati nove elemente, ki naj bi jih pripeljali do mandatorjev, ki se,, kot vse kaže, skrivajo v Španiji. Kaže tudi, da imajo v načrtu vrsto primerjav z izsledki preiskave o u-moru genovskega pravdnika Francesca Coca. Čeprav si odgovornost za zločina lastita nasprotni politični skupinici, ki pa se včasih poslužujeta navadnih kriminalcev pri uresničevanju svojih zločinskih načrtov, je med umoroma sodnikov Coca in Occorsia precej podobnosti in so zato možne povezave. Med drugim — opozarjajo preiskovalci — je identikit enega od Coeovih morilcev precej podoben identikitu enega od morilcev rimskega sodnika. pa je zelo ostro napadel dejavnost nemških nacionalističnih sil in še posebej Heimatdiensta, ki je v nasprotju z duhom in določili avstrijske državne listine. Hindels je zato pozval vse zavedne in demokratične Avstrijce, ne-glede na njihovo politično pripadnost, naj se zoperstavijo politiki «nemške ..adikalne nacionalistične manjšine», avstrijsko vlado pa je pozval, naj čimorej .prejme ukrepe za izpolnitev državne pogodbe. Hindels je obljubil Slo/encem pomoč pri izvedb; bojkota ljudskega štetja in pri tem podčrtal, da če avstrijska vlada potrebuje «orientacijsko pomoč» kot pravi, je ta gotovo najboljša v 7. členu državne pogodbe. Čeprav dva tedna pred napovedanim preštevanjem ostaja v veljavi politični sporazum treh parlamentarnih avstrijskih strank (socialistične, ljudske in s/obodnjaške) do preštevanja manjšine, prihajajo vse bolj do izraza glasovi nasprotovanja taki politiki. Zanimivo je, da se na tak ali drugačen način proti politiki zatiranja manjšine izražajo tudi ljudje in krogi, ki so blizu katoliške ljudske stranke. Proti preštevanju se je, na primer, izrekla zveza avstrijskih študentov OSU, ki je na sestanku v Linzu pozvala vse Avstrijce, ki «se zavedajo lastne odgovornosti», naj se ne udeležijo preštevanja 14. novembra. Po oceni te organizacije, ki zajema skoraj vse dijake višjih srednjih šol, skuša avstrijska vlada s popisom o-biti svoje obveznosti, i.i jih je v prid manjšinam nrevzela s podpisom državne pogodbe. Zanimivo je, da tvorijo vodilno strujo v tej dijaški organizaciji prav katoliški dijak.. O preštevanju so govorili prejšnji teden tudi na seji celovškega škofijskega sveta. Na razpravi, ki se je nekajkrat zataknila zaradi idejnih vprašanj, so ugotovili, da' se zaradi napovedanega štetja zaostrujejo odnosi med narodnostima na Koroškem, slovenski pastoralni odbor pa je. sprejel dokument, v katerem se zavzema za pravico Slovencev do materinega jezika in ugotavlja, da so oblasti napovedale štetje brez predhodnega dogovora s Slovenci. Odbor na koncu poudarja, da se bo katoliška cerkev, neglede na morebitni izid popisa, ravnala glede sožitja dveh narodov po navodilih škofovske sinode. Z državno politiko neusklajen glas pa je objavil celo celovški «Kleine Zeitung». V komentarju h Carterjevim in Fordovim izjavam ter špekulacijam o položaju v Jugoslaviji je komentator tega lista (ki gotovo ni naklonjen Jugoslaviji) prišel do zaključka, da je Avstriji in njenemu položaju v Evropi po godu prav takšna Jugoslavija, kakršna je danes. Avstrija se v primeru konflikta ne bo mogla zanašati samo na svojo nevtralnost, zato pa je seveda zainteresirana. da se razmere na tem koncu sveta ne spremenijo. «K temu pa sodi tudi takšna sosedska politika», zaključuje «Kleine Zeitung», «ki je po možnosti brez trenj. Prav na ta aspekt pa se pogosto pozablja, ko gre na primer za reševanje manjšinskega vprašanja». POZITIVNA OCENA SKUPŠČINSKIH DELEGATOV Minic poročal v skupščini o nalogah Jugoslavije po konferenci v Colombu Zvezni tajnik za zunanje zadeve opozoril na nevarna žarišča napetosti v Sredozemlju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Jugoslovanska skupščina se je danes pridružila državnim družbeno . političnim in izvršnim organom (predsedstvu SF RJ, zveznemu izvršnemu svetu in drugim), ki so že obravnavali poročilo jugoslovanske delegacije o 5. konferenci neuvrščenih držav v Colombu in razpravljali o uresničevanju sklepov, sprejetih na tem zborovanju, ki so ga tudi skupščinski delegati danes ocenili kot izredno pomembno tako za nadaljnji razvoj neuvrščene politike, kot tudi za mednarodne odnose in reševanje perečih svetovnih vprašanj. Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je v daljši uvodni besedi na današnji skupni seji obeh zborov jugoslovanske skupščine izčrpno spregovoril o poglavitnih značilnostih konference v Colombu, o dejavnosti neuvrščenih držav po tem zborovanju in o pritiskih, ki so jim izpostavljene: orisal je naloge Ju- Mednarodna konferenca o zaščiti Sredozemlja V Opatiji se je včeraj začela II. konferenca sredozemskih mest, ki se je udeležuje nekako 350 delegatov. Odprl jo je predsednik reške občinske skupščine Pavletič. Osnovni predmet zasedanja je zaščita Sredozemskega morja pred naraščajočim onesnaževanjem. ki bo lahko učinkovita, kakor je bilo poudarjeno v prvem delu konference, samo, če se bo ustrezno ukrepanje odvijalo v okviru tesnega mednarodnega sodelovanja. Potrebno je torej, da u-prave vseh zainteresirarih obalnih mest združijo svoje sile in kar najbolje uskladijo načrte za obvarovanje sredozemskega morskega bogastva. Konferenca se nadaljuje danes z ločenimi zasedanji treh delovnih skupin (ekologi, pravniki in gospodarstveniki) in zaključi jutri dopoldne. Poročila o prvem dnevu konference berite na zadnji strani. goslavije pri uresničevanju sklepov iz Colomba ter pri tem razčlenil jugoslovanska stališča do najpomemb nejših mednarodnih političnih in go spodarskih problemov, ki jim mora tudi Jugoslavija skladno z obveznostmi. sprejetimi na 5. konferenci neuvrščenih, posvetiti vso potrebno pozornost. Peta konferenca je po besedah Miloša Minica pokazala trdno enotnost in solidarnost neuvrščenih držav pri vseh bistvenih mednarodnih proble- «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiini,,,imun,m,i„i,iM„,n,n,i,l„„„liin,mn,|,mn,|||l„ll,nl||||||m|||||||||||„|,m,,,,,,,, KLJUB RAZPRTIJAM MED PREDSTAVNIKI LJUDSTVA ZIMBABVEJA Začetek konference o Rodeziji v znamenju zmernega optimizma Prvi cilj ustanoviti prehodno vlado, ki naj bi pripravila prehod oblasti v roke afriške večine ŽENEVA, 27. — Ivor Richard, predstavnik Velike Britanije na konferenci, na kateri bodo odločali o bodočnosti Rodezije, je danes zaključil še zadnja posvetovanja ter pripravil še zadnje podrobnosti pred uradnim začetkom pogajanj. Konfe renca se bo začela ob 15. uri v palači narodov v Ženevi. V teku pogovorov, ki jih je imel z lanom Smithom ter z afriškimi voditelji je britanski odposlanec dokazal, da je zelo spreten in nepopustljiv pogajalec, ki je znal vsiliti stališče svoje viade, kljub številnim nritiskom ter bolj ali manj prikritim grožnjam z bojkotom konference. Privolil je samo na zahtevo afriških držav, ki mejijo z Ro-de7.ijo in ki so hotele biti prisotne kot opazovalke. Tako bodo prisotni predstavniki Zambije, Tanzanije. Botsvane in Mozambika, medtem ko je zavrnil prisotnost Angole. Vse druge zahteve afriških predstavnikov je Richard zavrnil. Afričani so na primer zahtevali, da bi Veliko Britanijo zastopal zunanji minister, delegacijo lana Smitha pa naj bi vključili med predstavnike Velike Britanije. Pri tem zadnjem vprašanju so predstavniki Zimbabva po pustih ter napovedali, da se bodo v teku pogajanj obračali samo na britansko delegacijo, ko bi morali govoriti s Smithom. Za nas salis’.ù-ryjska vlada ne šteje: samo Velika Britanija je odgovorna za kolonijo in za njeno neodvisnost, pravijo zastopniki afriških narodnoosvobodilnih gibanj. Na predvečer odprtja konference so se okrepili stiki in srečanja med raznimi afriškimi voditelji ter predsednikom organizacije afriške enotnosti. Slednji skuša že nekaj dni posredovati, da bi prepričal štiri nacionalistične delegacije, da se predstavijo na pogajanjih združene in s skupnim programom. Doslej pa njegova prizadevanja niso obrodila za želenih sadov. Nasprotja med štirimi voditelji posameznih narodnoosvobodilnih gibanj ne zadevajo toliko vprašanj neodvisnosti ali načina za dosego neodvisnosti, temveč predvsem notranjepolitično vprašanja, politično linijo ter zunanjo podporo. Joshua Nkomo in Robert Muga-be, ki vodita obe gibanji, ki se borita z orožjem proti Smithovi rasistični vladi, sta se baje domenila, da bosta v Ženevi pozabila na medsebojne razprtije ter sta sklenila ob tej priložnosti ustanoviti «pa-triotično fronto». Mnogo bolj nepopustljiva sta druga dva voditelja: metodistični škof Muzoreva in duhovnik Sithole. Muzoreva zastopa tisto strujo rodezijskega nacionalističnega gibanja, ki se bori za svoje pravice v izgnanstvu, medtem ko Nkomo vodi notranjo strujo, ki delu- je na rodezijskem ozemlju. Sitbole pa oporeka Mugabeju vodstvo v gibanju ŽANU (afriška nacionalna zveza za osvoboditev Zimbabveja). Vsi štirje pa opozarjajo kolonialistično vlado lana Smitha, naj ne računa preveč na notranje razprtije narodnoosvobodilnih gibanj, katerih skupni cilj je takojšnja sestava pre hodne vlade, ki naj bi izdelala u-stavo. O nadaljnjih notranjepolitičnih izbirah pa se bo kasneje izreklo samo ljudstvo. Prehodno vlado bi sestavljali belci in Afričani, morala pa bi izročiti oblast afriški večini v mnogo krajšem roku kot to predvideva načrt ameriškega državnega tajnika Kissingerja, ki si je za te postavil rok 24 mesecev. Nkomo. ki ga imajo za najbolj vplivnega a-friškega voditelja, tudi zato ker je predstavnik najštevilnejšega rode zijskega plemena, meni da bi to ore hodno obdobje ne smelo presegati osem do deset mesecev. To je ena glavnih točk. o katerih bodo morali razpravljati na konferenci, poleg seveda porazdelitve ministrov. Afričani zahtevajo poleg drugih ministrstvo za obrambo in za notranje zadeve, ki pa b: ju Smith hotel ohraniti v svojih rokah. Gre za izredno pomembna vprašanja, ki bi utegnila povzročiti tudi propad konference, kar pa bi nedvomno pripeljalo, pravi Nkomo. do končne državljanske vojne. mili današnjega sveta. Neuvrščeni so uspešno zavrnili pritiske in poskuse razbijanja njihove solidarnosti. pa tudi poskuse, da bi politiko neuvrščenosti odvrnili s poti njene popolne neodvisnosti, da bi spremenili njeno naravo in njene prednostne naloge. Zborovanje v Colombu je bilo po svoji splošni usmerjenosti konferenca akcije. Med najpomembnejše rezultate sodita tudi natančnejša določitev stališča do popuščanja napetosti ter sklep o sklicanju posebnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov o razorožitvi, z.a kar je dal predlog jugoslovanski predsednik Tito. 5. konferenca je poudarila tudi velik politični pomen spreminjanja svetovnega gospodarskega sistema. Sicer pa vsi njeni rezultati kažejo, da je neuvrščeno gibanje še bolj sposobno zavrniti nove pritiske in ohraniti ter — če je treba — okrepiti politične pobude za reševanje najpomembnejših mednarodnih vprašanj. čeprav sta od konference minila šele dva meseca se je že začelo uresničevanje njenih sklepov — e dejal Minic — in nato orisal dejavnost, ki so se ,,e neuvrščene države lotile po Colombu. Hkrati je opozoril, da ne bi smeli spregledat: tega. da so nekateri velik- medna-od-ni dejavniki v reakcijah na Colombo zavzeli negativn . stališča, zaostrili pritiske na posamezne neuvrščene države in na celotno neuvrščeno politiko, skušajo pa tudi izmaličiti politični pomen in vsebino poglavitnih sklepov in splošne usmerjenosti 5. konference. Prav zato. ker sklepi Colomba in i njih zasnovana dejavnost neuvrščenih držav že vplivajo in tudi že odkrivajo nove možnosti, nekateri mednarodni krogi krepijo kampanjo, s katere bi radi vnesli zmedo in malodušje v vrste neuvrščenih. Toda gre le za nove poskuse razbijanja solidarnosti neuvrščenih držav, ki ne bodo uspeli. Stalno in hitro večanje števila neuvrščenih držav — je poudaril Minic — najboljše kaže, kaj velikanska večina držav misli o tem, kaki lahko najbolje zavaruje svoje koristi. Neuvščene države dobro vedo. da razen neuvrščenosti ni drusih rešitev, ki bi zagotavljale spoštovanje njihovih interesov, njihovo politično in gospodarsko neodvisnost in ‘nakopravnost. Miloš Minic se je dotakni! obveznosti Jugoslavije pri uresničevanju splošnih teženj in konkretn sklepov 5. konference. «V dokumentih iz Colomba — je nadaljeval Minic — so podane celovite in natančne an ili:., in ocene razvoja mednarodnega položaj. . Od teh ocen in analiz ter iz ocene r.uvih pojavov in dogodkov po Colombu. do katerih prihajamo sami. izhajamo v naši zunanjepolitični dejavnost.. V središču naše dejavnosti morajo biti, poleg razveja dvostranskih odnosov naše države z drugimi, tudi prizadevanja za razvijanje procesa popuščanja mednarodne napetosti, razorožitve, krepitev Združenih narodov, reševanje kriz na Bližnjem vzhodu :n v Libanonu, ciprske krize in krize na jugu Afrike, problem Koreje, boj proti rasizmu, problemi človekovih pravic in sodelovanja neuvrščenih držav na področju informativne dejavnosti. Prav tako mora biti v središču naše dejavnosti boj za novo mednarodno gospodarsko ureditev in za reševanje problemov pospešitve razvoja dežel v razvoj , o-piranje na lastne sile in medsebojno sodelovanje neuvrščenih, oziroma dežel v razvoju.» Jugoslovanski zunanji minister je delegatom razčlenil tudi stališča Jugoslavije do teh aktualnih mednarodnih vprašan’ Posebej je opozoril, da je kriza na Bližnjem vzhodu še naprej najbolj nevarno žarišče v svetu, dotaknil pa se je tudi nekaterih vprašan, Sredozemlja in Balkana. Opozori! je na zaskrbljenost, ki jo vzbuja ciprska kriza, ki je še povečala napetost v Sredozemlju. Tudi sicer, po Miničevih ’ .sedat na tem območju danes ni popuščanja nanetosti. nasprotno, napetost se povečuje, obstoječe krize na tem območju se ne rešujejo, v porastu pa so pomorska in vojaška dejavnost velikih sil in vojaško - političnih blokov. Delegati jugoslovanske skupščine so na današnjem zasedanju sp-rejeli sklepe, ki med drugim predvidevajo izdelavo zelo natančnega programa konkretnih ukrepov, nosilcev akcij in rokov za uresničevanje stališč in sklepov 5. konference neuvrščenih in opozarjajo tudi na veliko vlogo republike in pokrajin na tem področju. Delegati so danes poslušali tudi ekspoze podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Berislava Še-fe”ja. ki ji govoril o uresničevanju družbenega načrta države v prihodnjem letu, poleg tega p so sprejeli več zakonskih osnutkov in predlogov. Naslednje zasedanje jugoslovanske skupščine je predvideno za zadnje dni novembra. VLADO BARABA* TRŽAŠKI DNEVNIK feA.p. PO TORKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA ŠE NOBENEGA KORAKA K REŠITVI KRIZE NA OBČINI IN POKRAJINI Vse demokratične stranke nasprotujejo komisarski upravi - Danes se sestane pokrajinski svet Drevi se bo sestal tržaški pokrajinski svet, ki bo nato zasedal tudi jutri: na dnevnem redu bodo zgolj tekoča upravna vprašanja. Tržaški občinski svet pa se bo spet sestal prihodnji teden, 5. novembra. Na ta način bo torej obnovljeno redno u-pravno delovanje obeh izvoljenih svetov, ki je bilo v zastoju že od začetka poletja zaradi politične krize, ki je nastala v odnosih med strankami ustavnega loka po političnih volitvah 20. junija. Toda za sedaj to ne bo še popolna obnovitev delovanja, kajti politična kriza nikakor še ni rešena. Najbolj pereča vprašanja bodo morala tako čakati ob strani, saj v sedanjem položaju ni mogoče misliti, da bi se tako občina kot pokrajina lotili velikih, ključnih vprašanj našega mesta, ko pa so odnosi med strankami tako negotovi in ko ne obstaja nobena politična večina, ki bi lahko odločno vodila neko jasno politiko. Zadnji politični razpravi na občini in pokrajini sta pokazali, da je pot do rešitve krize še dolga. Na torkovi seji občinskega sveta se je med drugim jasno pokazalo, da vse demokratične stranke odločno nasprotujejo komisarski upravi, prav tako Jutri celodnevna stavka tudi na slovenskih šolah Jutri, 29. oktobra, bo celodnevna stavka tudi na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj. Tako je sklenil odbor Sindikata slovenske šole na sinočnji seji. Slovensko učno osebje se pridružuje zahtevam vsedržavne konfederacije dela CGIL-CISL-UIL po novi delovni pogodbi, vrhu tega pa zahteva tudi ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja, samostojnost slovenske šole, slovensko šolo v Beneški Sloveniji, uveljavitev zakona Belci -Škerk, dodatno mesečno doklado za znanje drugega jezika ter pooblastila deželni komisiji za Slovensko šolo, ki je bila ustanovljena na podlagi člena 9 zakona Bel-či - škerk. jasno pa so prišle do izraza velike razlike v stališčih strank, ki so protagonistke sedanje krize, pa tudi poskusov, da bi jo na neki način rešili. Pokrajinski tajnik KD Rinaldi je na primer v torek potrdil že znano stališče svoje stranke, ki je pripravljena na «soočanje», ne pa na sklepanje političnih zavezništev komunisti. To ne pomeni — je pojasnil Rinaldi — nobene diskriminacije do KPI, pač pa le «politično izbiro». Večjo ohlapnost in popustljivost je bilo mogoče razbrati v posegih predstavnikov levice, socialista Pesan-teja in komunista Monfalcona. Pesante je na primer ponovil stališče socialistov, po katerem sedanje e-mergenčno stanje terja emergenčne rešitve, poleg tega pa je opozoril na nevzdržnost demokrščanske teze, po kateri so po eni strani programski sporazumi dobrodošli, po drugi strani pa nekatere stranke, ki so prispevale k morebitnemu sporazumu, ne smejo sodelovati tudi v uresniče vanju dogovorjenih programov. Vsekakor pa je Pesante izrazil pripravljenost svoje stranke, da nadaljuje pogovore v iskanju izhoda iz krize. Tudi komunist Monfalcon je ponovil stališče svoje stranke, po katerem je treba ustvariti novo politično večino, v kateri naj bo zastopana tudi levica, tako PSI kot KPI. KD je to zahtevo zavrnila, je ugotovil Monfalcon, KPI pa je kljub temu pripravljena nadaljevati pogajanja, da se le zagotovi demokratično vodenje občine. Prav tako komunisti ne zahtevajo, da bi vstopili v odbor, vsekakor pa zahtevajo, da KD z dejanji pokaže, da je opustila preživele antikomunistične diskriminacije. Stališča so si torej kar se da narazen, vendar je tudi občutiti v vseh skrb, da se prepreči nova zaostritev v odnosih med demokratičnimi strankami, ki bi po eni strani nujno privedla do komisarske u-prave na občini in na pokrajini, po drugi strani pa bi nudila politični prostor manevrom tržaške nacionalistične desnice, ki v teh dneh goni svojo glasno kampanjo proti ratifikaciji osimskega sporazuma med I-talijo in Jugoslavijo s pretvezo zbiranja podpisov za tako imenovano «integralno prosto cono». Tudi o tem je bil govor na torkovi seji občinskega sveta, na kateri se je «avtonomni socialist» Giuricin zaman skušal MIWIllIIIIIIIIIIIIIIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllimillIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII NA TRŽAŠKEM KAZENSKEM SODIŠČU PROF. SAMO PAHOR DANES PRED SODNIKI Obtožen je, da ni hotel pokazati redarju osebnih dokumentov, dejansko pa je le zahteval prevajalca Po dvakratn, odložitvi bo danes na tržaškem kazenskem sodišču prizivna razprava proti prof. Samu Pahorju, ki ga je 13. decembra 1974 pretor Trampuš obsodil na 60 tisoč lir globe zaradi kršitve člena 651 kazenskega zakonika, češ da ni hotel pokazati mestnemu redarju osebnih dokumentov. Prof. Pahor je že na prvostopenjski razpravi pojasnil, kako so se odvijali dogodki. To je hotel narediti v slovenščini, a mu je pretor prepovedal in zahteval, da govori v italijanščini. Pahor je zato v italijanskem jeziku povedal, da je 12. decembra 1973 pojasnil redarju, da želi prevajalca, kot mu to omogoča člen o posebnega statuta priloženega londonskemu memorandumu. Tedaj pa mu je drugi redar v civilu, ki je po naključju prišel mimo, rekel, naj izroči «knjižico». Njemu je prof. Pahor izročil osebne dokumente. Prvostopenjski razpravi so prisostvovali številni dijaki tržaških slovenskih višjih srednjih šol, ki so izrekli prof. Pahorju vso svojo solidarnost. Tudi pred tednom dni se je pred sodno palačo predstavila večja skupina dijakov učiteljišča «A. M. Slomšek», ki pa so prišli zaman, saj je bila razprava, zaradi bolezni Pahorjevega zagovornika odvetnika Battella, odložena za teden dni. Poziv k solidarnosti Predstavniki razredov učiteljišča «A. M. Slomšek» so sklenili, da se danes udeležijo ob 9. uri sodne obravnave proti prof. Samu Pahorju, ki se mora ponovno zagovarjati zaradi svojega boja za enakopravnost slovenščine in za dosledno dvojezičnost. Isto je sklenila večina predstavnikov liceja «F. Prešeren». Predstavniki učiteljišča pozivajo vse dijake in ostalo slovensko javnost, da izrazi prof. Pahorju solidarnost z udeležbo pri procesu. Ob tem želijo predstavniki ožigosati stališče nekaterih dijakov, ki so s čudnimi izjavami pokazali svojo brezbrižnost do tako važnega vprašanja Predstavniki učiteljišča Igor Kralj Damijan Klanjšček Eva Fičui SEMINAR O INTEGRACIJI Danes predavanje prof. Lacalamite o pomorski politiki EGS V okviru seminarja o evropski integraciji, ki ga pod pokroviteljstvom deželne uprave prireja tržaška sekcija evropskega federalističnega gibanja, bo drevi ob 18. uri v kon- ferenčni dvorani v Ul. Trento 8 predaval prof. Michele Lacalamita, u-pravnik Tržaškega Lloyda. Lacalamita bo govoril o pomorski in pristaniški politiki evropske gospodarske skupnosti ter o potrebah in prihodnosti Trsta. Ob tem bo analiziral najbolj pereča vprašanja pomorskega sektorja in nato še tržaškega pristanišča. Fašistični zlikovci poškodovali sekcijo KPI Neznani fašistični zlikovci so v torek zvečer poškodovali sedež sekcije KPI na področju Campi Elisi. U-ničili so zvonec ob vhodu ter poštno kaseto. Na vrata so nato nalepili lepak s protikomunističnimi gesli in podpisom «Fronte della Gioventù» O novi provokaciji mračnih fašističnih sil je uvedla preiskavo tržaška kvestura. Obvestilo SGZ trgovcem delodajalcem Približujejo se prve zapadlosti novih delovnih pogodb uslužbencev trgovinske stroke. Kot je znano, so novo delovno pogodbo podpisali v Rimu 25. S. letos in je stopila v veljavo s 1. oktobrom. V glavnem gre za novosti. Delodajalec mora odplačati uslužbencem do 31. oktobra 65.000 lir kot predujem na odpravnino, čeprav nima s slednjo nič opravka. Do 31. januarja 1977 mora delodajalec izplačati «una tantum» v višini 75.000 lir, ki jih lahko izplačuje tudi na obroke od oktobra ladje. Do zgoraj navedenih novosti imajo pravico vsi, ki so bili pri podjetju vpisani na dan 25. 9. 1976. Od 1. 1. 1977 dalje pa je predviden povišek plače v višini 25.000 lir mesečno. Podrobnejše informacije lahko delodajalci dobijo v uradih Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu. otepati očitkov, da je postal glasnik tržaških reakcionarnih krogov. Seveda pa bivši podžr s n ni mogel biti kdove kaj prepričljiv, še posebno po nedavnih dogodkih pred Rosset-tijevim gledališčem, kjer i se zagovorniki «integralne proste cone» znašli z ramo ob rami z aktivisti misovske organizacije «fronte della gioventù». Važno obvestilo Sindikata slovenske šole Ob splošni stavki, ki bo jutri, 29. t.m., bo ob 9. uri zborovanje pred slovenskim učiteljiščem. Vabimo vse člane, mladino in na splošno vso slovensko javnost, ki ji je pri srcu slovenska šola, da se udeleži zborovanja. Sindikat slovenske šole Z VČERAJŠNJE DEMONSTRACIJE PRI SV. JAKOBU Protest Šentjakobčanov zaradi nevzdržne stanovanjske politike Povod za protestno manifestacijo je bil nevzdržen položaj stanovalcev v starem poslopju v Ulici S. Zenone 13 V zvezi s podiranjem stare stanovanjske zgradbe v Ul. S. Zenone 1. in izgonom njenih stanovalcev, je samozvana šentjakobska skupina za rajonske posege prešla od besed k dejanjem. Potem ko j. v neštetih tiskovnih poročilih opozorila širšo javnost in občinske oblasti na to zaskrbljujočo zadevo, ki se uokvirja v sklop širše občinske urbanistične politile, je včeraj popoldne priredila pri Sv. Jakobu protestne demonstracijo z zasedbo cestišča in prekinitvijo prometa okrog šentjakobskega trga. Skoraj poldrugo uro so morali mestni stražniki preusmerjati promet v stranske ulice, medtem ko so mladinke in mladinci omenjene organizacije, stanovalci poslopja v Ul. S. Zenone ter številno drugo prebivalstvo tega mestnega predela s transoarenti in razdeljevanjem informativnih tiskovin protestirali proti ukrepu lastnika po- slopja in zadržanju občinskih upraviteljev, ki se niso še zganili, da bi razčistili vprašanje izgona stanovalcev iz omenjenega poslopja in, kar je še pomembnejše, določili in začeli uresničevati jasen načrt za urbanistično ureditev ljudskin mestnih predelov in za preprečevanje gradbenih špekulacij. Zadeva rušenja starega poslopja v Ul. S. Zenone ni nova. že pred poldrugim mesecem je javno izbruhnila na dan in se je z njo ukvarjalo tudi krajevno časopisje. V bistvu gre za to: staro poslopje, k: ne prinaša lastniku več nobenega dobička, rušijo, da bi tako lahko postavili novo, sodobnejše in seveda za znatno višje najemnine. Pri tem pa se nobeden ne ozira na priletne in obnemogle stanovalce. Hočejo jih enostavno izgnati iz stanovanj, ne da bi jim istočasno poskrbeli drugo nastanitev. Večino stanovanj so na ta na- • Tržaški župan je zaradi precej gostega prometa odredil uvedbo enosmerne vožnje po Ul. Madonna del Mare (med Ul. Tigor in Ul. Rotonda). Obenem je prepovedal parkiranje in ustavljanje v Ul. Tigor (med Ul. Colonna in Ul. Madonna del Mare). OD 1. NOVEMBRA Skodelica kave 180 lir S 1. novembrom se bo spet zvišala cena skodelice kave. Tako je v teh dneh sklenilo združenje lastnikov javnih lokalov, potem ko se je tudi cena pražene kave zvišala na 1.300 lir. Skodelica kave bo torej s prihodnjim mesecem stala 180 lir, nillllllllllllllUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIIIIII||I||||||||||||||||||||||||||||||||||g|||||||r||||1|im,||,|||||,,m,|||||||||,|||I||||||,,|||||||||||,||||,I1|1,,||||||i||||||||||||| MEDTEM KO SE BLIŽA ZAKLJUČNI POSTOPEK O STEČAJU Vlada še zmerom popolnoma pasivna v zvezi s perečim vprašanjem Bloch Podtajniki za proračun, delo in industrijo niso kljub sprejetim obvezam posredovali pri milanskem sodišču Številnim pekočim razočaranjem, k. jih je bilo v zadnjih tednih deležno delavstv podjetja Calza Bloch, ker so vsa njihova prizadevanja za rešitev štirih obratov podjetja iz hude krize ter ohranitev delovnih mest naletela na delno ali popolnoma gluha ušesa, se je v teh dneh pridružilo še eno grenko razočaranje ter povečalo njihovo nezadovoljstvo in ogorčenje. V torek, 26. oktobra, se je namreč predstavništvo delavskih svetov podjetja ter sindikatov sestalo na milanskem sodišču s sodnikom Lo Casciom, da bi se z njim pogovorilo o zahtevi za enomesečno podaljšanje dovoljenja za začasno nadaljevanje proizvodnje v režimu nadzorovane up~ave, ki dokončno zapade 30. oktobra. To prošnjo je milanskemu sodniku posredoval stečajni skrbnik iCeecon. Zahtevo so namreč sprejeli na srečanju s podtajniki ministrstev za proračun, delo in industrijo, ki je bilo 20. oktobra . Rimu. Ob tej priložnosti so se predstavniki vlade obvezali, da bodo posredovali pri milanskem sodišču za podaljšanje omenjenega dovoljenja. Toda kaj se je v vsem tem času zgodilo? Medtem ko se je stečajni skrbnik Ceccon držal sprejetih obvez ter posredoval pri milanskem sodišču, se predstavniki vlade še niso zganili. Potrditev tega žalostnega dejstva so predstavniki delavskih svetov podjetja Bloch ter sindikatov imeli ravno na torkovem srečanju s sodnikom Lo Casciom, ki jim je povedal, da ni prejel s strani vladnih organov še nobenega glasu. S tem je torej vlada še enkrat jasno pokazala, pripominjajo sindikati tekstilnega sektorja, da jim je reševanje proizvodne dejavnosti štirih obratov Bloch ter odpustitev iz službe nad 2.500 delavcev deveta briga, čeprav so se z besedami obvezali, da bodo posredovali na pristojnih mestih. Kot znano, so sindikati zahtevali, naj bi finančna družba GEPI zagotovila začasno upravljanje, dokler bi kakšna zasebna podjetja dokončno ne prevzela vse štiri obrate pod svoje okrilje ter s tem preprečila nevarnost nove brezposelnosti. Ti poskusi pa so se zaradi odklonilnega odgovora finančne družbe izjalovili in vsa zadeva je spet zajadrala na odprto morje. V tej novi stiski ni sindikatom preostalo drugega, kot da zahtevajo od sodišča, naj zaustavi stečajni postopek vsaj še za en mesec. Pri tem pa so se oslonili na podporo vladr.ih organov, ki pa so jo očitno še enkrat odrekli, kot dokazuje zadnji razvoj dogodkov. V, primeru, da .bi milansko sodišče, ki bo moralo v prihodnjih dneh dokončno odločati, ne sprejelo zahteve o podaljšanju dovoljenja za začasno nadaljevanje proizvodnje podjetja, bo odgovornost za posledice nosila vlada, pripominjajo ob tem sindikati tekstilnega sektorja. Po drugi strani pa bo odgovorna tudi organizacija delodajalcev tekstilnega sektorja, katere očitni namen je, da bi si zagotovila zaprtje industrijskih obratov. jutri stavka v podjetju za telefonsko službo Sindikalne organizacije uslužbencev državnega podjetja za telefonsko službo so za jutri napovedale triurno razčlenjeno stavko. S tem hočejo delavci tega podjetja opozoriti oblasti in širšo javnost na nevzdržen IIIIIIIIIUIUIlllUI||||||||||||||||||ll|||||||j|ii||||i|||||||1(|||lll||,1,l|||l||l||||l||||,,||||„||,|||,|||||n||||^||||||1||||||| PRIZNANJE NAŠEMU OPERNEMU UMETNIKU «Zlata izkaznica» Karlu Cossutti Predsednica tržaškega združenja prijateljev operne glasbe izroča tenoristu Karlu Cossutti «Zlato izkaznico» Tržaško združenje prijateljev o-perne glasbe je včeraj med kratko slovesnostjo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost podelilo opernemu pevcu Karlu Cossutti «Zlato izkaznico» — priznanje, s kakršnim je doslej nagradilo baritonista Piena Cappuccillija, dirigenta Gianandrea Gavazzenija in režiserja Giancarla Menottija, ki so vsak na svoj način vezani na Trst. Glasbenika G. Viozzi in F. Vidali sta v kratkih nagovorih, ki sta bila bolj simpatično kramljanje kot uradni obred, spregovorila nekaj besed o pomenu izročene nagrade ter o nagrajencu Karlu Cossutti, katerega je iz rodnega Križa umetniška slava popeljala v širni svet h; na največje operne odre, pa je pri tem ostal prostodušni i.. simpatični Tržačan in Kržan (Bog ne daj, da bi padla še beseda k tržaškem ali kriš- skem Slovencu), ki se pravkar odpravlja v Pariz, kjer bo pel glavno moško vlogo v Trubadurju in nato v milansko Scalo, kjer bo pel Otel-la. Sam Cossutta je k temu pripomnil, da je zanj Trubadur težji kot Otello, ricer pa se je bolj kot z govorjeno besedo oddolžil za priznanje s tem, da je ob klavirski spremljavi zapel ariji iz oper «Fedora» in «I Lombardi». Občinstvo si je seveda želelo še kaj več, toda zadovoljiti se je moralo s pojasnilom, da je utrujen od vožnje z avtom iz Hamburga naravnost v Trst, Med precej številnim občinstvom je bila vsaj polovica Slovencev in od teh več kot dobra polovica Cos-suttovih kriških rojakov, prijateljev in znancev, s katerimi se je po končani slovesnosti prisrčno, kot zna le on, pogovarjal v svoji pristni kriški slovenščini. položaj v podjetju, ki ga v prvi vrsti označuje pomanjkanje osebja ter druge vidne pomanjkljivosti, kot na primer dejstvo, da v našem mestu še ni povezave za direktno mednarodno teleselekcijo. Delavci v dopoldanski izmeni bodo stavkali od 9. do 12. ure, v popoldanski izmeni od 15. do 18. ure in v večerni izmeni od 20. do 23. ure. • Na Proseku bo danes ob 20. uri javna razprava o temi: «Linija in boj komunistov za izhod iz krize in za prenovitev države». Uvodno poročilo bo imel Boris Iskra, ki je v vodstvu federacije, razpravo pa bo zaključil Giorgio Canciani, član tajništva. čin že izpraznili, nekaj družin pa je še ostalo, vendar so kljub temu začeli poslopje podirati. Iz tega izhaja protest šentjakobskega prebivalstva, ki istočasno zahteva zamrznitev najemnin ter poseg občine za sanacijo mestnih ljudskih predelov. Med popravljanjem starih in še popravljivih poslopij pa mora občina zagotoviti stanovalcem druga ustrezna stanovanja. To bi ne smelo biti za občino težko opravilo. Dovolj bi bilo, da bi rekvirirali številna prazna stanovanja, kj jih lastniki nočejo dati v najem, da bi na ta način obdržali visoko e najemnin. Takšnih stanovanj naj bi bilo v mestu okrog 5.000. Poleg tega pa so demonstranti zahtevali, da občina zagotovi tudi vse potrebi . socialne storitve, od otroških jasli in vrtcev do rajonskih ambulant, javnih parkov, itd. ® Drevi, ob 20.30, se bo v občinski izpostavi v Proseški ulici 28 na Opčinah sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras. Razpravljali bodo o problemih zdravstva. Seje se bo udeležil tudi odbornik za zdravstvo Zanini. S seje skupščine konzorcija za prevoze V sejni dvorani tržaškega pokrajinskega sveta se je včeraj ponovno sestala skupščina pokrajinskega konzorcija za prevoze, ki je pod predsedstvom podžupana miljske občine Willerja Bordona odobrila vrsto sklepov upravnega značaja, večji del seje pa je posvetila sporazumu med upravo konzorcija in sindikalnimi organizacijami, ki zadeva številne