ENOTNOST Na tržaški mestni občini zahtevaj dvojezične osebne izkaznice ! Le tako se boš resnično boril za spoštovanje določb mirovne pogodbe. tržaška reakcija in z njo ^ Delavska zbornica je nav-ieno pozdravila Marshallov na-oli ERP, kakor ga sedaj ime-;ieio. Slavospevov planu ni hoditi ne konca ne kraja. Ko se Vse navdušenje nekoliko po-*°> tedaj so začeli ti ljudje mal-rvzmišljati in prišlo je prvo razočaranje. Sicer je šlo ^ Počasi. Se ne dolgo tega je ,eakcionarno časopisje pozdrav- 0 vključitev Trsta po zaslugi '‘ionske vlade v Marshallov ln' kar naj bi po njihovem tu-^menilo nekako ponovno potr-*v povezave Trsta z Italijo — ^kimi potrditvami hlastajo ka- kien pes za ogrizeno kostjo, 11 razočaranje je prišlo. Vsi se 'Poniinjajo, kako je bil na se-tržaške trgovinske zbornice ^ien nekak posvetovalni odbor i Marshallov plan. In glejte. Se-' 1 Pa se gospod White kar sam ' v Washingtonu, Parizu in ^ kakor da bi ne bilo tega pokalnega odbora! To pa je za J1ere tržaške kroge že kar marveč, kajti prepričani so bili, k°do tudi oni sodelovali pri torte. Kaj pač pomaga po-^a z Italijo, če nekateri trža-Oospodje nimajo koristi od te-gospodje so najbrže poza- 1 ^a je okupacijska oblast še ^ Vključitvijo Trsta V Marshal-®*an ustanovila v Trstu poseb-^oniisijo pod imenom allstano-Ja izkoriščanje gospodarskih anglo-ameriškega področja i *ega ozemjaa. Ta ustanova je ,i ^jena izključno iz anglo-ame-■ 1,1 oficirjev in ima vso oblast tržaško industrijo in nad izvem Marshallovega načrta, ^''ka reakcija je začela torej ^tirati, ponižno seveda, kakor hjeni navadi, kajti prizame- *e svojemu gospodarju, ni kar ( Mi smo že zdavnaj trdili, da Posušenim grahom ne da re ržaško gospodarstvo in sedaj , 'Mi, kakor se zai, končno do Prepričanja tudi tako imeno-Vtalijanskin krogi. V svojem v tVoce liberav so v članku t^e okoli ERP» ugotovili, da korali tržaški trgovci in in-'3ci kupiti tudi tako blago, ki i^c ne zahteva in ki ne bo nobene koristi temu po-'■ Vse to pa se baje dogaja |, Jr ni bil k poganjanjem pri-1] P noben zastopnik prizade-^ažkih krogov, JList se nato Vprašuje, da-li ni morda White prekoračil poverje-naloge, ko se ni nič oziral ^°r za Marshallov plan, ki U^Ouijajo zastopniki vseh pri-trgovskih in industrijskih Py. političnih strank in De- zbornice, «ki naj bi zejo-socialni značaj uporabe tega načrta«. List poziva 'Vencijo vseh tukajšnjih čistosti in celo italijanske !t«a ne izključnih ko- L aPa sami znani kapitalisti. l/k* ki ne pozna preteklosti, i a£ biti nad tako skrbjo za interese res vzhičeno ganjen Kal le z industrilsklai pristaniščem? Pred nekaj meseci so razni tržaški časopisi pisali, da so pripravljalna dela za zgraditev industrijskega pristanišča krenila z mrtve točke. Vedeli so tudi povedati, da se bodo v tem pristanišču med Zavljami in Sv. Soboto ustanovila razna podjetja. Tudi pokojna conski in občinski svet sta se mnogo pečala z načrti izgradnje industrijskega pristanišča, a iz vsega tega kokodakanja nismo videli nič jajc. Vzroki, da ni rodilo vse besedičenje nič konkretnega, so po našem mnenju v tem, da nimajo okupacijske ob'asti oziroma njihovi gospodarji onstran Oceana nikakega interesa, da bi se tu ustvarila industrija, ki bi delala na tržaškem tržišču konkurenco njihovim proizvodom. Naj bo kakor ko'i, o vseh pobudah, o katerih te znalo časopisje toliko povedati, ni imelo tržaško ljudstvo še nobene koristi. Da bo stvar bolj jasna, bomo na kratko orisali zgodovino pobud za ustanovitev industrijskega pristanišča. 