izboljšave za uslužbence pokrajinskega konzorcija za prevoze. Tako bodo od 1. januarja 1977 do 30. junija 1978 prejemali vsi uslužbenci dodatek 15.000 lir mesečno, ki ga bodo z julijem 1978 vključili med redne prejemke, od tedaj pa bodo prejeli uslužbenci še dodatnih 8.500 lir mesečno. Večjo vsoto je uprava konzorcija namenila za preureditev menze in za «prosti čas», vsi pa so se obvezali, da ne bodo do 30. junija 1978 postavljali nobenih zahtev. Ta sporazum so odobrili predstavniki vseh strank, razen fašistov. iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiimiimimiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiii PREDAVANJE V KROŽKU «PINKO TOMAŽIČ» CANKARJEV ODNOS DO NARODNEGA VPRAŠANJA 0 Cankarjevi politični in narodni misli je govoril France Klopčič Včeraj je bilo v Kulturnem domu zanimivo predavanje Franceta Klopčiča o odnosu Ivana Cankarja do delavskega razreda, socialdemokratske stranke in narodnega vprašanja. Predavanje je priredil krožek za družbene in politične vede «Pinko Tomažič». Predavatelj je svoja izvajanja u-temeljeval predvsem s Cankarjevimi političnimi spisi in govori. Cankarjev lik je uokviril v takratne politične dogodke. Predavanje je bilo torej bolj zgodovinsko, osvetlilo pa je zelo pomembne aspekte Cankarjevega dela in njegove zgodovinske teže. France Klopčič je najprej poudaril, da praznujemo letos 100-let-nico Cankarjevega rojstva, istočasno pa 80-letnico ustanovnega kongresa slovenske socialdemokratske stranke. Cankarjevo politično delo je bilo tesno povezano prav z omenjeno stranko. V njej je videl jamstvo in voljo, da se narodom v sklopu avstrijskega cesarstva zagotovi avtonomija. Poleg tega je bila socialdemokratska stranka edina, ki je v Sloveniji zastopala interese delavskega razreda. Oba razloga sta Cankarja prepričala, da je leta 1907 kandidiral na listi socialdemokratske stranke za dunajski parlament. Socialdemokratska stranka, ki je u-temeljevala svoja, glede narodnega vprašanja, napredna načela z Brn-skim programom, je kmalu zašla v reformizem. Leta 1909 je bila v Ljubljani konferenca, na kateri so delegati stranke sprejeli Tivolsko resolucijo. Resolucija je zagovarjala kulturno, politično in celo jezikovno združenje vseh jugoslovanskih narodov. Etbin Kristan je trdil, da moramo Slovenci pričakovati smrt. Cankar se je zaradi teh jugoslovanskih stališč sprl s socialdemokratsko stranko. Vztrajal je na vsestranski narodni avtonomiji, ureditev Jugoslavije je videl v sklopu federacije avtonomnih narodov. Podobna stališča so zagovarjali še nekateri «prosvetljeni» duhovi, kot je bil npr. Henrik Tuma. Med prvo svetovno vojno se je Cankar še trdneje prepričal v delavsko moč. Rešitev narodnega vprašanja je videl le v socializmu. Vztrajal je seveda pri narodnem samoodločanju. V Trstu je Cankar dejal, da verjame v družbo svobodnih narodov. Cankar je bil povezan s številnimi političnimi delavci, v Trstu je na primer dobro poznal I. Regenta in druge delavske in narodne voditelje. France Klopčič je nato poudaril, da so se Cankarjeve misli in upi uresničili v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Cankarjeva misel je še danes zelo aktualna, saj sta pojem in praksa samostojne pati v socializem vedno večja zgodovinska potreba in celo edina možnost. Predavanju je sledila živahna razprava, ki je dopolnila izvajanja Franceta Klopčiča. Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da je tržaška občinska uprava z odlokom z dne 16. 7. 1976 določila urnike trgovin za novembrske praznike, ki so sledeči: 31. oktobra, 1. novembra in 4. novembra zapora vseh trgovin. 2. novembra bodo vse trgovine odprte. 3. novembra zjutraj so lahko odprte trgovine jestvin, mesnice, ribarnice, sadje in zelenjava, tržnice in nestalne trgovine ter drogerije Člani TPPZ čestitamo našemu pevcu, bivšemu borcu in kurirju JOŽETU DEPONTEJU ob njegovi 50-letnici L mu kličemo še na mnoga leta. Preiskava o smrti tržaškega pomorščaka ob afriški obali V teh dneh je preiskovalni sodnik iz Genove začel preiskavo o smrti 55-letnega tržaškega pomorščaka E-doarda Bordona, ki je 12. avgusta letos utonil v razburkanem morju ob afriški obali. Mož je bil doma v Trstu, kjer je stanoval v Ul. S. Pasquale 91 in je bil zaposlen pri Tržaškem Lloydu. Svoje zadnje potovanje je pričel v začetku junija, ko se je vkrcal na ladjo «Sebastiano Caboto», last Tržaškega Lloyda. Med Durbanom in Moputom je ladjo zajela nevihta in zaradi visokega ter silovitega vala, ki ga je zadel, je Bordon izgubil ravnotežje ter padel s krova. Vsi poskusi, da bi ga rešili, so bili zaman. Ko je prebral kratko poročilo o dogodku, ki ga je prejelo pristaniško poveljstvo v Genovi, je tamkajšnji namestnik državnega pravdnika odredil arhiviranje aktov. Vendar je bil preiskovalni sodnik, ki je dobil v roke ladijski dnevnik ter poročilo ladijskega komisarja, drugačnega mnenja. Iz ladijskega dnevnika je bilo razvidno, do so z ladje vrgli Bordonu rešilni pas in da so ga nemočni gledali z daljnogledom skoraj devet ur. Na pomoč so poklicali helikopterje pristaniškega poveljstva iz Durbana, a se z njimi niso mogli direktno povezati, ker na ladji niso imeli radijskega telefona. Tržaški pomorščak se je držal rešilnega pasu ter je mahal z belo srajco, ki si jo je slekel. Kljub vsemu pa zaradi razburkanega morja moža niso uspeli rešiti. Ladijski dnevnik je preiskovalni sodnik zaplenil potem, ko je ladja «Caboto» priplula v genovsko pristanišče in ko ga je skrbno pregledal, je uvedel preiskavo. Avtomobilistka podrla priletno žensko Žrtev prometne nesreče v Istrski ulici je včeraj zjutraj postal. 68-letna upokojenka Antonia Cazzador, doma iz Istrske ulice 102. Ženska je prečkala cesto izven prehoda za pešce, ko se je z avtom mimo pripeljala 50-letna Maria Fontanot por. Laurenti, ki stanuje na Trgu sv. Jakoba 9/2. Avtomobilistkc. se ni mogla izogniti Cazzadorjevi in jo je podrla. Upokojenka si je pri tem zlomila desno stegnenico ter se u-darila v glavo. Z rešilcem Rdečega križa so jo pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Okrevala naj bi v dveh mesecih. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom FRANK WEDEKIND POMLADNO PREBUJENJE Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini) Prevod Bogdan Gjud dr. Silvin Košak Asistent scenografa inž. Mirta Krulc Scena arh. Sveta Jovanovič Kostumi Anja Dolenčeva Glasba Darij Božič Asistent režije Bojan Podgoršek Režija ZVONE ŠEDLBAUER Jutri, 29. t.m., ob 20. uri za ABONMA RED J Gledališča AVDITORIJ Teatro Stabile. 5. novembra Italo Svevo «Le cugine». Režija Massimo de Francovich. Abonmajska predstava. S prvim odrezkom lahko abonenti izberejo ogled tega dela ali naslednjih dveh, ki bosta v Avditoriju: Ermanno-vega «Il mandato» ali Bondovega «Leara». Stalni abonenti morajo lanske prostore potrditi 28. in 29. t.m. Rezervacija mest in prodaja vstopnic od 30. oktobra dalje pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti, tel. 36372 in 38547. A-bonmajska služba tel. 69406. VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja abonmajskih izkaznic za novo operno sezono, ki se bo začela 9. novembra z Bizetovo opero «Carmen». Medtem ko je že v teku razdeljevanje abonmajskih blokov za novi red F. lahko od danes dalje dvignejo abonmajske bloke tudi abonenti reda A. Opero «Carmen» bo dirigiral Rey-nald Giovaninetti, režiral jo bo Sandro Bolchi, novo scensko postavitev zanjo pa so izdelali v delavnicah gledališča Verdi po osnutkih Emanuela Luzzattija. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 28. oktobra SIMEON-. nu ... Sonce Vzide ob 6.39 ih zatohé~ 6b 16.58. — Dolžina dneva 10.19. — Luna vzide ob 12.04 in zatone ob 21.59. Jutri, PETEK, 29. oktobra NARCIS Vreme včeraj: najvišja temperatura 14 stopinj, najnižja 11.3, ob 19. uri 11.2 stopinje, zračni pritisk 1001,5 mb rahlo narašča, veter 22 km na uro, vzhodni ,nebo oblačno, vlaga 78-od-slotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 18.2 stopinje, padavine v zadnjih 24 urah 2,4 mm dežja. ROJSTVA IN SMRTI Dne 27. oktobra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 67-letni Domenico Ca stelli, 89-letna Antonia Selan vd. Var-glien, 62-letni Giuseppe Paoluzzi, 82-letna Eufemia Sponza vd. Santin, 72-letna Giuseppina Bidoli por. Maitan, 69-letni Renato Benedetti. 90-letna Giuseppina De Celio Cega vd. Neumaeyer, 90-letna Maria Ruzzier vd. Petronio, 88-Ietna Maria Stepancich vd. Ste-pancich, 80-letni Natale Marši, 75-letna Antonia Bertoch vd. Cavalieri, 65-letna Ines Prelli vd. Gattolin. 46-letni Giovanni Micheietto, 75-letna Olga Prelz vd. Iordan, 64-letni Giuseppe Giacomini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Ali'Annunziata. Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Alla Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 27. 10. 1976 Ameriški dolar: debeli 864,50 drobni 835.— Funt šterling 1393.— Švicarski frank 353,25 Francoski frank 171,50 Belgijski frank 22,40 Nemška marka 357,50 Avstrijski šiling 50,35 Kanadski dolar 860.- Holandski florint 336,— Danska krona 143.— švedska krona 197.— Norveška krona 158.— Drahma: debeli 18.30 drobni 18.30 Dinar: debeli 4L— drobni 41,— MENJALNICA vseh tujih valut Prosvetno društvo IVAN GRBEC v škednju začenja novo sezono jutri, 29. t.m., ob 2030 s predavanjem rojaka dr. Adrijana Sancina Pomen in način pravočasnega odkrivanja rakastih obolenj pri ženskah K zanimivemu in koristnemu predavanju vabi odbor Zadruga Naš Kras vabi na otvoritev razstave slikarja in kiparja samorastnika JANKA DOLENCA ki bo v Kraški galeriji v Velikem Repnu danes, 28. oktobra, ob 20.30. Razna obvestila SPDT vabi vse planince, člane in prijatelje, da se udeležijo prvega sezonskega predavanja na temo: «Botanik s fotoaparatom po domačih in tujih gorah». Predaval bo znani slovenski alpinist dr. Tone Wraber. Predavanje bo v mali dvorani Kulturnega doma ob 20.30. Ob tej priložnosti bodo lahko člani poravnali članarino. Prodajali bodo tudi zadnje knjige, ki so izšle s planinsko tematiko. PD Slavko Škamperle bo 1. novembra ob 9.30 na Vrdelski cesti 25 polo-zii venec na spominsko ploščo padlim Svetoivančanom za svobodo. Vabimo sorodnike in člane, da se udeležijo svečanosti. Kino Ariston 16.30—22.00 «Andrò come un cavallo pazzo». Režiser D’Arrabal. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «La pattuglia dei dobermann al servizio della legge». Nazionale 15.00 «Mary Poppins», Julie Andrews in Dick Van Dyke. Grattacielo 16.00 «Oh, Serafina», R. Pozzetto, D. Di Lazzaro, A. Ippolito. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15 00 «Tutti gli uomini del presidente», Robert Redford in Dustin Hoffman. Excelsior 16.00 «Cattivi pensieri», Ugo Tognazzi in Edwige Fenech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Taxi driver». Barvni film Igra Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Missouri», Marion Brando in Jack Nicholson Aurora 16.30 «Irma la dolce», S. Me-Laine, Jack Lemmon. Barvni film. Capitol 16.30 «Invito a cena con delitto», David Niven in Peter Sellers. CHštallO 16.30 «Luna di miele in tre», Renato- Pozzetto in Stefania Casini. Moderno 16.00 «Bluff». Barvni film. Igrala Adriano Celentano in Anthony Quinn. Filodrammatico 16.30 «La prima notte di nozze». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Operazione A - O», Roger Moore in Tony Curtis. Vittorio Veneto 15.45 «Un genio, due compari, un pollo», Patrick McGoan, Raimund Harmstorf . Ideale 16.00 «Un uomo chiamato Dakota», A. Freeman, Tamara Baroni, Gordon Mitchel. Barvni film. Abbazia 16.00 «La mia colt ti cerca .. -4 ceri ti attendono», Robert Woods in July Kaplan. Barvni vèstem. Radio 16.00 «Il serpente», Jul Brynner, Henry Fonda. Barvni film. Astra 16.30 «Appassionata», G. Fer-zetti in O. Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta 17.00 «L’ultima casa a sinistra». David Heff. Prepovedan mladini pod 18. letom. V počastitev spomina Nede Mijot Sosič darujejo družina Ni!.« Škamperle 5.000, Ivan Božič 5000, Draga Pahor 5000 ter Marica in Josip Je-lerčič 5000 lir za PD Slavko Škamperle. Namesto cvetja na grob Mimi Per-tot darujejo Mila, Pina, Lidija in Pavla Sancin 20.000 lir za PD Ivan Grbec. V počastitev spomina Nede Mijot Sosič daruje Tončka Vidau od Banov 3000 lir za pevski zbor PD Tabor. V počastitev spomina Nede Mijot Sosič darujeva Tanja in Guido Neubauer 10.000 lir za ŠZ B.r. Ob drugi obletnici smiti Zalke Novel darujeta sestri Mila ir Marija 10.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Ob drugi obletnici smrti Alojzija Škerka iz Praprota darujeta žena Ivanka in hčerka Marta z družino 10.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V sporni) na Nedo daruje družina Sergio Dougan 2.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina Nede Mijot por. Sosič daruje Matilda Kermac 5000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V spomin na pok. Justino Možina vd. Kralj darujeta Fani in Pepi Krasna 10.000 lir za dom handikapi-ranih na Opčinah. Ob nenadni izgubi dragega očeta izrekamo kolegici Magdi Zlobec najgloblje sožalje. Uprava in kolektiv Stalnega slovenskega gledališča ZAHVALA Ob izgubi našega brata Maria Carlija se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Družine Carli Trebče, 28. oktobra 1976 SEDANJI «HOTEL REGINA» ZE VEG CASA ZAPRT Morda bodo bivši «Balkan» preuredili v študentski dom C tem so razpravljali na seji deželne stalne komisije «Hotel Regina», bivši «Balkan», bo morda postal četrti študentski dom v našem mestu. Poslopje, ki je bilo do leta 1920, ko so ga fašisti zažgali, center slovenskega kulturnega in prosvetnega življenja v Trstu, je last Zveznega instituta hranilnic in Tržaške hranilnice, ki bi ga bili sedaj pripravljeni dati na razpolago, oziroma prodati tržaški univerzi, ki bi na ta način rešila vprašanje četrtega študentskega doma. Potreba po novem študentskem domu se je pojavila že pred več leti, ko se je zaradi stalnega naraščanja vpisovanja na univerzo pokazalo, da so trije obstoječi domovi popolnoma nezadostni. Bil je izdelan tudi načrt, po katerem naj bi novi dom zgradili na zemljišču med Ul. Valerio in psihiatrično bolnišnico. Prav tako je bil izglasovan tudi poseben deželni zakon, ki je dajal na razpolago eno milijardo lir za gradnjo doma. To je bilo leta 1973, toda dela se niso začela, stroški pa so se višali. Prav zaradi tega je postalo aktualno vprašanje uporabe hotela Regina, ki bi ga seveda morali preurediti, kar pa bi stalo manj, kot zgraditi nov dom, poleg tega pa bi dom na ta način lahko bil razpoložljiv že v doglednem času, celo v nekaj mesecih. To pa je velika prednost tudi glede na dejstvo, da bi bilo treba nujno namestiti v študentskih domovih v našem mestu več furlanskih študentov, ki jim je potres porušil domove. O tem vprašanju so včeraj razpravljali na seji tretje stalne sveto- valske komisije deželnega sveta, ki ji predseduje socialist Vitale. Na dnevnem redu je bilo sicer vprašanje ponovnega financiranja prej omenjenega zakona iz leta 1973 o gradnji četrtega študentskega doma, predlog o uporabi bivšega «Balkana» pa je dal predsednik vseučiliške podporne ustanove prof. Agnelli, ki je med drugim poudaril, da bi to omogočilo določeno varčevanje ter bolj kratke roke. ZADEVA HAUSBRANDT Tudi Rosa Padovan v tržaških zaporih Včeraj popoldne se je prostovoljno predstavila tržaškim karabinjerjem Rosa Padovan, žena Roberta Bertolija, ki so ga 29. januarja letos ranili karabinjerji na vrtu vile tržaškega industrijca Roberta Haus-brandta in ga aretirali pod obtožbo poskusa ugrabitve. Zaradi tega dogodka so karabinjerji kasneje aretirali še Paola Cattarina in njegovo ženo Fernando Cappellesso, medtem ko Padovanove niso mogli izslediti. Sedaj se je ženska javila, češ da hoče pojasniti, katero vlogo je imela pri vsej zadevi. Dejala je, da je zadnje čase živela na svojem domu v Benetkah. Načelnik preiskovalnega oddelka tržaških karabinjerjev pod polkovnik Remo Selvaggi je odredil aretacijo Padovanove in obvestil na mestnika državnega pravdnika dr. Coassina, ki je izdal zaporni nalog. Padovanovo, ki so jo prepeljali v koronejske zapore, bo verjetno že danes zaslišal preiskovalni sodnik dr. Gianfranco Fermo. ............................. Z ZASLIŠANJEM DODATNE PRIČE V znak protesta proti komisarju Zamberlettiju Odstop župana občine Neme Župan občine Neme Giovanni Mattiuzza in štirje občinski odborniki so odstopili s svojih funkcij v znamenje protesta, ker izredni vladni komisar Zam-berletti ni izročil občini obljubljenih montažnih hiš. še 18. oktobra je župan dobil zagotovila,.da mu bodo montažne hiše, ki jih je prebivalstvo nujno potrebovalo, izročili do 30. novembra, samo nekaj dni kasneje pa je komisar Zamberletti sporočil, da ne bo mogel izpolniti obljube zaradi obvez z drugimi občinami. županu in občinskim odbornikom ni preosta jalo,.dnu«, §ega, kot da so s svojim odstopom opozorili javnost na «čudno» delovanje organov, ki so poklicani, da pomagajo prizadetemu prebivalstvu. DANES SE NADALJUJE PROCES 0 PETOVEUSKEM ATENTATU Izredno kritična izjava kolegija zagovornikov Danes se na tržaškem prizivnem porotnem sodišču nadaljuje prizivna razprava proti osumljencem pe-toveljskega atentata. Sodišče bo zaslišalo pričo Giuseppa Drusiana, ki bi ga morali sicer že zaslišati na prvostopenjski razpravi spomladi leta 1974, a se ni javil sodnikom, ker je bil nekje v tujini. Drusian naj bi sodnikom posredoval nekaj podrobnosti o razgovorih, ki jih je imel s «superpričo» Di Biaggiom v goriških zaporih. Medtem smo prejeli tudi besedilo izjave, ki jo je na zasedanju pretekli petek zagovornik odv. Maniac-co predložil sodnikom, v imenu kolegija zagovornikov vseh obtožencev, razen Larocce. Izjava se deli na pet točk in izredno kritično o-cenjuje delo sodnega zbora in še predvsem predsednika. V prvi točki ugotavlja, da je «že od vsega začetka potekal ta proces na dokaj nenavaden način» in očita državnemu tožilcu, da je v nekaterih primerih po pravilni poti zahteval sprejem dodatnih dokumentov med akte procesa, istočasno pa so bili nekateri akti «vtihotapljeni» in sta jih imela predsednik in svetnik na vpogled pred' začetkom procesa. Druga točka se pobliže . dotika vodenja procesa: zagovorniki trdijo, da je sodišče natančno «tempiralo» posamezne razprave in s tem omogočilo istočasno z razpravo o dodat- "‘luniiuitu......................................... z OBČNEGA ZBORA V OPENSKI OSNOVNI ŠOLI Pomembna m živahna dejavnost openskega združenja staršev 2 ustanovitvijo zbornih šolskih organov se vloga združenj ni iztekla - Številne pobude openskih staršev v preteklem šolskem letu Prejšnji teden je imelo Združenje Staršev openske osnovne šole občni zbor. Pretresli so razne probleme, katerimi se je združenje sreče-aio * * * * v zadnjem letu, in proučili °j0ce naloge. Iz poročila pred-h TCl LJ'ube Košutove se da raz-rati bogato dejavnost, kar nam e enkrat potrjuje zavzetost in za-est openskih staršev, istočasno pa ° azuJe- da so ta združenja še no nepogrešljiv dejavnik pri raz-]u našega šolskega življenja in .- nphova vloga z ustanovitvijo izvoijemh zbornih šolskih organov 6 i -irl .se tudi v prihodnje ne e piekimti. Ravno zaradi tega Pa nas zaskrbljuje občutno upadanje zanimanja za delovanje v okvi-teh združenj, kar smo zaznali ravno na občnem zboru openskih Staršev, ki s° bili v zadnjih letih med najaktivnejšimi. Prvo leto je nu° na obenem zboru prisotnih nad 90 Staršev naslednje leto je to število zdrknilo na 70, letos pa je s težavo doseglo 50 članov. Prisotnost m aktivnost združenja se je v preteklem šolskem letu kazala v vec smereh. V prvi vrsti e je združenje z uspehom zavzelo za rešitev vprašanj šolskih prostorov, prevozov in podobnih. Pri tem m s težavo prešteli vsa srečanja, K1 so jih predstavniki združenja i- **iliiinliliiiimilE,,II,llllllflIlllllll*lli*Mlll*ii**iii*iii*iEimn.. Venci konzulata SFRJ na grobove in spomenike padlim meli z občinsko odbornico za šolstvo, šolskimi oblastmi, krajevno konzulto in drugimi krajevnimi organizacijami. Nadvse pomembna in koristna je bila predavalna dejavnost o problemih spolnosti, vzgoje otrok itd., in uspešna je bila tudi pobuda za ustanovitev tečajev angleščine in telovadbe za osnovnošolske otroke. S 15. novembrom se bo namreč pričel tečaj angleščine za III., IV. in V. razred, za telovadni tečaj pa jim za zdaj še ni uspelo, da bi si zagotovili edino o-pensko telovadnico v srednji šoli. Posebej moramo omeniti prizadevanja za poimenovanje šole po Francetu Bevku. Pri tem gre za običajen zapleten birokratski postopek, ki ga združenje s stalnimi posredovanji vestno spremlja. Na občnem zboru so razpravljali še o bližnjih volitvah v medrazred-ne svete, ki bodo 14. novembra, ter v ta namen izvolili skrutinatorje (Angelco Hrovatin in Adriano Benčina), na koncu pa so izvolili še nov odbor združenja, ki ga sestavljajo Kocman in Benčina (La), Bellafontana in Gregoretti (I.b), Bratož in Hrovatin (Il.r), Ferluga in Fonda (Ill.r), Wilhelm in Košuta (IV.a), Sosič in Ferri (IV.b) ter Škabar in Husu (V.r). ni preiskavi o glasu neznanca, ki je zvabil karabinjerje v past, vključitev odloka o delnem arhiviranju beneške preiskave med uradne akte procesa. O tem govorijo tudi v tretji točki izjave, kjer še bolj natančno določajo, kam je, po njihovem mnenju, težilo tako ravnanje. «Očitno je, piše v izjavi, da če bi bili dokazi (o glasu neznanca, op.ur.) na škodo obtožencev, bi postale nepomembne vse ostale zahteve zagovornikov». V četrti točki zagovorniki nagla-šajo usklajenost med predsednikom in državnim tožilcem, k.' je, po njihovem mnenju, prišla do izraza na razpravi 20. t.m. z zahtevo po vključitvi odloka o arhiviranju med uradne akte, medtem ko so zagovorniki predlagali, naj sodišče zahteva vse akte iz beneške preiskave. Ob koncu pa zagovorniki navajajo primer priče Kovačiča, ki so ga izpustili iz zapora 4 mesece in pol pred iztekom kazni. To so že sami sporočili tržaškemu sodišču ob začetku sedanjega procesa, prav tako pa so o tem obvestili beneškega državnega ppavdnika, ki je to preveril in sporočil goriškemu državnemu pravdništvu. «Kljub temu pa je še pred nekaj dnevi Kovačič nemoteno krožil po Gorici, čeprav je bil pred kakim tednom sestavljen zapisnik, da ga preiskovalci niso mogli izslediti,» trdijo zagovorniki. IZ ZGONIŠKE OBČINE RaMe spremembe voznega reda avtobusov S tem tednom sta stopili v veljavo dve majhni spremembi v voznem redu javnoprevozne službe, in sicer na progi 46, ki povezuje vasi zgoni-ške občine z mestom. Žal stvari niso dozorele, kot bi morale, saj so odgovorni organi prevoznega konzorcija sami sprejeli zahtevo nekaterih maloštevilnih posameznikov, ne da bi se posvetovali z odgovornim občinskim odbornikom in predvsem ne da bi obvestili občinsko upravo o nastali spremembi. Tako so le popravili na posameznih vaških postajah urnik odhoda (kdo od stalnih potnikov dnevno preverja urnik?) in le sprevodniki so ustno obvestili nekatere potnike. Da ne bodo več zjutraj študentje in delavci zamujali, oziroma tekali za avtobusom, obveščamo, da drugi jutranji avtobus odpelje iz Sama-torce ob 6.40, iz Saleža ob 6.44, iz Repniča ob 6.53, iz Zgonika ob 6.58 in iz Gabrovca ob 7.02. Naslednji avtobus pa odpelje iz Saleža ob 8.14, iz Zgonika ob 8.18 in iz Gabrovca ob 8.22. Praktično torej avtobusi odpeljejo iz prve vasi po istem urniku, kot doslej, med potjo med eno in drugo vasjo pa pridobijo po eno minuto, tako da omogočijo zvezo nekaterim posameznikom z avtobusom, ki pelje v Nabrežino. Upajmo, da ne bo ta hitrejša vožnja po kra-ških cestah postala tudi nevarnejša. -bs - • Drevi ob 20. uri se na županstvu sestane zgoniški občinski svet, ki bo med drugim izglasoval solidarnostno resolucijo s koroškimi rojaki in bo o-bravnaval nekatera upravna vprašanja. -bs- V OKVIRU PRIPRAV NA IZVAJANJA OSIMSKEGA SPORAZUMA Štiri tehnične kem asi je preučujejo sodelovanje med Gorico m Rovo Gorico Danes v Gorici razprava o gospodarskem sodelovanju • Doslej so govorili o kulturnih in športnih odnosih, oskrbi Gorice z vodo in dobavi metana N. Gorici V teh dneh se sestajajo štiri komisije, ki so jih ustanovili z namenom, da preučijo odprta vprašanja na mejnem področju med Gorico in Novo Gorico. Včeraj se je sestala komisija za kulturne in športne odnose, še poprej se je sestala komisija za dobavo vode, danes dopoldne pa bo seja prve tehnične komisije, ki bo preučevala vprašanja gospodarskega sodelovanja izhajajoča iz izvajanja osimskega sporazuma na goriškem področju. Tretjega novembra se bo v prostorih občinske skupščine v Novi Gorici sestala še tretja komisija, katere naloga je seznaniti se z zadevami na področju cestnih povezav in mejnih prehodov kakor tudi z zadevami na področju higiene in zdravstva. Na sestanku druge komisije so o-cenili doslej opravljeno delo v medsebojni kulturni in športni menjavi in so sestavili program dela za leto 1977. Novogoriško delegacijo je vodil Drago Požar, v njej pa so bili člani Franc Lampič, Miro Na-krst, Sergej Peljhan in Gabrijel Leban. Goriško delegacijo je vodil Ferruccio Fantini, člani pa so Liliana Steffè, Arrigo Mari, Igor Ko mel in Sergio Piemonti. V uvodnem delu je župan De Simone zaželel u-spešno delo komisiji, ki se je prvič sestala in ki je poleg kulturnih in športnih vprašanj razpravljala tudi o mladinskem sodelovanju ter stikih na področju izobraževanja. Prejšnji dan se je v Novi Geriči sestala komisija za dobavo vode, plina in gradnjo električne centrale na Soči. člani komisije so sklenili, da bodo svoje vlade ooozorili na zapadlost pogodbe o dobavi vode z Mrzleka na dan 31. decembra letos in o nujnem sklicanju novega sestanka, na katerem naj določijo tudi novo ceno vode. Obe delegaciji bosta podpirali uresničitev predloga, da bi Novo Gorico priključili na naš metanovod in da bi preučili možnost nakupa plina na podlagi kompenzacijske menjave. Goriško delegacijo, ki je vodila te pogovore, je vodil odbornik Moise sestavljali pa so jo še inž. Rigonat, inž. Lodatti, tehnik Millo in dr. Ientile. Ustanovili so združenje lastnikov poslopij Tudi. lastniki poslopij v gorfški pokrajini InSajó svóje združenje. U-stanovili so ga pred kratkim, da bi z združenimi močmi reševali številna vprašanja. Glavno poročilo na ustanovnem občnem zboru Združenja lastnikov poslopij je imel odvetnik Luigi Luz- zato-Guerrini, ki je načel vprašanje najemnin. Po njegovem mnenju, v številnih primerih najemnin, ki se niso v zadnjih letih mnogo zvišale, ne ustrezajo resničnim stroškom, ki jih imajo lastniki pri vzdrževanju stanovanj. Zaradi tega so si na občnem zboru bili edini v ugotovitvi, da bo treba to vprašanje prenesti na državno raven. Velik del svojega posega je govornik posvetil vprašanju škode, ki so jo potrebni sunki povzročili tudi v poslopjih v goriški pokrajini. Združenje si bo zaradi tega prizadevalo, da bi od pristojnih oblasti dobilo dovolj denarja za popravilo teh stanovanj. Na zasedanju so sklenili, da bodo v najkrajšem času odprli posvetovalni urad na sedežu združenja v Ulici Morelli 45. Vozni red avtobusov Mestno avtobusno podjetje obvešča, da bodo 31. oktobra, 1. in 2. novembra spremenili vozni red avtobusov na progi glavna pošta — pokopališče. Nedelja, 31. oktobra: avtobusi bodo vozili po prazničnem voznem redu. Ponedeljek, 1. novembra: od 8.30 do 10. ure bodo avtobusi vozili vsakih 20 minut; od 10. do 12.30 bodo avtobusi vozili vsakih 13 minut; od 13. do 18. ure bodo avtobusi vozili vsakih 10 minut. Torek, 2. novembra: avtobusi bodo vozili kot ob delavnikih, v popoldanskih urah bodo podvojili vožnje do pokopališča. SKORAJ NEVERJETNA UGOTOVITEV Kar najdeš na ulici ni tvoje -ali zgodba o poštenih najditeljih Ljudje izgubljajo vse mogoče, od denarnic (praznih in pobih) do zobnih protez - Polovica lastnikov se ne zmeni za izgubljene predmete Ob vsakodnevnih vesteh o ropih, tatvinah, goljufijah in drugih prestopkih, ki postajajo iz dneva v dan bolj pogosti, se upravičeno sprašujemo, ali je poštenje že izumrlo. Žal nimamo na razpolago točnih podatkov, ki bi naš sum potrdili ali pa izpodbili. Razpolagamo samo s podatki o poslovanju goriškega občinskega urada za najdene predmete, kjer smo se zglasili te dni. V zajetni knjigi je vpisano, da so letos našli že 364 izgubljenih predmetov. To pomeni, da je bilo tudi približno toliko poštenih najditeljev. V mislih imamo tiste občane, ki tujo denarnico, dežnik, prstan, naočnike ali drug predmet izročijo občinskemu uradu ali prvemu mestnemu stražniku, ki ga srečajo na ulici. Torej kar lepo število se jih je nabralo. Ker smo že začeli brskati po debeli knjigi, smo pogledali tudi nekaj podatkov za prejšnja leta. Lani so vpisali 470 predmetov, predlanskim pa niiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii NA OBČINI NE UPOŠTEVAJO ŠTANDREŠKIH ZAHTEV Vprašanje razlaščanja šlandreške zemlje v ospredju na seji rajnnske skupščine Na skupščini so predlagali sestanek s predstavniki občine in načrtovalci ■ Rešiti vprašanje vožnje tovornjakov v vasi Vprašanje razlaščanja slovenske zemlje je bila glavna tema razprave na prvem sestanku novoizvoljene štandreške rajonske konzulte. Predsednik Valter Reščič je o tem obširno govoril ter obvestil člane, kaj je bilo doslej storjenega v obrambo slovenske zemlje v štandrežu. Reščič je omenil sejo štandreške rajonske konzulte 14. julija letos, na kateri so bili prisotni, poleg domačih predstavnikov vaških organizacij, nekateri občinski svetovalci, predstavniki SLORI ter sam odbornik za javna dela Zucalli. Iz takratnega poročila Danila Nanuta je bilo namreč razvidno, da občina pri sestavljanju novega regulacijskega načrta ne upošteva predlogov, ki so jih dale štandreške organizacije. Kopičenje raznih infrastruktur na štandreški zemlji bo brez dvoma privedlo do uničenja domačega ' gospodarstva in kmetijstva. Še bolj zaskrbljujoči pa so podatki, ki jih je SLORI zbral na ' podlagi sociološke - gospodarske 1 ankete. Od 378 hektarjev zemlje naj bi bilo kmetijstvu za razne občinske infrastrukture odvzetih nad 300 hektarjev. Zgovorni podatki, ki jih je pripravil Slovenski raziskovalni inštitut, so prisilili štandreško konzulto, da je podala ostavko. Obenem so imenovali koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki štandreške-ga gospodarskega, kulturno-prosvet-nega in športnega življenja, da bi javnost seznanil z vprašanji razlaščanja štandreške zemlje ter prispeval k rešitvi tega vprašanja. Vsi protesti Štandrežcev, je ugotovil Reščič, so naleteli na gluha ušesa na občini. Predsednik konzulte je nato obvestil članstvo o zadnjem posegu treh štandreških občinskih svetovalcev (Brajnik, Nanut in Pavlin), ki so poslali županu resolucijo, v kateri ugotavljajo, da tudi v sedanjem postopku za spremembo splošnega regulacijskega načrta ne upoštevajo zahtev štandre-škega prebivalstva. Svetovalci in z njimi vsi Štandrežci izhajajo namreč iz ugotovitve, da bi lahko nekatere infrastruktcirè preselilik na desni breg Soče. Za nekatere druge pa bi lahko upOriaMf zefnljTšSer’na goriškem letanščcL Reščfc sé’ je nadalje vprašal, ali bo goriškemu gospodarstvu služilo tovorno postajališče v takih obsegih, kot si ga zamišljajo. Z uresničitvijo proste cone na tržaškem Krasu, naj bi go- liiiiltiiiilllllliiiiiliiiliiililifiiilliiiiniiiiiinilililiimiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiirTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZASLEPLJENI S STRANKARSKIMI KORISTMI Tako imenovani levičarji KD v Tržiču nepomirljivi nasprotniki leve uprave Svetovalci K D predlagali nezaupnico odboru glede vprašanja razširitve vodovodnega omrežja ■ Kaj bodo rekli o gradnji šolskih objektov? Ob dnevu mrtvih bodo predstavni ki jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu, kot druga leta, polagali vence na grobove in spomenike padlim po naslednjem vrstnem redu. V soboto, 30. oktobra, bo skupina predstavnikov generalnega konzulata SFRJ položila vence na nasled nje spomenike in pokopališča: spo menik padlim v Doberdobu, pri Cotičih in v Sovodnjah, grob borcev na Pokopališču v Štandrežu. kostnica na Podgori, grob padlih na pokopališču v Pevmi, spomenik nadlim v Steverjanu, grob neznanega junaka v Koprivi, v Furlaniji, spomenik v Čedadu, spominska plošča v šent Lenartu ter spominska grobnica na Matajurju. Druga skupina bo odšla v dolinsko in miljsko občino ter bo položila vence na spomenike padlim v Miljah, pri Korošcih, pri Domju. v Mačkoljah, v Prebenegu ,v Dolini, v Boljuncu ter na pokopališčih na Katinari in v Ricmanjih. Poleg tega pa bodo noložili vence tudi na spomenik na grobu borcev na pokopališču v Mačkoljah, v spominski park pri Dolini ter na novi grob na pokopališču v Dolini. Tretja skupina predstavnikov generalnega konzulata SFRJ bo v soboto položila vence na spomenike in grobove padlih borcev v Gropadi, v Padričah, v Trebčah, na Opčinah, v Repnu in Repentabru ter v Bazovici. Tudi v soboto se bodo predstavni- ki jugoslovanskega generalnega konzulata poklonili padlim s Konto vela, Proseka, iz Gabrovca, Zgonika, Saleža, Samatorce, Šempolaja, Praprota, Nabrežine