31. januarja 1929. je bila ustanovljena delniška družba za industrijsko pristanišče v Trstu, SAPI. Ta družba je imela nalogo, upravljati področje, na katerem bi raz-laščala zemljišča in poslopja, ki bi bila potrebna področju. V sporazumu z občino, bi zgradila na področju ceste, odvodne kanale, električno napeljavo, vodovod itd. Poleg tega bi zvezala področje z železniškimi progami, daja’a v najem zemljišča za zgradbo industrijskih poslopij, upravljala razne nepremičnine, ki bi prešle v njeno last itd. Svoj čas je tudi italijanska vlada izdala ukrepe, s katerimi je dovolila raznp davčne in carinske olajšave, proglasila industrijsko cono za javno koristno ustanovo m obljubila, da bi V četrtgk 29. julija so se na uradu zg delo zopet začela med zastopniki delavcev in delodajalcev, da bi se končno določila funkcija tovarniških odborov ter da bi se ti odbori uradno priznali. Pogajanja so sg nadaljevala tudi v ponedeljek 2. t. m., vendarle pa še ni prišlo do končnih rezultatov. Da se morajo zastopniki delavcev še sedaj boriti za priznanje tovarniških odborov, je predvsem krivda Delavske zbornice, ki se ni hotela nikoli postaviti na stran delavstva in njegovih upravičenih zahtev. Tovarniške odbore sq namreč delo- Res, mnogo lepih besed o večji socialni pravičnosti, o pravicah delavcev pid uživanju dobrot Marshallovega plana, o pravicah malih industrijcev in obrtnikov, da s pomočjo plana okrepe svoje obrate. Za vsemi temi lepimi besedami pa se skriva le dejstvo, da je nekaterim tržaškim kapitalistom zbežal iz rok dobiček, na katerega so že računali. Vse ostalo je le demagogija. Resnično tržaško delovno ljudstvo in Enotni sindikati, ki ga zastopajo, so že od vsega začetka zavzeli do Marshallovega plana jasno in odločno stališče in so se po tem stališču tudi vedno dosledno ravnali. Zato jih vsa izvijanja in blesteče fraze raznih lažnih sindikalistov ne bodo prav nič omamile. ta cona spadala v področje proste luke. Iz raznih razlogov, najbrž pa zato, ker so se industrije! v notranjosti Italije bali nove konkurence, je vsa stvar zaspala. Vse one ugodnosti so medtem zapadle in družba za industrijsko pristanišče je predlagala okupacijski vojaški upravi, naj se obnovijo davčne o^jšave ter naj so proglasijo vsa dela v industrijskem področju za javnoikoristna. Tržaška občina 'e tedaj podprla zahteve družbe in po svoji stari navadi predala vso stvar posebni komisiji. Ta komisija je svoj čas prišla do zanimivih ugotovitev, mimo katerih pa ie tržaški tisk skoraj molče prešel. Gospodje v komisiji so poleg ostalega ugotovili naslednje: »Gospodarski položaj mesta je res vznemirjajoč. Glavni viri tržaškega gospodarskega življenja so se skoraj izčrpali. V trgovski luki ni skoraj nič dela, delo v ladjedelnicah je ome:ena na mi- Naši kmetje in Kmetijska strokovna zveza Enotnih sindikatov so se dolgo časa borili in pogajali, da bi jim bila priznana m izplačana škoda, ki so jo utrpeli pri gradnji nove ceste Trst - Sesljan. Končno je Kmetijska strokovna zveza vendarle dosegla, da so začela nekatera podjetja poravnavati nastalo škodo. Prvo