in Križa. V nedeljo 31. oktobra, bodo jugoslovanski diplomatski predstavniki šli na pokopališče pri Sv. Ani ter položili vence na grob narodnega junaka Pinka Tomažiča ter na grob bazoviških junakov, nato še v Rižarni, v Ul. Ghega ter na strelišču na Opčinah. V ponedeljek bodo obiskali Go nars, kjer je med zadnjo vojno u-mrlo 412 jugoslovanskih interniran cev. V Gorici bodo položili venec na spomenik padlim borcem na po kopališču, nato pa v Trstu na grob nico padlih borcev JLA. Krščanska demokracija v občinskem svetu v Tržiču skuša na vse mogoče načine ovirati delo občinskega odbora, ki ga sestavljajo socialisti in komunisti in ki ga podpira tudi en del PSDI. Na zadnji občinski seji so svetovalci krščanske demokracije glasovali proti sklepu občinskega odbora o najemu posojila v znesku 60 milijonov lir za vodovod ter ob najemu posojila postavili vprašanje zaupnice levičarskemu občinskemu odboru. Takšna odločitev ni presenetila samo predstavnikov KPI, PSI in PSDI, ampak so se celo nekateri krščanski demokrati vprašali, čemu koristi takšno slepo zaganjanje v o-dločitve občinskega odbora, zlasti še v takšne odločitve, ki imajo — kot na primer vodovod — splošno korist. Pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije zmiguje z rameni češ, mi pri tem nimamo besede, ker so partijske sekcije avtonomne pri sprejemanju svojih odločitev. Marsikdo pa se tudi čudi obnašanju tržiških krščanskih demokratov, ki pripadajo levičarski struji «rinnovamento» in ki so prav do levičarskih strank nepomirljivo bojeviti. S takšnim svojim obnašanjem si tržiški krščanski demokrati žagajo vejo, na kateri stojijo. V svoji zagnanosti proti občinski upravi pa so se sila iznostavili tudi kritiki, ko so glasovali proti tako nujnemu ukrepu glede oskrbe z vodo; kritiki pa so se izpostavili tudi zaradi tega, ker so se pri glasovanju znašli v objemu misovskega svetovalca. Zmerne sile in skrajna desnica pa položaja niso obrnile na glavo, ker skupaj razpolagajo le s 15 od 30 svetovalcev, kolikor jih je v občinskem svetu. Zadržanje svetovalcev KD v Tržiču vsaj doslej ni izzvalo povračilnega udarca levih sil v pokrajinskem svetu v Gorici. Vzdržanje KPI in PSI pri volitvah pokrajinskih odbornikov, samih krščanskih demokratov, bi prej govorilo v prid trezni presoji položaja, ki je resen in zahteva pametno ukrepanje, kot pa v prid reagiranju na dogodke v Tržiču. Večina v Tržiču (KPI, PSI, PSDI) je pojasnila svoje stališče v skupnem sporočilu, v katerem ocenjuje zaletavost KD kot poskus metanja polen pod noge odboru, ki bi rad ukrepal v skupno korist. Tudi pokrajinski tajnik PSI Trombetta je objavil stališče svoje stranke in v njem zapisal, da se je stranka že pred 15. junijem lani opredelila za levo alternativo povsod tam, kjer je mogoče zaustaviti zmerni blok na čelu s KD. Tudi posoška federacija KPI napoveduje za prihodnje dni objavo svojega stališča o najnovejši zaostritvi v občinskem svetu v Tržiču. Kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov v tem ladjedelniškem središču, ki je po zmagi levih sil v vseh osmih okoliških občinah tudi sam prešel v oblast levice? Občinski odbor nima namena podati ostavk, pač pa bo v prihodnjih dneh po vsej verjetnosti zahteval od občinskega sveta, da se izreče o finansiranjih novih neodložljivih javnih del kot so gradnje otroških vrtcev, šolskih zgradb itd. V političnih krogih vlada upravičeno zanimanje za obnašanje zmernih sil o teh predlogih. Ali bodo te sile znova podredile svoje stališče ozkim strankarskim koristim in s tem izzvale odpor pri lastni ljudski bazi, ali pa bodo priznale, da sedanji odbor uresničuje koristi širokih množic, ko predlaga sprejetje neodložljivih sklepov. Pozno popoldne pa smo izvedeli, da je bil za soboto, 30. t.m., ob 16. uri Po nujnem postopku sklican občinski svet. Na seji bodo razpravljali tudi o zahtevi krščansko-demokratske opozicije o preverjanju obstoječega stanja odnosno o zahtevi po odstopu župana in celotnega odbora. Deželni prispevki za industrijska podjetja Goriška trgovinska zbornica sporo ča, da so razširili veljavnost deželnega zakona št. 28 z dne 1. juhja 1976 tudi na goriško pokrajino. Zakon predvideva deželne prispevke industrijskim podjetjem. Ki so utrpela škodo ob majskem otresu. Če škoda na gospodarskih objektih (ki je seveda nastala zaradi potresa) ne presega 5 milijonov Lir, bo dežela nakazala znesek v celoti. Podjetja, ki so utrpela večjo škodo bodo prejela 5 milijonov lir te) dodatno 30 oziroma 20 odstotkov od razlike. Rok za predložitev prošenj je do 30. novembra letoj. Prošnjam je treba predložiti sledeče dokumente: — izjavo v smislu 4. člena zakona št. 15 z dne 4. januarja 1968 iz katere J j razviden obzeg škode; — izjavo s katero se podjetje obvezuje, da bo nakazani znesek uporabilo za obnovo proizvodnih zmogljivosti ; — potrdilo župana obči. , kje. ima sedež podjetje in iz katerega izhaja, da je dejansko bilo prizadeto v majskem potresu. Pravico do prispevkov imajo tudi podjetja, ki so že poskrbela za odpravo škode pred predložitvijo prošnje in ki imajo veljavna dokazila. riško tovorno postajališče zgubilo na vrednosti, zaradi česar je potrebno preučiti in spremeniti prvotni načrt. Ob zaključku razprave so si bili prisotni vsi edini v zahtevi, naj bi se v najkrajšem lasu sestali s predstavniki občine ter z načrtovalci regulacijskega načrta. V nadaljevanju rajonske skupščine so svetovalci načeli nekatera vaška vprašanja. Predlagali so, naj občina premesti dvoiez;čni napis ob vhodu v Štandrež. Občinski uslužbenci so namreč tablo postavili kakih 400 metrov v notranjost vasi. Prisotni so se zgražali zaradi ropota, ki ga povzročajo tovornjaki, ko vozijo po vasi. Predlagali so, naj občina poskrbi za nekatere spremembe v prometu, kar zadeva vožnje tovornjakov. Vedno v zvezi z urbanističnimi vprašanji so člani skupščine predlagali popravilo nekaterih cest. Vprašanje prevajalca na sejah ra-j^HčKP s^uqsjjpe,. je bilo v ospredju tjkh Tu So morali čla- ni konzulte svoje posege sami prevajati v italijanščino, da jih je za-pisnikarka lahko razumela. □ STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU □ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI □ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GO RICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma JOSIP TAVČAR IGORJU UGAJA BACH igra v dveh delih Glasbena oprema Anton Natek Lektor Majda Križajeva Scena Demetrij Cej Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija JOŽE BABIČ Danes, 28. oktobra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (goriški abonma). Odhod avtobusa za okoliški a-bonma: Vrh ob 19.30 gostilni Devetak -Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.35 pred občino Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor Dol ob 20. uri Rupa - Peč še nekaj več, kar 519. Ob primerjanju smo se pač nekoliko oddahnili, saj izhaja, da je poštenih najditeljev kar precej in da se njihovo število ne krči. Po drugi strani pa bi bilo vsekakor zanimivo izvedeti, koliko pripadnikov «nasprotne kategorije», to je tistih, ki najdeno tujo denarnico vtaknejo v žep, se skriva med nami. Sodeč po nekaterih zunanjih znakih — višji družbeni standard in v zvezi s tem tudi večja razpoložljivost dobrin, oziroma predmetov, hitrejši tempo življenja, hitro premikanje, ali selitev posameznikov — je število izgubljenih predmetov dosti večje od števila najdenih predmetov. Razliko verjetno pospravijo «nepošteni najditelji». Še preden bi zapisali, kaj vse ljudje izgubljajo, bi na kratko označili, kako potekajo formalnosti v zvezi z najdenimi predmeti. Vsak najdeni predmet (ki seveda ima določeno vrednost) vpišejo pod zaporedno številko, zraven pa navedejo kar najbolj natančne podatke, ki služijo pri kasnejši identifikaciji lastnika (opis predmeta, kraj, datum in uro najdbe, ime in naslov najditelja itd.). Najditelju tudi izročijo uradno potrdilo in s tem je prvi del formalnosti zaključen. Občasno objavi občina seznam najdenih predmetov (tudi v dnevnem časopisju). Lastniki se lahko predstavijo za dvig v roku enega leta po zadnji objavi. Najditelju morajo izročiti posebno nagrado, ki znaša 10 odstotkov vrednosti za predmete do 10 tisoč lir. Za predmete, ki imajo višjo vrednost, je nagrada po zakonu določena v višini 5 od sto. Najditelj se lahko nagradi tudi odpove. če se v zgoraj omenjenem roku ne javi nihče, najdeni predmet vrnejo najditelju, ki postane zakoniti lastnik. Kaj vse se je že letos nabralo v skladišču mestnih stražnikov v Ulici Mazzini? Kakor po navadi, je tu dolga vrsta koles, mopedov, dežnikov, naočnikov, denarnic (praznih in polnih), ženskih torbic, poročnih prstanov (jih morda zgubljajo nalašč?) itd. Letos še niso zabeležili izjemn'h najdb, kakor se je to primerjalo prejšnja leta, ko je nekdo izgubil celo zobno protezo. Na uradu za najdene predmete so prepričani, da je med občani še vedno globoko zakoreninjen čut poštenosti. To potrjujejo zlasti številni občani, ki se zglasijo v uradu z najdenim denarjem. Prav posebej pa velia omeniti primer poštenega najditelja, ki je prinesel žensko torbico v kateri je bila čedna vsota gotovine in bančna knjižica na prinosnika. Vsega skupaj okrog 870 tisoč lir! V našem mestu se pretakajo tudi množice jugoslovanskih in tujih dr-žavLanov, ki prav tako izgubljalo različne predmete rd denarnic do ključev, dežnikov itd. Od vseh predmetov, ki jih vpišejo pri občinskem uradu, jih kakih deset odstotkov pripada jugoslovanskim državljanom. In na koncu bi veljalo še preveriti, če se lastniki sploh zanimajo za izgubljene, oziroma naidene predmete. Podatki v debeli knjigi so zelo zgovorni. Dobršen del se za to sploh ne zmeri. Od 364 najdenih medmetov so dosedai vrnili le 177. To romeni, da še vedno čaka na lastnika kar 187 predmetov. Tudi to lahko smatramo za zunanji znak višjega standarda! Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Elisa Gigante, Mauro Cragnolin. SMRTI: 58-letni upokojenec Antonio Stpuca, 76-letna gospodinja Maria Grazia Di Muzio vd. Santaniello, 49-letna gospodinja Giovanna Persolja, 74-letni kmetovalec Egone Gerin. Huda prometna nesreča slovenskega avtoprevoznika Stanje 26-letnega Petra Gorjana iz Ulice Foscolo se je v bolnišnici v Padovi, kamor so ga v torek popoldne sprejeli s pridržano prognozo, nekoliko izboljšalo. Tako nam je zagotovila njegova mati. ki nam je še povedala, da so ga takoj ob sprejemu v bolnišnico operirali. Peter Gorjan se je ponesrečil v torek popoldne, ko se je po avtocesti Benetke - Trst vračal domov. V kraju Grassaga di San Dina del Piave je iz še nepojasnjenih vzrokov zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki se je prevrnilo v obcestni jarek. Mladeniča so najprej sprejeli v bolnišnico v San Dona, od koder so ga odpeljali v Padovo *Kino iHiiiiiiiiiuiiiHimmiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimi PO NALOGU SODNE OBLASTI Kavarna «Teatro» za tri dni zaprta zaradi svoje ilegalne igralnice Lastnica in osem gostov se bodo zagovarjali pred sodnikom Po nalogu sodne oblasti so za tri dni zaprli znano kavarno «Teatro» na Korzu Italija, lastnica in osem gostov pa se bodo morali zagovarjati pred sodnikom. Tako so predstavniki sodne oblasti ukrenili, potem ko so ugotovili, da so v kavami imeli nedovoljeno igralnico, v kateri so gostje stavili velike vsote denarja. Kavama «Teatro» je že dolgo vrsto let znana zaradi svoje legalne igralnice, ki je v višjih prostorih lokala. Tu se že več let zbirajo strastni kvartopirci, ki preživijo po več ur ob zeleni mizi. Poker in podobne igre so bile vedno na dnevnem redu, denarja pa ni bilo na mizi, tako da je vse potekalo po legalni poti. Tokrat pa so se igralci predrznih in po vsej verjetnosti igrah kar z denarjem na mizi. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Rismondo, tel 72-701. Gorica VERDI 20.30 — Gostovanje Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. CORSO 16.00—22.00 «Novecento». R. De Niro in D. Sanda. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Anche gli uccelli uccidono»: barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Per qualche dollaro in più». VITTORIA 17.00-22.00 «Emanuelle nera numero 2» Barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIGR 16.30—22.00 «La vendetta dell'uomo chiamato cavallo». PRINCIPE 17.30—22.00 «Stringi i denti e vai». Nova Gorica in okolica SOČA «Misija Batangos». Ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Paton — jekleni general». Ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Izgubljeni». Ameriški barvni film ob 19.30, DEŽURNA LEKARNA V GORIC Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekarna Pontoni Bassi, Raštel, tel. 83-349. PESNIK SREČKO KOSOVEL V LUČI PESNIKA CIRILA ZLOBCA Napovedal je čas, ko bo vsak delavec človek in ko bo vsak človek delavec Preteklo soboto je bila v Sežani osrednja proslava ob 50-let-nici smrti pesnika Srečka Kosovela, ki so mu pred rojstno hišo, pred staro sežansko šolo postavili tudi spomenik. Slavnostni govor je ob tem imel— kot smo že poročali — slovensk' pesnik Ciril Zlobec, ki je rekel: Razkošno bogastvo zapuščine, ki nam ga je zapustil Srečko Kosovel, je najbolj naravna vzpodbuda, da spomin ob 50-letnici njegove smrti spremenimo v proslavo in z njo proslavimo mladost in živost Kosovelove pesmi, njenega človeškega, idejnega in umetniškega sporočila nam in prihodnosti. Hkrati pa naj bo ta proslava, kot je že bila Cankarjeva, afirmacija slovenske kulture, ki je zmerom bila in ostaja — s svojim najbolj u-stvarjalnim jedrom — neločljiv del narodove duhovne podobe in ena temeljnih, stalno se obnavljajočih pobud humanizacije družbe, čemur lahko tudi rečemo: ena od temeljnih pobud družbenega razvoja. Tako je na kulturo v času in prostoru slovenskega naroda in družbe gledal tudi Srečko Kosovel, v očeh svojih sodobn:kov mladeniški sanjač, danes trdno stoječa, zrela osebnost v slovenski narodni, so-calni in kulturni zgodovini. Njegovo življenje je bilo nerazumljivo k-atko, samo najbolj pozornim duhovom ooazno njegovo javno delovanje, pol stoletja po njegovi smrti pa n: za nas še dovolj dolgo obdobje, da bi pesnika dodobra spoznali, ga razumeli, ovrednotili, se med sabo sporazumeli, v čem je pravzaorav njegova veličina, v čem vse bolj pritegujoča živost njegove besede. Kosovel je v nekem svojem pismu zapisal: «Jaz delam. Življenje je tragxno samo v ener.i primeru: če je neumno in omejeno.» In ko so ga prijatelji, skupaj z njegovimi svojci, pred petdesetimi leti pokopali v Tomaju, so se zavedali, da je ugasnilo dragoceno življenje, zato tudi sam pogreb ni b:l le opravilo žalosti: pred očmi fašističnih žandarjev so mu v g’ob spustili slovensko zastavico, kljubovalno znamenje pripadnosti pesnika in te pokrajine, Krasa, Primorske, vsemu slovenskemu občestvu, slovenski domovini, domovini, ki bi jo morali, pravo in pravično, imeti vsi, ves narod, a jo je tedaj, tudi Kosovel, tudi iz svojih ljubljanskih izkušenj, bolj sanjal kot občutil, tudi skozi moč in vrednost svojega dela in dela vseh, saj je v eni svojih pesmi zapisal: Z delom gradimo svojo bodočnost. Skale valimo za stavbo njeno, belobleščečo, zlatoognjeno. in molčimo . . . Bodočnost je tistega, ki veruje v njo. S takšno človeško, idejno in pesniško naravnanostjo, s katero je prežet tudi velik del njegove lirike in se z njo srečujemo tudi v njegovih člankih in esejih, se je Kosovel najtesneje oprl na Cankarja. ki je tudi napisal podobno misel: «Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi stavb:.» Že zelo zgodaj, na začetku svoje pesniške poti, komaj dobrih šestnajst let star, Kosovel že naslavlja eno svcj:h pesmi proletarcem in jih opogumlja: .. . pokoncu glave, saj vzdržujete svet, k soncu uprite svoj pogled . .. In na hrbtno stran lista z eno niegovih pesmi je s prepričanjem zapisal: «... To je tista velika e-tična ideja, ki jo nosi sredi svojega gibanja socializem in s'cer revolucija. Če bomo čakali, ne nastane nič. Razvoj nastane šele z gibanjem. Narod postane šele tedaj narod, kadar se zave celega svojega.» Takšna spoznanja v nemirnem in večkrat zameglenem času po prvi svetovni vojni je zmogla samo izredno zrela osebnost. Marsikdo je b i tedaj, tudi med slovenskimi pisatelji, še ves prevzet od nove države, od možnosti, ki naj bi jih i-meli Slovenci v njej, .oda Kosovelu je sleherni pogled v prihodnost prodiral samo skozi usodn«. družbene spremembe, skozi socialistčno revolucijo. ki je bila zanj velika etična ideia. Socialno in narodno se pri Kosovelu