podjetje, ki je začelo iz- dajalci do leta 1946. že dejansko priznavah saj so bili pridobitev iz osvobodilne borbe tržaškega delavstva. Industrije! so seveda sedaj že pozabili vse svoje grehe izza časa okupacije in so zopet postali objestni. V. glavnem se sedaj sučejo pogajanja okolj sporne točke o volitvah v odbore in pravice tovarniških odborov da so njihovi člani oproščeni dela. Industrijci in Delavska zbornica so namreč doslej vedno vztrajno zahtevali, da uradniki in delavci posebej volijo svoje zastopnike v tovarniške odbore. Delavsko zbornica je šlg celo tako daleč, da je grozila, da bo sama sklenila sporazum o tovarniških odborih, če Enotni sindikati ne bodo na to pristali. Kar se tiče oprostitve od dela si zahteve Enotnih sindikatov in Delavske zbornice tudi nasprotujejo. Delavska zbornica bi hotela kar raztegniti na Trst določbe sporazuma o notranjih komisijah v Italiji, ki prav nič ne določajo glede oprostitve od dela članov notranjih komisij. V Italiji dajejo članom notranjih komisij le kratke dopuste, da lahko opravljajo poverjene jim naloge. Na ponedeljskem sestanku je bil preložen predlog, da bi bili oproščeni od dela določeni člani tovarniških odborov v vseh tovarnah in podjetjih, ki imajo nad .tristo delavcev. Doslej seveda nočejo industrijci tudi o tem prav nič slišati. nimum, in tudi trgovska delavnost je zelo skrčena ter se omejuje na lokalno trgovino. V teh tako kritičnin pogojih je možnost gospodarskega dviga le v industriji, kateri morajo posvečati največjo pažnjo vse javne Ustanove, zlasti pa občina. Zato ie treba čim bolj okrepiti industrijsko dejavnost. Potrebna sreds* *va za to pa ie možno najti le s podporo javnih ustanov, kajti napori presegajo zasebne zmožnosti. Po:eg tega je ustanovitev industrijskega področja v Trstu že stara težnja vsega tržaškega prebivalstva. Zato se mora družba za industrijsko pristanišče proglasiti za javno ustanovo in morajo v niej sodelovati ter upravljati njeno premoženje javne ustanove. Do teh zaključkov ie prišla tedaj omenjena komisija. Čeprav je že preteklo več mesecev, pa ne vidimo nobenega rezultata. Sicer je pri izsuševalnih delih zaposle- plačati škodo, je bilo podjetje Fac-canoni, ki je gradilo del ceste od Lonjerja do Padrič. To podjetje je izplačalo odškodnino razen malih izjem, že pred mesecem dni. Sedaj izplačuje odškodnino podjetje Italstrade, ki je giadilo cesto od Padrič do Devina. Preden so začeli izplačevati odškodnino, si je ogledala poškodovana zemljišča posebna komisija, sestavljena iz enega predstavnika podjetja, predstavnika Enotnih sindikatov in zemljemerca, ki so ga najeli kmetje skupno s sindikatom. Izplačevanje gre precej redno od rok in so doslej izplačali škodo Padri-čam, Trebčam, Banam, Opčinam, Proseku, Gabrovcu in polovici kmetom iz Sv. Križa. Nekateri kmetje niso dobro razumeli postopka pri izplačevanju odškodnin z,a nastalo škodo in so zaradi tega nastali nekateri nesporazumi, ki jih na kratko pojasnimo. Odškodnino, oziroma ceno za razlaščeno zemljišče ter za pridelke, ki so v trenutku gradnje ceste rasli na omenjenem razlaščenem zemljišču, izplačuje vojaška uprava po ustanovi «Autovie Venete*. Tako, če je n. pr. kak kmet bil razlaščen za kos zemlje, dobi od <(Avtovie Venete« izplačilo za to zemljo na osnovi njene površine, poleg tega pa še odškodnino za ono, kar je na tej zemlji raslo, n. pr. koruza, trava itd. Škodo pa, ki je bila povzročena V preteklem tednu so bila tudi pogajanja za sklenitev nove normativne pogodbe za gradbene delavce. Ta pogajanja so zaradi trdovratnosti delodajalcev prekinila, Čeprav niso bile zahteve teh delavcev nikakor pretirane. Najbolj sporne točke so bile naslednje: Delavci so zahtevali ustanovitev menz v podjetjih ali pa odškodnino zg pomanjkanje menze, ; nih kakih sto delavcev, to pa je I tudi vse. Po piianju listov, naj bi se sedaj po izpopo nitvi in razširitvi čistilnice mineralnih olj pri Sv. Soboti, zgradila tudi industrija za konserviranje rib z lastnimi ribiškimi ladiami in dvema ladjama s hladilnimi napravami, nadalje velika manufaktura tobaka, oljarna, tovarna mi’a, ameriško podjetje z montažo raznih strojev itd. Po tedanjem poročilu agencije »Astra«, naj bi bila vsa ta industrija vključena v načrt za evropsko obnovo. Ravno ta vest, če je točna pa nam najbolje pojasnjuje, zakaj delo spi, ne glede na to, da ni tovarna mila prav nič potrebna, ker je v Trstu že imamo, niti ni po‘rebna tovarna za konserviranje rib, ko imamo tako podjetje že v Izoli. Tako je vsa ta zadeva z industrijskim pristaniščem za sedaj le pesek v oči in čeprav je ustanovitev industrijskega pristanišča v interesu vsega tržaškega ljudstva, bi bilo vsaj za sedaj bo'j pame*no dati več de'a že obstoječi tržaški industriji, kar ne bi nikogar ovi-ra’o možnosti zgraditve industrija skega pristanišča. izven cestišča, to se pravi na o-zemlju ob cesti, kakor n. pr. škodo, ki so jo povzročili z zemljišču katere so raznesle po zemljišču kamenje, razorana polja zaradi prevoza z vozovi in kamioni, porušeni zidovi itd., vračajo gradbena pod-jeja, ki so gradila cesto. Ta podjetja torej izplačujejo škodo, ki je nastala na zemljiščih ob cesti, katera so ostala last kmetov. Medtem, ko sta podjetji Facca-noni in Italstrade v glavnem že izplačala odškodnino, pa ni hotelo podjetje Sicelp, ki je gradilo cesto do Lonjerja in ki je povzročilo z minami največ škode na obcestnih poljih, doslej povrniti kmetom škode. Da bi podjetje čim laže izkoriščalo prizadete kmete, jih je hotelo posamezno poklicati v svoje urade ter se z njimi pogajati. Kmetje temu niso nasedli, kajti že v začetku so priglasili povzročeno škodo vsi skupaj in to po Kmetijski strokovni zvezi ES. Zato tudi kmetje odločno zahtevajo, da se podjetje pogaja z njihovim sindikatom, ki bo s skupnim nastopom pač dosegel najboljše rezultate. Kmetje namreč iz vsega dosedanjega ravnanja tega podjetja zaključujejo, da mu ni mnoga na tem, da bi poravnalo škodo. Na odločno zahtevo Enotnih sindikatov, je sodišče izdalo nalog, da se podjetju ne povrne kavcija 4. milijone sto tisoč, ki jo je vložilo ob gradnji ceste, dokler ne bodo sprejeli kmetje odškodnine. povišek sezijske odškodnine in izenačenje osnove mezde 'n draginj-ske doklade gradbenih delavcev v tržaški okolici z mezdami v mestu. Delavci so zahtevali, da se jim izplača zaradi pomanjkanja menz 30 lir odškodnine na dan. kar je vsekakor majhna vsota, če pomislimo, kako drago morajo plačevati Pogajanja o tovarniških odborih se zopet nadaljujejo Izplačilo odškodnine kmetom zasluga Kmelijske strokovne zveze ES Pregled raznih pogajan j za sklenitev delovnih