poistovetita in tako je zanj boj za nove družbene odnose isto kot skrb za narod, za njegovo dostojanstvo, svobodo, pravzaprav o-boje en sam in isti boj. In ta boj je etična, moralna vrednota, zato naravna dolžnost posameznika in skupnosti. fa se eno vzporednico je imel v Kosovelovi viziji ta boj: ! krati z družbo naj bi preobrazil tudi človeka kot posameznika, njegovo no-t-anjost. njegovo duhovno podobo, prebudil v njem občutljivost za vse dobro, plemenito in lepo. In da bi se to zgodilo, ali: da gibanje, socializem, revolucija, ki mora priti, ne bi tega prezrla, je v pripravi nanjo videl tudi visoko poslanstvo pesnika. Strastno je verjel v preobrazbeno moč kulture in umetnosti. Tudi — in z nič manjšo strastjo — v moč svoje poezije. S temi prvinami, ki jih razkrivajo njegove izjave in razmišljanja, potrjuje pa vsa njegova lirika, se Kosovel, tako kot Cankar, zarisuje v naši zavesti kot velik izpovedova-lec sebe in svojega časa in kot glasnik prihodnosti. Toda: ali ni bil takrat, v prvih letih po prvi svetovni vojni, takšen nazor o svetu in življenju, pa o človeku in še posebej o poslanstvu pesnika, težko, ubijajoče breme? Nedvomno: politične, socialne, družbene in kulturne razmere, podoba in stanje sveta ter človeka v njem, pa še zavest o gluhoti, v katero je padal pesnikov glas, ki je hotel prebujati, osveščati, zbirati v boj — vse to je z vso težo življenja pri- I tiskalo na Kosovela, da je moral krikniti : «Meni je strašno živeti», ali: Ena je groza, ta groza je: biti —■ sredi kaosa, sredi noči, iskati izhoda in slutiti, da rešitve ni in ni. Še in še bi lahko navajali podobne verze in misli, porojene, če smemo tako reči, naravnost iz teme, iz obupa in groze, cèlo knjigo Kosovela bi lahko predstavili v samo črni barvi, toda nasproti njej bi lahko postavili tudi njeno nasprotje: knjigo svetlih sanj, vere Iz umetnostnih galeri. Tokrat hkrati dve slikarki K naraščanju deleža, ki ga tržaški umetnosti prispevajo ženske, se s svojo razstavo v galeriji Mignon pridružuje tudi Antonietta Revere. Slikarka se pojavlja že več let in je po začetnem zagonu v abstraktnost prešla k po-krajinarstvu in torej opustila abstraktnost, ki je prevladovala v preteklem desetletju in še prej. Njena sedanja dela so pokrajine in tihožitja v postimpresionistični živahni barvni sproščenosti. Pri tem pa Reverjeva polaga posebno pozornost tudi soigri risarskih prijemov. Nemirna popotnica, kakor nam jo v katalogu predstavlja kritik Sergio Brossi, nam na svoji zadnji razstavi v galeriji Mignon prikazuje izsečke iz planinskega okolja na področju Ca-doreja. Toda pri tem ne prikazuje širokih razgledov, pač pa le slikovite hiše in uličice hribovskih vasi. Le te pa ustvarja z naravnost moško odločnostjo in sicer s krepkimi potezami in gostimi namazi barv. Za njimi pa ne zaostajajo niti tihožitja, ki kažejo šopke cvetja in vaze. Odlikujejo pa se po pozlačenih podlagah, ki prosevajo skozi barve ali kot mikavna igra sončnih žarkov. Povsem drugačna je Antonella Schregna Remm. Je to Tržačanka, ki živi in deluje v Padovi. V katalogu za razstavo v galeriji Corsia Stadion bar.vng slika ¥>lja^ in izpis iz ocene kolorista, kakršen je Edoardo Devetta, dovolj jasno prikazujeta njerttr-‘SVojevns%-no abstraktno ustvarjalnost. V prikazanih oljih sicer na videz zanika stvarnost narave, vendar pa prav iz narave same slikarka zajema pobude za svoje slike. Predmetnost iz podmorskega sveta, kot so razgibana slikovitost koralov, tajnstvena čudovitost vodnih globin in jam, razvejanost simbolično spreminja v prabistve-nost nastajanja oblik stvarstva v zelo velikih oljih s prefinjeno usklajenim barvnim impresionističnim iluzionizmom. Očitno je, da ji takšna prepesnitev sveta postaja pravo barvno doživetje. M. Bambič v prihodnost, upora v imenu te vere. Kosovel je avtor Ekstaze smrti, hkrati pa je tudi zapisal: «... živeti je le ekstaza», ali: Rdeči oblaki so se odtrgali mi l J srca, videl sem jih, šel za njimi preko sveta. Je ta preplet svetlobe in teme, obupa in zanosne vere v drugačen čas znamenje dvojnosti, razdvojenosti? Kaj takega bi si danes ne upal trditi noben kritik, saj je o-čitno, da gre pri Kosovelu za celovito doživljanje sveta in življenja. In prav ta možnost celovitosti doživljanja in izražanja je ena izmed veličin Kosovela, ki združuje v sebi, kot najbrž noben pesnik pred njim in po njem, navidez ne-razdružljivo nasprotje: s svojo u-stvarjalno radovednostjo, s svojim čutenjem in iskanjem resnice je ves razpršen v vse smeri življenja, povsod enako zbran, zaresen, usodno novzoč, hkrati n ves prevzet s potrebo po sintezi, ves zazrt v veliko resnico in končni smisel. Kosovel je goltal življenje v vseh njegovih oblikah i. v množici oblik ga je tudi .izpovedoval. Ali nam je zato, prav zaradi teh posebnosti in lastnosti, tudi danes tako blizu? Tako odmeven v nas? Morda pa tudi zaradi naslednjega: Kosovel z vso odkritosrčnostjo, strastno, izpoveduje sebe, svoj intimni notranji svet, hkrati pa z e-nakim odnosom upodablja socialne krivice, «vsak človek,» piše, «tudi najbednejši, poslednji, ponižani, to je naše geslo», in z vsem svojim srcem v glasu kliče na večerno nebo časa rdečo zarjo revolucije — on sam rdeča raketa, ki se vžiga, gori in ugaša — v rdeči obleki, z rdečim srcem, z rdečo krvjo .. . In literarni zgodovini, ki u-gotavlja, da o vse te prvine — intimna, socialna in politična — u-ravnovešene med sabo, kaže dodati, da gre tu še za novo prvino: za čudovit primer enako intenzivnega, globoko osebnega doživljanja in izpovedovanja vseh treh jeder: intimno izpovednega, socialnega in političnega. In prav ta lastnost, ta izjemna pesniška zmogljivost dviguje Kosovela nad številne njegove sodobnike, k: so zmogli izkoristiti samo eno izmed teh možnosti. Prav zato, ker niso znali dati vanjo vsega sebe, je danes marsikatera njihova, nekoč udarna, socialna ali politična pesem, že m tva, samo še pričevanje o času in gibanju idej v njem. Kosovel pa se nam razkriva tudi kot politični .^esmk.izjepm' močL prav zato, ker nooaiaM $ol*icna tema ne obstaja zunaj njega, ne op'suje je — kot WlPgi fliSSW Robniki — kot tako imenovani objektivni svet, še manj kot suho idejo, doživlja jo intimno, osebno, enkratne, usodno. In takšno jo podoživljamo tudi mi, kot del pesnikove osebne usode. Prav to prežarjanje vsega s samim seboj je najbrž najbolj zanesljiva veličina Kosovelove poezije, tisto, še ne do kraja raziskovano in morda tudi ne zmerom razložljivo, kar nas že vseh teh petdeset let po pesnikovi smrti vznemirja in privlači in zaradi česar Kosovelovo veličino bolj slutimo kot pa si jo znamo razložiti. Sicer pa: Ali res lahko trdimo, da nas ta poezija tako intenzivno zaposluje že petdeset let? Resnično: naše odkrivanje in sprejemanje Kosovela pomeni pravo nasprotje pesnikovemu odkrivanju in sprejemanju novega v svetu in v literaturi. ‘Izhajajoč iz tradicije, ki je ni nikoli do kraja zatajil, je naglo srkal vase vse, kar je tedanja umetniška Evrop^ odkrivala novega — vendar je vse te izrazne možnosti vseskozi prežaril s svojo osebnostjo: skozi njegovo pesem je v svoji nemi, pretresljivi grozi spregovorila njegova rodna Primorska pod fašistično okupacijo, in Kras — s syojimi bori, gmajno, trtami, z brinjevko v jesenskem času, pa s svojimi plahimi vasicami in ljudmi — je v njegovih verzih zrasel v eno najbolj silnih, večpomenskih prispodob v slovenski liriki. Danes lahko zanesljivo trdimo, da je to pokrajino slovenskemu človeku odkril p-av Kosovel. Naravne posebnosti Krasa je pregnetel z lastno usodo in z usodo njegovih prebivalcev. Mlad slovenski literarni kritik je pred leti ugotavljal, kako lahko danes poslušamo vršenje kra-ških borov samo še v ritmu Kosovelove pesmi o njih. Ta pretanjena oživitev Krasa v vsem njegovem drhtenju časa in ljudi je ena tistih posebnosti v Kosovelovi poeziji, ki je že od začetka pritegovala pozornost javnosti: Vendar smo dolgo tudi ob tej poeziji mislili: to je naša, slovenska zadeva. (Se nadaljuje) Opensko PD «Tabor» je — kot smo že poročali — priredilo solidarnostno razstavo s koroškimi Slovenci v njihovem boju za obstanek ob zadnjem naklepu avstrijskih oblasti, da bi j li preštevali. V dvorani Prosvetnega doma je bilo razstavljenih veliko slik, ki jih je pripravil E. Šelhaus in ki prikazujejo koroško stvarnost. Razstavo si je ogledalo veliko ljudi lllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllHMIMIIIIIMIIIlllllllimillHIIIIIIIIIII lil 11111M111111111111IIIIIIIIMIIMIMIIIIIIII 11 UHI II f I il i rut 11 lllllll IIllllll llllll tllll millllllllllllllllllllll Kar štiri velike premiere na naših filmskih platnih Stanley Kubrick: Barry Lyndon Filmska sezona se je v Trstu začela bolj z zamudo in z ne najboljšimi filmi. Pred kratkim pa se nam je skoraj naenkrat nudila priložnost za skupino filmov, ki so kar na izrednem nivoju i.. ki bodo nedvomno ostali med najzanimivejšimi v sezoni. V istem dnevu so predvajali kar štiri dela nenavadne kvalitete: Kubrickov «Barry Lyndon», Hitchcockov «Complotto di famiglia», Loseyev «Mr. Klein» in Lesterjev «Robin e Marian», poleg katerih so bili na sporedu še nekateri vsekakor nadpopreč-ni filmi. Omenjenim štirim pi. bi morali dodati še drugi film, ki je po spoje premiera: umrlega danskega mojstra Carla Theodora Dreyerja zadnje delo «Gertrud»‘(Qertmd) je res film iz 1964. leta, toda doslej smo ga v Trstu lahko spoznali le po televiziji; lani ga je prikazal neki manjši klub, te dni pa se je pojavil v javni projekciji. Žal nam je težko govoriti o premieri, tudi zaradi s'abega stanja predvajane kopije in nemogoče projekcije, če nam pri Dreyerjevem filmu leto produkcije dopušča, da se rešimo svoje dolžnosti s kratko trditvijo, da je to vrhunska mojstrovina filmske zgodovine, bi vendar zgoraj o-menjeni štirje filmi zahtevali širšo analizo. Zamuda, s katero pišemo o njih in tiranija prostora pa nas prisilita, da vsakemu posvetimo le nekaj besed. iiiiiiiimrmriiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiitmiiiiiiiiimmiiuiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii infimi iiiiiiimiiiiiiiin»iiiiimiiiiiininiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiii ii muhi Patronat K2 - INAC svetuje j* g ■ SOCIALNE POKOJNINE V ZNIŽANIH MERAH Vpr.: «Sklenila sem, da se o-brnem na vašo cenjeno rubriko za pojasnilo in nasvet v zvezi z mojim osebnim vprašanjem. 14. t.m. sem dopolnila 65 let in nimam nobene pokojnine. Nekateri mi pravijo, da imam pravico do socialne pokojnine, drugi pa trdijo nasprotno, ker ima moj mož starostno pokojnino (110.000 lir mesečno) in smo lastniki nekaj sveta. Mož je izračunal, da je naš skupni letni dohodek 1.523.000 lir. Bom dobila socialno pokojnino in kaj naj za to napravim?» M. G. Čeprav je razmeroma zelo nizek odstotek državljanov, ki sploh niso bili nikoli zavarovani kot podrejeni ali samostojni delavci, se tu pa tam pojavi kdo, ki ne uveljavlja niti petih let zavarovalnih prispevkov in torej nima pravice do invalidske oziroma starostne pokojnine. V 99 slučajih na 100 to pomanjkanje potrebnih prispevkov ni posledica nedelavnosti, temveč je odraz neurejenih delovnih razmer in socialnega zavarovanja tedaj, ko so bile mlade osebe, ki so danes dopolnile 65 let (čeprav so skoraj vsi delali marsikatero leto, a kaj hočejo, če ni gospodar plačeval zanje prispevkov). Tako kmetje, kot obrtniki, trgovci in družinske pomočnice so v razmahu zadnjih 20 let na osnovi zadevnih zakonskih določil uredili svoj zavarovalni položaj. Zakon izrecno določa, da tisti državljani, ki so dopolnili 65. leto starosti in nimajo neposredne ali posredne pokojnine, prejmejo socialno pokojnino kot prispevek družbe tem svojim članom, da jim pač zagotovi vsaj osnovne pogoje in vir dohodkov za sicer skromno eksistenco. Višina te izredne pokojnine znaša za 1976. leto 46.800 lir mesečno ali 608.400 lir na leto. Vendar mora upravičenec zadostiti predvsem pogoju, da njegov letni dohodek ne presega vsote 608.400 lir, če pa je živ tuoi zaKonski tovariš, da skupni dohodek ni višji od 1.663.350 lir letno. Nanizajmo mere: razne možne pri- če prosilec živi sam, ima vsaj 65 let in je italijanski državljan: a) če je njegov letni dohodek višji kot 608.400 lir, sploh nima pravice do pokojnine; b) če nima nobenega dohodka, ima pravico do socialne pokojnine v višini 46.800 lir mesečno; c) če njegov letni dohodek sovpada s katerimkoli zneskom med 0 (nič) in 608.400 lir letno, lahko uveljavi socialno pokojnino, vendar v znižani meri, tako da bo skupni letni dohodek znašal 608.400 lir. Da bo našim bralcem jasno, naj navedem konkretni slučaj: prosilec ima npr. 250.000 lir letnega dohodka (recimo od stanovanjske najemnine), razlika s celotno socialno pokojnino (608.400 lir) znaša 358.400 lir, torej ta bo letni dohodek od socialne pokojnine, ki jo bodo nakazovali po 27.570 lir mesečno (358.400 : 13). če je prosilec eden izmed zakoncev, ima 65 let in ital. državljanstvo: a) če skupni letni dohodek presega 1.663.350 lir, nima pravice do socialne pokojnine; b) če je skupni letni dohodek nižji od 1.663.350 lir, ima pravico do pokojnine, njena višina pa je sorazmerna z razliko med navedeno «mejo» dohodkov in realnim dohodkom. V našem konkretnem slučaju znaša skupni letni dohodek obeh zakoncev 1.523.000 lir, kar je pod določeno «mejo», razlika pa znaša 140.350 lir, torej bo višina socialne pokojnine le 10.795 lir mesečno. Svetujem vam torej, da ker že izpolnjujete vse potrebne pogoje, v teku tega meseca vložite na ONPI prošnjo za pokojnino, ker tudi pravica do socialne pokojnine dozori začenši z naslednjim mesecem po vložitvi zadevne prošnje. Obvestilo uživalcem jugoslovanske pokojnine Vse upokojence in upokojenke, ki dvigajo sorazmerni del jugoslovanske pokojnine potom Tržaške kreditne banke, obveščamo, da morajo dostaviti vsakih šest mesecev na republiško zavarovalno skupnost potrdilo o življenju in nezaposlenosti, če hočejo redno prejemati pokojnino tudi v prihodnjem letu 1977. Za vse tiste upokojence, ki se bodo v teku meseca novembra 1976 zglasili v uradih patronata Kmečke zveze INAC -Ul. Cicerone 8/b in podpisali zadevno pooblastilo, bo potrebne dokumente preskrbel patronat sam. V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čita-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. «Barry Lyndon» (Barry Lyndon, 1975; igrajo Ryan O’Neal, Marisa Berenson, Patrick Magee idr.) je nov angleški film Američana Stan-leya Kubricka. ki je napravil tudi film «Arancia meccanica» o katerem smo toliko pisa'i. Kubricko-vi filmi so vedno tako podrobno in kompleksno izdelani, da je težko razumeti vso njihovo vrednost po prvem gledanju. «Barry Lyndon» je poleg tega različen od prejšnjega filma tudi p tem, da je vsaj na prvi pogled bolj hladen, manj presunljiv. Res da se takoj zavemo kratkomalo pikolovske natančnosti, s katero je Kubrick izdelal vsak detaj/, toda ta površinska lepota, ki j« vsekakor vredna občudovanja, sama na sebi še ne bi pričala o veliki vrednosti. V tem filmu pa seveda ne ostanemo le pri površinski 'lepoti. Tudi na prvi pogled nas lahko pre sune kompleksna zgradba, ki .nse buje med drugim tudi razmišljanje o načinu pripovedi filma samega. Pripovednikov glas nam nenehno anticipira ali pa pozneje komentira razna dejanja. S tem nas Kubrick opozori, da pravi smisel dogajanja ni (ali vsaj: ni edino) v progresivni pripovedi, ampak v nadčasovnem odnosu raznih dogajanj. Zaključni napis nas nekako povabi (v tem po našem skrajno pesimističnem filmu), di vse prejšnje življenje gledamo kot površinski fenomen smrti. Zato ni naključje, da je erotična komponenta (mislimo seveda na erotično stremljenje, ne na gole prizore) v tem filmu tako zatrta in kratkomalo poražena, z razliko od vseh režiserjevih filmov, kjer je tudi poraz le zaključna možnost, in ne — kot tukaj — bistvo rea'nosti. Ta realnost je seveda preteklost, kajti film se zanimivo zaključi v letu francoske revolucije. Za poznanje režiserjevega pogleda na sedanjost je nujno postaviti ta film v odnos z ostalimi Kubrickovimi deli. Alfred Hitchcock: Family Plot Eden največ jih režiserjev vse filmske zgodovine Alfred Hitchcock doživlja res plodno starost. Po mojstrovini «Frenzy» se je spet povrnil k režiji z delom «Family Plot» (Complotto „i famiglia, 1976), pri katerem mu e spet pomagal scenarist Ernest Lehman, avtor scenarija Hitchcockovega «Norih by Northwest» (Intrigo internazionale, 1959), ki ga lahko spet občudujemo v riediciji. «Family Plot» je na prvi pogled bolj enostavno delo, tudi glede na