pogodb _Pregled raznili pogajanj (Nadaljevanje s i. strani) svoja Dorna kosila. Kar se tiče serijske odškodnine, so delavci prejemali samo tri lire na um kajti delodajalci pravijo, da mora biti ta odškodnina enaka oni v ltaUji> to je. 10 odstotkov osnovne plače, čeprav sq tu klimatični pogoji precej različni. Gradbeni delavci mnogokrat ne morejo v Trstu delati tudi zaradi burje. Povišek, ki so ga zahtevali, je tudi le neznaten, saj zahtevajo samo 15 odstotkov odškodnine od osnovne mezde na uro. medtem ko jim hočejo dati delodajalci 10 odstotkov kakor v Italiji. Gradbeni delavci v okolici Trsta dobivajo 10 odstotkov manj osnovne mezde in 5 odstotkov manj dravinjske doklade. To jo seveda krivično, ker so cene raznih življenjskih potrebščin v okolici še višje, to pa zaradi prevoznih stroškov. Jasno je, da so se delodajalci tudi temu uprli. Delavci pa ne bodo odnehali in to tem bolj, ker so bile njihove zahteve zelo zmerne jn ne morejo predstavljati za delodajalce nikakšnih finančnih trik^č Načrt delovne pogodbe za uslužbence trgovinskih podjetij 28. t. m. ]e pogodbeni oddelek 7.veze ES predložil udruženju trgov cev na debelo in na drobno načrt nove nonnativne pogodbe za uslužbence trgovskih podjetij. Ta načrt določa skrčenje delovnega časa na 40 tedenskih ur, zvišanje plače za nadiikno delo, nove določbe, po katerih naj bi uslužbenci ohranili delj časa svoja mesta, če zbole ali se ponesrečijo, večjo zaščito za žene v dobi nosečnosti in poroda, zvišanje odpravnine. Pogajanja o tej po_ godbi so se pričela v ponedeljek zvečer na sedežu trgovskega udru-ženja Pričela so se tudi pogajanja z° sklenitev delovne pogodbe za uslužbence kavam, restavracij m barov-Tudi v teh pogajanjih je mnogo spornih točk in le počasi napredujejo. Pogajanja za kovinarsko stroko V teku so tudi pogajanja za sklenitev normativne pogodbe za kovinarje. Tudi ta pogajanja so naletela na ovire. Enako so se zaustavila tudi pogajanja za sklenitev normativne pogodbe za kovinarske nameščence. Kakor v»e kaže, stoje razni indu-strijci in drugi delodajalci trdovratno na svojem stališču In ne kažejo nikakega razumevanja za zahteve delavcev in nameščencev, katere čaka zato težka borba za uveljavljenje njihovih pravic. Nova meja je zelo prizadela kmete dvolastnike, ki imajo svojo posest to stran in onstran meje. Vprašanje dovoljenja za prehod meje teh dvolastnikov se je dolgo vleklo, končno je po velikem in vztrajnem prizadevanju Enotnih sindikatov le prišlo do sporazuma med vojaško upravo angloameri-čkega področja in jugoslovansko vlado. Po tem sporazumu bodo kmetje, ki stalno bivajo ob meji dobili dovoljenja za vsakodnevni prehod zaradi dela na njihovi zemlji, ki leži v pasu 10 km od meje Z rešitvijo tega vprašanja so kmetje rešeni velikih skrbi kako bj ob pravem času spravili svoj pridelek. V bodoče bodo smeli dvolastniki ‘goniti svojo živino tudi na pašnike onstran meje, obenem pa bodo lahko tudi sekali drva za svoje potrebe v svojih gozdovih, ki le_ žq v glavnem v Jugoslaviji. Jasno je, da ne bodo jugoslovanske oblasti dovoljevale čezmerne sečnje ter izkoriščanja gozdov. rajjo priskrteti na občini lastnici ifciSt Iter potrdilo, da imajo v resnici i svoja posestva v Jugoslaviji, obenem pa naznačiti obseg svojega zemljišča. Z lastniškim Ustom morajo nesti na