prejšnji režiserjev film. Toda za njegovim zabavnim komedijskim tonom se skriva vsa režiserjeva globina, podobno kot se za «žanrom» komedija skriva «žanr» melodrama v dogodku, ga film predpostavlja. Pomislimo le na Hitchcockovo pravo obsesijo, razmišljanje o paru, ki se tu utelesi v paralelni odnos dveh parov. Pomislimo tudi na režiserjevo razmišljanje o filmu, kot opozarja zaključno mežikanje. Hitchcock je tokrat izbral kar štiri izvrstne protagoniste, kakršni so Karen Black, Bruce Dem, Barbara Harris in William Devane. Kot je znano, se Hitchcock v vsakem filma prikaže: tokrat nam nudi le silhueto lastnega telesa. Kot igralca ga pa lahko vidimi v propagandnem predfilmu, ki je kot v drugih primeril pri Hitchcocku zelo zanimiv (v tem filmskem nam «trailer», ironično prikaže in komentira razne momente filma). Joseph Losey: M. Klein Bralci morda spominjajo, da je ameriški izseljenec Joseph Losey med. našimi najljubšimi režiserji: njegov opus je prav. zgled, kako se lahko začetna demokra- tična tematika razširi in poglobi bodisi v formalnem kot v vsebinskem oziru. «M. Klein» (Mr. Klein; igrajo Alain Delon, Jeanne Moreau idr.) je po vsej verjetnosti jdm, ki ga je Losey zelo občutil. V njem vidimo individua, ki ga rasistično preganjanje prisili, da odkrije ho-monima, ki 'e res Jud, kar pa sam meni da ni. Ta «humanistična» tema je zelo zanimivo in vse prej kot simplicistično izpeljana. Scenarij Italijana Franca Solinasa sam na sebi r: slab, vendar morda premalo poudarja. tiste «dvoumne» značVnosti, ki so bile najtesneje povezane z najboljšimi režiserjevimi filmi. Richard Leslcr: Robin and Marian Richard Lester je’ bil vedno za-nim'v režiser, a nas j le redkokdaj navdušil. Njegov novi film «Robin and Marian» (Robin e Marian, 1976) je jasen dokaz, da je Lester režiser, ki. ne uspe vedno ker veliko tvega. Tokrat je tveganje dalo kar izvrsten rezultat. To, kar se na prvi pogled v Lester jevih delih nagiba k parodiji, pokaže tu svojo bistveno, globljo naravo: preko «sabotiranja» klasične filmske strukture nam tokrat Lester nudi «abstraktno» delo, ki je prava filozofija človeškega življenja. Odlična je interpretacija: predvsem Sea ia Conneryja, ki nas zadnje čase preseneča; zelo dobri so tudi A’idrey Hepburn, Robert Shaw, Richard Harris, Nicol Wil-liamson. Izvrstna je fotografija Davida Watkina. S. G. 12.30 12.55 13.30 17.00 17.25 17.50 18.15 18.45 19.20 19.45 20.00 20.45 22.00 22.30 12.30 13.00 13.30 17.00 18.00 18.25 18.45 19.30 19.45 20.45 8.00, 14.25 16.20 17.20 17.35 17.50 18.45 19.15 19.30 20.00 20.10 14.25 19.55 20.15. 20.35 22,05 22.35 ČETRTEK, 28. OKTOBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Pop glasba Rubrike dnevnika št. 1 DNEVNIK in Danes v parlamentu Program za najmlajše: Posebni dopisniki poročajo: Raffaello Brignetti Med našimi ljudmi Praznik Resnika v Benetkah in praznik Magdalene v Taggii Poljudna znanost: Podlistek Mozartove skladbe Komorni orkester iz Taormine bo izvajal Mozartovo Simfonijo K 364 za violino, violo in orkester Ljubezen na podstrešju — nadaljevanka Almanah DNEVNIK V naših krajih: Glasba, gledališče in razne osebnosti iz italijanskega folklornega sveta Politična tribuna: PLI - tisk ROMAN IN RESNIČNOST — tretje nadaljevanje Današnja oddaja bo prikazala potovanje sira Kennetha Clarka iz njegovega gradu v bližini Loire preko gričevnate Toscane skozi Umbrio vse do Pize in s'cer do tamkajšnje slovite katedrale in do krstilnika. Med svojim potovanjem angleški znanstvenik proučuje dela, ustvarjena v poznem srednjem veku v Franciji in Italiji. V tej oddaji se človek spozna z bogastvom, ki ga je pozni srednji vek dal umetnosti Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal Muzej in mesto DNEVNIK ŠT. 2 Biologija morja — četrto nadaljevanje ŽIVALI V VELIKIH GLOBINAH Jetnik: PRIHOD NA OTOK - TV film Znani angleški agent je nenadoma sklenil podati ostavko. Ko pride domov, se začenja odpravljati na počitnice. Toda njegovi sklepi ostanejo le sklepi, kajti nekdo ima drugačne račune. Agent nenadoma zaspi pod vplivom mamil in ko se zbudi, ni več v Londonu, pač pa v nekem čudovitem kraju, na nekem otoku. Bivši agent je postal jetnik. Kogarkoli na poti sreča in ga vpraša, kako in kaj, mu na vprašanje noče odgovoriti . .. Kabaret Rubrike dnevnika št. 2 — Parlament in Šport Disneyland — Dežela slonov Risani film Dnevni,c — Odprti studio L'UVA PUTTANELLA Gledališki prikaz dogajanj na področju italijanskega juga, pravzaprav podeželja v bližini Matere v dobi od 1942 pa do konca vojne in še nekaj let po njej. Gre za prikaz upora iz leta 1942, ko so se ljudje upirali fašizmu zaradi lakote; gre za upor brez-zemljašev iz leta 1948, ko so zasedli zemljo latifundistov, in za razne druge dogodke socialnih prerivanj v tem delu Italije. O tem govorijo starejši ljudje, ki so one dogodke doživljali, o tem govorijo tudi mlajši, ki po vseh teh dogajanjih nimajo pravice do kosa kruha, do dela Ob koncu DNEVNIK — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00 TV ŠOLA Od Cortine do Benetk, Carmen, Od Svilaje do Brača, Risanka, Kemija itd. NOGOMET: ŽELJEZNICAR — BEOGRAD Šolska TV — KOROŠKA V NOB Beli delfin Obzornik Izumirajoči svet — dokumentarna oddaja Odprava zelenega zmaja — domača nadaljevanka Nadaljevanko jeTnapisal Slavko Pregl, posneli pa so jo v šestih nadaljevanjih in je namenjena šolarjem od 9. do 14. leta. Skuša pa prikazati-vsakdanje «življenj« »darašča joče mladine. Mladi gledalci bodo verjetno veseli nadaljevanke, saj je njim namenjena in govori o njih Risanka V DNEVNIK Kam in. kako na oddih V živo: JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA Današnja oddaja bo obravnavala problem cene jabolka od pro izvodnje do porabe. Vsebina pa bo vendarle nekoliko širša in se bo povezovala z dolgoročnejšimi družbenimi cilji na področju pridelovanja hrane, ki obvezuje, da mora proizvodnja hra ne postati glavna skrb družbe, takoj za energetiko. Jesensko jabolko, za katerega je treba ugotoviti, kako bi ga uporabili, da bi ne segnilo pod drevjem, bo osvetlilo še marsikatero drugo vprašanje Koper — barvna Nogomet: ŽELJEZNIČAR — BEOGRAD Otroški kotiček DNEVNIK MORILEC NA SINJI OBALI — celovečerni film ZABAVNO GLASBENA prireditev Socialistično samoupravljanje 14.25 20.00 20.50 Zagreb Nogometna tekma: Aktualna oddaja Celovečerni film ŽeljezničarBeograd Na teoloških fakultetah Vzhodne Nemeije nad 400 teologov BERLIN, oktobra. — KaKor je p:’ed časom poročala rimska agencija «Relaz'oni religiose», je na teoloških fakultetah šestih vzhodnonemških univerz vpisan nič manj kot 401 slušatelj. Med temi je bi lo letos spomladi vpisanih vic. 187 žensk. Po univerzah se to razme roma veliko število teoloških slušateljev, potencialnih jutrišnjih du hovnikov, razčleni takole: 65 jih je vpisanih na teološk- fakulteti vzhodnoberlinske univerze, 45 jih je vpisanih na univerzi v Greifs-waldu, kar 75 na univerri v Hal leju, 72 v Jeni, 39 v Rostocku in 105 v Leipzigu. Iz Stuttgarta in sicer iz tam kajšnje ustanove, ki s j ukvarja z izdajanje biblije in drugili cerkve nih publikacij, poročajo( da , . bi la doslej razna biblijska dela pre vedena v skupno 1577 jezikov in narečij. Celotno sveto pismo bi lo doslej prevedeno v 261 jezikov, novi testament pa celo v 384 je zikov. Lansko leto so svet« pismo prevedli tudi v beloruski jezik, v jezik kakonda (Zaire) ter v olu- luija jezik, ki ga govori,, v Keniji. __________________________ iiiiiiiiiiimtiii m tmiiiiiiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiiiimmi trn, n i mu mm, iiiihihiiiii i,iiiii,iiiiiiiiiii,iiiiiiI|||IiiI, „i,i„ii,l|||iaiiiiiiil,iiil|l,i,|,,|tl|||,||||||||,inl|l|l||l||iiiii .OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne- TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.45, 15.30. 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 12.45 Dom in izročilo: Glasba in kramljanje, Nekoč je bilo, Koncert, Pogovori o slovenščini. Popevke, Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Program za mladino: Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu; V zrcalu časa; 16.00 19.00 Kultura in delo: Tržaški godalni trio. Program za najmlajše: Slov. znanstveniki na univerzi, Primorska poje. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Klavirske skladbe; 10.10 Oddaja za najmlajše; 11.30 La vera Romagna; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Operna glasba; 15.00 Program za mladino; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Dva otroška pevska zbora; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Glasbena fantazija; 21.00 Skladbe slovenskih skladateljev; 21.45 Plošče tedna. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Kronike in Budilka; 8.50 Pesem ob kavi; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Drugi zvok: 12.20 Lahka glasba; 13.30 Italijanske in tuje plošče; 14.30 Najnovejše plošče resne glasbe; 15.45 Glasbeno govorni spored; 16,30 Drobec satire; 20.15 Glasbena i-kebana: 21.05 Pesniki v gledališču;. 22.05 Beethovnova glasba. oLUV/diMi-JA 7.00, 8.00. 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci ! ; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slov. ljudske; 10.45 Turistični napotki; 11.03 U-ganite, pa vam zaigramo: 12.10 Zvoki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kaj radi poslušajo; 14.40 Mehurčki; 15.45 Jezikovni pogo vori: prof. Tone Vrbovšek; 16.00 «Vrtiljak» 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Iz domačega opernega ar hiva; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Bojana Adamiča, 20.00 Večer domačih pesmi: 21.00 R. Šeligo - P. Vetrih: šarada; 21.40 Lepe melodije: 22.20 Novi posnetki ansambla Slavka Ostrca; 23.05 Literarni nokturno - E. Pound: Pesmi; 23.15 Popevke in ritmi; 00.05 Nočni program. kateri problemi v zvezi z vašim delom, vam bodo povzročali težave. Ne mečite puške v koruzo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite previdni na delu in nadzorujte svojo finančno situacijo. Nekaj tež kih trenutkov. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ravnajte se pa nasvetu prijatelja, da bi se rešili težav. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne bo dite preveč ambiciozni, da se vam načrti ne izjalovijo. Prijetno srečanje. LEV (od 23.7. do 22. 8.) Prirojena intuicija vam bo pomagala Horoskop iz položaja, za katerega se vam bo zdelo, da je nerešljiv. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nepreviden predlog vas bo spravil iz tira. V čustvenih zadevah se vam nakazujejo nova doživetja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V prijateljskem krogu vam bo neka doslej antipatična oseba postala priljubljena. Živčnost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Čas je primeren za to, da rešite neko težavno čustveno situacijo. Zaupajte vase. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dobro proučite tveganja, ki mu greste nasproti. Prijetno presenečenje v družini. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nepredvideni dogodki bodo poživili vaše življenje. Ne nasedajte vsakomur. VODNAR (od 21. 1. do 19.2.) V pogovoru z zaupno osebo boste spoznali pomembnost nekega načrta. Pomagala vam bo nanimiva izkušnja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne mislite, da ste že prišli do cilja. Tudi v čustvenih zadevah bo treba ukrepati. SPORT SPORT SPORT 28. oktobra 1976 KOŠARKA V POKALU R. KORACA Uspešno kolo za Italijanske ekipe Tudi Bosna iz Sarajeva zadovoljila V tekmovanju za pokal prvakov Sinudyne pred težko nalogo - Partizan bo počival Šestnajstina finala košarkarskega tekmovanja za Koračev pokal ni prinesla večjih presenečenj. Vse tri italijanske peterke, ki so bile zaposlene v tem delu, so se u-vrstile v nadaljnji del tekmovanja. Isto velja tudi za edinega jugoslovanskega, Bosno iz Sarajeva, ki je brez težav odpravila grško moštvo Heraklis. Dramatičen boj pa je bil v Lie-geju, kjer je domače moštvo Boule D'Or v skupnem seštevku le za eno točko izločilo nevarne grške košarkarje ekipe Panathinaykos. IZIDI ŠESTNAJSTINE FINALA Snaidero Videm (Italija) Maximarket Wells (Avstrija) 87:83; v prvi tekmi 92:85. Kvalificiran. Snaidero. Canon Benetke (Italija) - Karsya-ka Izmir (Turčija) 87:84; v prvi tekmi 89:58. Kvalificiran: Canon. Alco Bologna (Italija) - Sangalhos (Portugalska) 108:41; v prvi tekmi 97:68. Kvalificiran: Alco. Boule D’Or Liege (Belgija) - Pa-nathynaikos Atene (Grčija) 78:62; v Prvi tekmi 75:90. Kvalificiran: Boule D’Or. Bosna Sarajevo (Jugoslavija) - He-raklis (Grčija) 96:64; v prvi tekmi 91:83. Kvalificirana: Bosna. tretje Pokal prvakov V tem pokalu bo drevi že kolo. Medtem ko sta italijanska zastopnika, Mobilgirgi in Sinudyne, že na vrhu lestvice, pa se doslej jugoslovanski zastopnik. Partizan iz Beo-grada, ni najbolje obnesel. Varovanci trenerja Žeravice so celo na zadnjem mestu v svoji skupini, saj so doslej obakrat izgubili. PARI DREVIŠNJEGA, 3. KOLA SKUPINA A Eczacibasi (Turčija) - Dudelange j, dkšemburg) ; Leverkusen (ZRN) -Mobilgirgi Varese (Italija). LESTVICA: Mobilgirgi 4; Leverkusen in Eczacibasi 2; Dudelange 0. V SOBOTO IN NEDELJO BOR PRIREDI TEKMOVANJE NA «GREZARJU» V soboto in nedeljo bo atletska sekcija Bora priredila na občinskem stadionu v Trstu žensko tekmovanje ki bo vsebovalo peteroboj ter ločeno tudi panoge, ki k njemu pripadajo in sicer: tek na 100 m čez ovire met krogle skok v višino SKUPINA B Sporting Lizbona (Portugalska) -Cinzano London (VB); Real Madrid (Španija) - Federale Lugano (Švica). LESTVICA: Federale in Real Madrid 4; London in Sporting 0. SKUPINA C Wisla Krakov (Poljska) - Playhon-ka (Finska); CSKA Moskva (SZ) -Al vik (Švedska). LESTVICA: CSKA Moskva in Al-vik 4; Wisla in Playhonka 0. SKUPINA D Kinzo Amsterdam (Nizozemska) -Aspo Tours (Francija); Racing Ma-Iines (Belgija) - Sefra Dunaj (Avstrija). LESTVICA: Sefra in Racing 4; Tours in Kinzo 0. SKUPINA E Olympiakos Atene (Grčija) - Dinamo Bukarešta (Romunija); Maccabi Tel Aviv (Izrael) - Sinudyne Bologna (Italija). LESTVICA: Sinudyne in Maccabi 4; Dinamo in Olympiakos 0. SKUPINA F Zbrojovka Brno (ČSSR) - Akademik Sofija (Bolgarija). Počitek: Partizan Beograd (Jugoslavija). LESTVICA: Zbrojovka in Akademik 2; Partizan 0. ATLETIKA met kopja Peteroboj se bo seveda nadaljeval v nedeljo zjutraj, ko bodo tudi ponovili tek na 100 m čez ovire in met krogle. Istočasno bo na stadionu v soboto tudi tekmovanje troboju za dečke. Za Bor bodo tekmovali Adrian Sedevič, David Blažina in Igor Korošec. Ti trije mladi atleti so preteklo nedeljo nastopili v Trstu, na tekmovanju štafet in v teku 3x1200 m dosegli dobro šesto mesto s časom 12’15”2. S tem so skoraj za pol minute izboljšali društveni rekord. K. B. Iz planinskega sveta Juventina je v 2. AL dosegla v nedeljo proti Vil lesse ju remi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiifiiiiHiiiiiiiniiiiiniiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiinuinimim, ,m mm mm, umi, uuMiiHiiniiiinmmmmni NOGOMET TEDENSKI PREGEED 8. AMATERSKE LIGE ENAJSTERICA E A JE OSTALA SAMA NA VRHU LESTVICE Za doberdobsko Mladost pomeni nedeljski remi uspeh namizni tenis V ZENSKI A LIGI KRASOVA DEKLETA V TEŽKI SKUPINI Letos bodo morale naše igralke potovati celo v Cagliari Italijanska namiznoteniška federala si v zadnjih letih močno pri-J* ,a- da bi našla najboljši ključ ,aterem naj bi se odvijalo zensko prvoligaško prvenstvo. Lani ekipe razdelili v dv skupini po rinLln-iV vsa*d skupini so se ekipe P merile po dvakrat med seboj na evtralnem» igrišču. Formula ni bna najbolj frnanjkljive posrečena zaradi po-nnst- i" ~ organizacijske sposob-‘ P krovne organizacije same in oigahjpo SpOminjam0 ^oo^a Ba- hn^ košnji tekmovalni sezoni pa spet veljal sistem tekmovanja, n„cs? se ga poslužili predlanskim. Prvoligaških društev je fede-racija razdelila v dve s’-upini: v A škoPlIu-b°d0 Poleg Krasa in zgoni-sse občine nastrale še ekipe E- in ra-Como' CSI MIL , Cagliari m novinec Regaldi Novara. h-Y. ?> skupino pa so uvrstili Mar-snit d171, An?uiUarese r-er la rina-Mnni Klm'13acigalupo Terni, Miguel Morituri Palermo in GBC Bari. V a , skjPlnah se bodò ekipe sre-nn cJČled, el30i * v dveh srečanjih, govita na .sv°iera igrišču, zrna-nrifj/ìK'i e^'Pa jz vsake skupine bo sreča«• prav’co do medsebojnega slrmanja Za dodelitev državnega na-letos: * “ ,vsakp skupine pa bosta bo nr-v,Z jdovali lcar dve moštvi, ker wvr»mia?dn:ie let0 skrčeno število Prvoligašev na samo 8 enot. skunin?tVi bežni oceni sta s> °be pa L • precai enakovredni, morda lanske JrUZna, .e. težJa' ker nastopata prvakinje GBC Bari in vedno boljša umbrijska ekipa Bacigalupo. V A grupi pa so Krasova dekleta nosilke skupine, ker so v zadnjih dveh letih osvojile naslov podprva-kinj. Krasovke, ki jih tudi v letošnji sezoni trenira Ljubljančan Miha Derganc, v glavnem startajo letos za obstanek v ligi, saj jih čakajo težke preizkušnje z mlado in perspektivno ekipo Esperia Como, predvsem pa s sardinskim Cagliarijem, ki odkrito meri (s Corsinij. vo na čelu) na sam vrh državne lestvice. Milanski CSI velja za nevarnega outsiderja, tako da se obeta trda borba za sleherno točko. Poleg tehničnih težav, s katerimi se bo morala spoprijeti ekipa «belordečih», bo tudi društvena blagajna krepko občutila dolga gostovanja, saj bo moral Kras letos odpotovati celo na Sardinijo. SPORED KRASOVE EKIPE V A LIGI 1. KOLO (7. 11.) V Nabrežini: Kras - Regaldi Novara 2. KOLO (28. 11.) V Milanu: JSI Milan - Kras 3. KOLO (12. 12.) V Nabrežini: Kras - Esperia Como 4. KOL-u (19. i2.) V Cagliariju: Cagliari - Kras 5. KOLO ". 1. 77.) V No vari: Regaldi - Kras 6. KOLO (16. 1. 77.) V Nabrežini: Kras - CSI Milan 7. KOLO (6. 2. 77) V Comu: Esperia - Kras 8. KOLO (13. 2. 77) V Nabrežini: Kras - Cagliari — bs — V skupim N nogometnega prvenstva 3. amaterske lige je s porazom enajsterice S. Andrea proti S. Anni Gaja ostala sama na vrhu lestvice. Gajevci so v nedeljo šele v zaključnem delu igre spravili na kolena žilavi Roianese, ki je prvi prišel v vodstvo. Gajevci so odločno odgovorili, izenačili in nato zasluženo zmagali. Prihodnjo nedeljo bo Gaja počivala in ta premor bodo skušale izkoristiti ostale enajsterice, da bi dohitele «zeleno - rumene» na vrhu lestvice. Za to se bo prav gotovo potegoval tudi Primorec, ki se je po začetnem spodrsljaju z zmago nad Chiarbolo znatno opomogel in se približal vrhu lestvice. Do zmage je prišel tudi Union na račun ekipe Vaipadana Cave, ki je po prvem polčasu vodila z golom prednosti. V nadaljevanju pa so Pod-lonjerci odločneje zaigrali in z dvema zadetkoma Lombardija osvojili obe točki, s katerima so zapustili spodnji del lestvice, kjer je obtičala enajsterica Krasa, ki v nedeljo ni igrala. Med ostalimi izidi bi lahko omenili prepričljive» imago ekipe Duino, ki se je povzpela na častno drugo mesto, in tretji, zaporedni remi Esperie Pio XII. ' V skupini O po počitku GMT si vodstvo lestvice delijo tri enajsterice (Campanelle, Virtus in Čampi Elisi) z dvema točkama prednosti. SKUPINA N IZIDI 3. KOLA Gaja - Roianese 3:1 Union - Vaipadana 2:1 Primorec - Chiarbola 2:0 San Vito - Donatori 1:0 S. Anna - S. Andrea 2:1 Duino - Inter S.S. 3:1 Rozzol - Esperia Pio XII 0:0 LESTVICA Gaja 6 Duino 5 S. Anna, Primorec in S. Andrea 4 Rozzol, Esperia Pio XII, S. Vito in Union 3 Roianese, Donatori, Inter SS 2 Chiarbola 1 Kras in Vaipadana Cave 0 PRIHODNJE KOLO (31. 10.) Esperia Pio XII - Kras Inter SS - Rozzol S. Andrea - Duino Donatori - S. Andrea Chiarbola - S. Vito Vaipadana Cave - Primorec Roianese - Union LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 5 golov: Bolcich (Gaja) 3 goli: Lombardi (Union) 2 gola: Grgič (Gaja), Scarpa (Donatori), M. Kralj I in M Kralj H (Primorec), D’Ambrosio (S. Anna), Bertoni (Inter SS), Purin (S. Andrea), S. Mervič, Bardin in Antoni (Duino), Favaretto (Rozzol). SKUPINA O IZIDI 3: KOLA Modiano - Barcola 1:4 Giarizzole - Virtus 0:3 Rabuiese - Artigiani 0:0 CGS - Campi Elisi 1:2 Campanelle - Ginnastica 3:0 Esperia SL - Domio 1:0 Baxter - Don Bosco 1:0 LESTVICA Campanelle, Virtus, C. Elisi 6 GMT in Esperia SL 4 Ginnastica 3 Baxter, Artigiani, CGS, Bar-cola in Modiano 2 Domio, Rabuiese, Giarizzole 1 Don Bosco 0 B. R. Drugo kolo v goriški skupini 3 amaterske lige ni bilo kdove kaj zadovoljivo za naši enajsterici. Sovo-denjci so namreč izgubili s tesnim izidom v Zagraju, Doberdobci pa so iztržili remi v Foljanu. Sovodenjska ekipa preživlja v tem času delno krizo, ki se kaže v pomanjkanju učinkovite igre. Slovenski ekipi v obrambo pa lahko povemo, da je v zadnjem srečanju igrala brez Marsona in Ferfolje. V naslednjem kolu bodo Sovodenjci počivali. mut -, Doberdobsko Mladost bi iz nedelj: skega srečanja lahko odnesla obe točki, saj je pokazala večjo učinkovitost kot domačini iz Foljana. Kljub temu pomeni remi v gosteh vsekakor uspeh, zaradi česar je pričakovati, da bodo Doberdobci že v prihodnjem srečanju z ekipo Borgo Fa- sulli zabeležili prvo zmago njem prvenstvu. IZIDI 2. KOLA Capriva - Medeuzza Vermegliano - Brazzanese Poggio - Sovodnje Staranzano - Piedimonte letoš- 0:4 1:0 1:0 5:0 Danes mladinsko srečanje Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo danes priredilo prvo mladinsko srečanje v treh športnih panogah z O-balno telesnokulturno skupnostjo, ki zajema športna društva iz Kopra, Izole in Pirana. DANAŠNJI SPORED: 16.30 V DOLINI: Moška mladinska košarkarska tekma * * * 18.00 V DOLINI: ženska mladinska odbojkarska tekma * * * 18.00 V NABREŽINI Moška mladinska odbojkarska tekma * * # 18.00 V SALEŽU: žensko in moško tekmovanje v namiznem tenisu Borgo Fasulli - San Lorenzo 1:1 Romana - Edera 0:1 Fogliano - Mladost 2:2 LESTVICA Medeuzza, Vermegliano, Edera 4 San Lorenzo 3 Azzurra, Poggio, Staranzano, Romana, Fogliano 2 Brazzanese, Mladost, Borgo Fasulli 1 Capriva, Sovodnje, Piedimonte 0 PRIHODNJE KOLO Medeuzza - Romana Mladost - Borgo Fasulli Piedimonte - Capriva Brazzanese - Poggio Edera - Staranzano Azzurra - Fogliano San Lorenzo - Vermegliano Počiva: Sovodnje P. R. NOGOMET V TNZ KOPER Prvi poraz Komna V 7. kolu članske lige TNZ Koper so bili doseženi naslednji rezultati: fahor '- Galeb ' ' j ;'(j Jadran - Postojna 2:1 ftran*ivTran5port 5:2 Piran - Koper 3:1 Hrvatini - Komen 3:1 Tabor je le s težavo odpravil e-kipo Galeba iz Lokev. Tudi Jadran se je moral mučiti s Postojno. Najlažje je zmagal Branik iz Šmarij, ki je prepričljivo premagal Transport. Pirančani so vodili že s 3:0, na koncu pa je Koprčanom uspelo ublažiti poraz. Poraz je doživel tudi vodeči Komen. Hrvatinčani so bili boljši in so zasluženo zmagali ter s tem zadali prvi poraz Komnu. LESTVICA Komen 11, Tabor in Jadran 10, Koper 9, Piran 8, Branik in Hrvatini 7, Postojna 5, Galeb 2, Transport 1. Lestvica je začasna, ker tekmovalna komisija še ni rešila pritožb Tabora, Jadrana in Branika proti NK Komertl V naslednjem kolu se srečajo: Galeb - Komen, Koper - Hrvatini, Piran - Transport, Postojna - Branik, Tabor - Jadran. TNZ KOPER — MLADINCI Odigrano je bilo 7. kolo v mladinski ligi TNZ Koper. Doseženi so bili naslednji rezultati: Branik - Transport 9:0 Jadran - Postojna 8:0 Hrvatini - Komen 0:4 LESTVICA Komen 9, Branik, Jadran in Piran 8, Hrvatini 4, Postojna 3, Galeb in Transport 2. V naslednjem kolu se srečajo: Galeb - Komen, Piran - Transport, Postojna - Branik. R. Velič NOGOMET V 10. kolu 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige so dosegli včeraj te izide i Radnički (N) - Olimpija Napredak - Budučnost Čelik - Partizan Crvena zvezda - Velež Sloboda - Borac Vojvodina - Sarajevo Željezničar - Beograd Dinamo - Zagreb Hajduk - Rijeka LESTVICA Crvena zvezda Radnički Dinamo Hajduk, Sloboda, Vojvodina Velež, Partizan, Borac Budučnost, Olimpija, Rijeka Zagreb in Napredak Sarajevo in Čelik Beograd Željezničar 1:0 1:0 1:0 3:2 1:0 3:0 (danes) 2:1 0:0 17 15 14 12 10 9 8 7 5 4 BOKS KANAZAWA, 27. — Mehikanec Cuevas je ohranil naslov svetovnega boksarskega prvaka welter kategorije. S k.o. v šestem krogu je premagal Japonca Cujimota. Bodoča dejavnost SPDT . Jutri se bo v mali dvorani Kulturnega doma začela vsakoletna sezona predavanj z zanimivim predavanjem dr. Toneta Vfraberja na temo: «Botanik s fotoaparatom po domačih in tujih gorah». Predavanje se bo pričelo ob 20.30. Spomnimo člane SPDT, da lahko ob tej priliki poravnajo vsakoletno društveno članarino. Isto lahko tudi storijo v Tržaški knjigarni in na sedežu ZSŠDI v Ul. Geppa 9. Isti večer bodo pred ir. pc predavanju prodajali zadnje knjige z gorsko tematiko, katere bo dala na razpolago Tržaška knjigarna. Knjige, katere bodo prodajali so: Wra-berjeva «Trenta», Škarjeva «Stene mojega življenja», Kunaverjeva «Makalu» in druge. Za proste dni, za Vse svete, bo 3. in 4. novembra avtobusni izlet na otok Cres z ogledom Malega in Velikega Lošinja. Ob nedeljah pa bodo člani našega planinskega društva obiskovali vasi Beneške Slovenije, katere je pred kratkim hujše poškodoval potres, da bi prebivalcem teh vasi s tem dali vsaj malo moralne podpore, katero si vsekakor želijo, saj tako vedo, da jih nismo pozabili. Druge skupine mlajših članov pa se bodo ob nedeljah udeleževali delovne akcije postavljanja montažnih hiš na istem področju. Srečanje v Špetru Slovenov To sobote so se predstavniki SPDT udeležili napovedanega srečanja ljubljanskih planinskih d, .„tei> z zamejskimi. Srečanje je bilo v restavraciji «Natisone» v špetru Slovenov s pričetkom ob 19. uri. še prej so se ljubljanski planinci udeležili vzpona na vrh Matajurja ter si ogledali Landarsko jamo. Srečanja so se u-deležili, poleg članov ljubljanskih društev tudi predstavniki društev iz Koroške, Čedada, Gorice in Trsta. Naslednjega dne so udeleženci srečanja opravili izlet po Beneški Sloveniji in po Tolminski ter si ogledali Čanebolo, se povzpeli na Pol-dašnjo Špico (2087 m) nad Ovčjo vesjo ter si nato še ogledali bre-ginjski kot na Tolminskem, to je tisto področje v Sloveniji, katerega je najbolj poškodoval majski potres. niimimiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiniimiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA NA TURNIRJU 0LYMPIE V soboto in nedeljo štiri ekipe v Gorici Za Olympio bo igralo tudi nekaj Borovih odbojkarjev OK Kanal, Bovec, CUS Trst in O-lympia bodo udeleženci odbojkarskega turnirja, ki ga priredi ŠZ Olympia ob 15-letnici svoje ustanovitve. Prizorišče tekem bo telovadnica na Komu (Valletta) v Gorici. V soboto, z začetkom ob 19.30, bosta na sporedu srečanji OK Kanal -Olympia ter OK Bovec - CUS Trst. V nedeljo cd 9. ure dalje bo finale. Tekme bodo predvidoma zelo izenačene .kajti vse nastopajoče ekipe so bolj ali manj na isti ravni. Olympio pa bedo za to priložnost okrepili nekateri predstavniki iz vrst tržaškega Bora. Obeta se torej mnogo športnega užitka. Vabljeni so vsi ljubitelji te športne panoge. Vstop bo prost. Na razpolago so bili dani kar štirje pokali in ena spominska plaketa, ki so jih poklonile razne italijanske športne organizacije, ZSŠDI ter urar-na Vižintin. V ZAČETNIŠKEM PRVENSTVU Mladost zmagala tik pred koncem San Pier — Mladost 0:1 (0:0) MLADOST: Ferfolja, Košič, Devetak, Lakovič, Devetta, Černič, Jarc, Lavrenčič, Frandolič, Gerin, Rosin. STRELEC: v 57. minuti Devetta. Začetniška enajsterica doberdob- ske Mladosti se je s sobotno zmago v San Pieru povzpela na višje mesto lestvice. Takoj pa naj povemo, da si je Mladost zmago popolnoma zaslužila saj je bila pred vrati nasprotnika skezi skoraj celotno srečanje. Kakor smo že prej omenili so naši predstavniki zaigrali zelo požrtvovalno. Ustvarili so veliko priložnosti za gol, a napadalci so tokrat imeli veliko smolo in številne akcije le za las niso obrodile zaželenega sadu. Domačini so skušali uveljaviti svoj protinapad, a naša obramba je zaigrala zelo zanesljivo in ustavila vsak napad, tako da vratar Ferfolja skoraj ni imel dela. V drugem delu srečanja so se Doberdobci vrgli v napad, ustvarili so veliko priložnosti, a žoga ni in ni hotela v mrežo. Uspelo jim je premagati dobro organizirano domačo obrambo šele tri minute pred koncerti srečanja. Lavrenčič je streljal iz kota; žogo je dobil Devetta, ki je s hitrim strelom premagal vratarja domačinov. Gostje so skušali remizirati a manjkalo je le par minut in Mladost je zasluženo odnesla domov celoten izkupiček. Fabio Gergolet FIRENCE, 27. — Italijanska mladinska državna nogometna reprezentanca je opravila danes svoj zadnji trening v. okviru priprav na mednarodni turnir v Monte Carlu. Četrto-ligaško enajsterico Rondinelle je premagala s 3:2. Solidarnostna dejavnost članov SPDT v Beneški Sloveniji V soboto se je manjša skupina članov SPDT odpravila v Vedronzo pri Bardu in s seboj odvedla nekaj starejših žensk iz Barda, ki pa so trenutno nastanjene v slovenskem dijaškem domu v Trstu, da so tako lahko dvignile svojo pokojnino. Istega dne se je spet druga skupina planincev odpravila v èanebo’o in Bardo, kjer se je osebno seznanila z obupnim položajem, ki še obstaja v teh vaseh. V vaseh je ostala komaj tretjina vsega prvotnega prebivalstva, ker so ostale izselili v Gradež, Lignano ter v Jesolo. Prebivalci, ki so ostali na svoji rodni zemlji pa še nimajo vsi solidne strehe nad glavo, saj jih še vedno del prenočuje pod šotori. Montažne hiše pa gradijo komaj sedaj, in še to s pomočjo prostovoljcev, ki prihajajo od vsepovsod. Svečan'’ obljube italijanske vlade so ss spet izkazale kot prazne besede. Nadaljuje se plezalni tečaj SPDT To nedeljo se bo nadaljeval plezalni tečaj SPDT, katerega vodi priznani slovenski alpinist Janko Furlan. Tečaj, ki je bil prekinjen v poletnih mesecih, se bo nadaljeval še za nekaj nedelj z istimi tečajniki, ki so se udeležili pomladnega ciklusa. Spomladi prihodnjega leta pa se bo začel naslednji alpinistični tečaj, katerem bo priredilo slovensko planinslco društvo iz Trsta. Planinske postojanke zapirajo V četrtek, 14. oktobra, so zaprli kočo pri izviru Soče, 20. oktobra pa tudi Tičarjev dom na Vršiču, medtem ko bo Erjavčeva koča odprta tudi v zimskem času. Dom na Zelenici je do nadaljnjega zaprt, postojanki pod Storžičem in dom na Kofcah pa bodo odprti le ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih. V soboto, 30. oktobra, bodo zaprli tudi Aljažev dom v Vratih, planinski dom v Tamarju pa bodo prenehali redno oskrbovati v ponedeljek, medlem ko ga bodo prek zime zasilno oskrbovali le ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih. Točnejša obvestila o oskrbovanju te koče bodo oskrbovalci obesili na reklamno tablo, ki je na cestnem odcep za Tamar. Nazadnje dodamo še, da bodo dom Kokrškega odreda na Kolišču, ki je skozi vse leto zelo obiskovan, v zimski sezoni redno oskrbovali ob sobotah, nedeljah in praznikih. Uspešna zimska sezona slovenskih alpinistov Po prvih podatkih so slovenski alpinisti v zimski sezoni 1975-76 opravili 4 prvenstvene vzpone, 25 prvih zimskih ponovitev, nekaj zanimivih grebenskJi prečenj, preplezali so tudi dve novi varianti in več drugih in tretjih zimskih ponovitev. Tore) uspešna sezona, čeprav je bilo nekoliko manj velikih tur. Zadovoljivo pa je dejstvo, da so se najbolj izkazale mlade naveze. Najbolj aktivni alpinistični kolektivi i- Slovenije so bili naslednji: člani soškega akademskega alpinističnega odseka so sodelovali kar pri osmih prvih vzponih, Celjani pri petih. Bohinjci pri treh, ldrčani pri dveh itd. Z zanimivimi ponovitvami so se tudi predstavni člani AS Gorje, Škofja Loka, Železničar, Črnuče Kozjak in drugi. K vsem tem pa moramo še dodati veliko aktivnost akademskega alpinističneg, odseka, alpinističnega odseka Ljubljane Matice. Kamnika in Kranja, ki zadnja leta načrtno gojijo alpinizem. DUŠAN JELINČIČ SAH uiL/.L-. ■ , H Air’A, 27. — Po zaključku drugega dne 22. šahovske olimpiade, ki je v teku v Haifi, je lestvica taka: Anglija 6,5 Argentina, Švica in Avstralija 6 (-1) Italija, ZRN, Finska in Iz- rael ^ ^ 2j Kanada, Belgija in ZDA 5 (—1) Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo odhod na Koroško 31. t.m. ob 6. uri tz Trsta, ob 6.15 z Opčin, ob 6.25 s Proseka, ob 6.30 iz Križa, ob 6.35 Iz Nabrežine in ob 7.15 iz Gorice na Travniku. KAREL PRUSNIK - GAŠPER Gamsi na plazu 52. ie hil InJaU so, jokali in molili. Ko pa sem se vrnil, nnoa^ sP?l.vse v najlepšem redu. Panujali so mi žganje, Toda ?vin.lne- Vse bi mi dali, le da bi bil vedno pri njih. ki triniSvm m°gel- Rad bi ostal pri teh dobrih ljudeh, loge « • *° žrtvovali za našo vojsko. Vse so dali, vse za-ni V7a° lzpraznili in ho smo zaprosili, če lahko naši bataljo-^ordež16'!0 ne^aj v9'ov’ svinj, ovac, mošta in moke, je stari »»jeNpŠrU™iSpidievrX!a.8°’ P°beri“ Zad”ie Žena pa je dodala: UstvaHpm° z,e. ne^aho preživeli to grdo vojno. Saj je niste ustvarili vi, ki se borite, da jo bo prej konec!» tovarišpvrnl''ai^° pia “Neži», ki smo jo zgradili za osem čki mntl Se -!e H?** ^.as na§letio štirindvajset ljudi: star-včasih mJf’ in7al?di in ranjenci. Starejši ljudje so bili S seboi enCe z^a^jiyi> zlasti če so se ga preveč napili, jim ipJk;i nai31.rec p9^eS hrane prinesli tudi žganja. Tedaj bili zeln ™ Ìezk°kaj dopovedati in v takem stanju niso Kliuh tnm