agrarni inšpektorat v ulici Roma 20 tudi dve sliki; na tem uradu bodo tudi morali izpolniti vprašalno polo. Težkoče pa nastajajo pri vprašanju dvolastnikov y bivšem komenskem in sežanskem okraju. Nekateri kraji so na tej strani meje n.a anglo-ameriškem področju tržaškega ozemlja, njihovi katastrski ->radi pa so v Sežani in Komnu. Sedaj so v teku pogajanja med jugoslovansko vlado in vojaško okupacijsko oblastjo, da se to vprašanje čimprej reši. V zvezi s tem vprašanjem sc Enotni sindikati pred lagali, da bi šel v Sežano in v Komen predstavnik Enotnih sindikatov ali agrarnega inšpektorata ter bi tam preskrbel za vse prizadete kmete, ki imajo v teh bivših okra- Armada brezposelnih stalno narašča I jih svoja posestva, vse potrebne Vsi kmetje dvolastniki si mo- | podatke. Tržaško ifclavktvo že mnogo Časa bori proti odpustom in je odločno zahtevalo, da se uvede zapora nad odpusti z dela. Borilo se je tudi proti ukazu 109, ki naj bi zavrl odpuščanje z dela, ki pa je bil le pesek v oči. Ta ukaz je namreč imel namen, da bi delavstvo samo sodelovalo pri odločanju glede odpustov, to je, da bi samo sebi kopalo jamo, kar bj bil seveda nesmisel. Okupacijska oblast je imela seveda za vse zahteve delavcev gluha ušesa in ni ukrenila prav nič, da bi Zavrla odpuste. Zato postaja gospodarski položaj v Trstu iz dneva v dan slabši. Odpusti so v zadnjem času prizadeli zlasti delavstvo male in srednje industrije. Pri tem je treba priznati, da položaj teh industrijcev ni vedno rožnat, to pa zato ker sta mala in srednja industrija odvisni od velike industrije. Ta industrija pa nikakor ne dela v Trstu z vso svojo kapaciteto in le životari za-radi gospodarske politike okupacij- skih oblasti, ki onemogoča vse 6** spodarske stike z zaledjem. In J"aV' no tej politiki se mora tržaško delavstvo zahvaliti, če brezposelno*' stalno narašča in zlasti mali indd' strijci zapirajo svoje obrate. Pretekli teden so odpustili P1*' državnem prevoznem zavodu 20 delavcev. Druge delavce je odpust0 podjetje Modiano, nadalje je stilo 6 delavcev in enega uradnifc8 tudi podjetje Zucculin iz Roiana Ne gre tu za veliko število, toda P sistematični odpusti iz male ^ srednje industrije, povzročajo vedno večjo skrb med delavstvom, ki ?e' da s strahom v bodočnost, to boli. ko ni nikakega znaka da Trst" Industrijska družba olja se hoče zopet seliti Industrijska družba olja je že večkrat nameravala zapreti svoj obrat, toda spričo odločnega odpora vsega delavstva se je morala temu odpovedati, vdala pa se ni. Vse kaže, da hoče svoj obrat v Trstu ustaviti in vreči delavstvo in nameščen^ ee na cesto. Družba se poslužuje raznih pretvez pri svoiem namenu likvidacije obrata. Nekaj dni od tega je vodstvo družbe obvestilo tovarniški odbor, da bo poslalo v Milan l stroj v popravilo .Seveda je to vznemirilo tovarniški odbor ki je zahteval od vodstva pismeno potrdilo da bodo stroj po popravilu pripeljali nazaj v Trst. Tovarniški odbor je o lem obvestil Enotne sin. dikate, ki so intervenirali pri oddelku za industrijo Vojaške uprave, ta oddelk pa je predal stvar odseku za delo. Oddelek za industrijo je obljubil predstavnikom Enotnih sindikatov, da bo major Humprey od dikatov, da bo major Humprey industrijske družbe olia ter zahteval od njih, da se pismeno obvežejo vrniti po popravilu stroj v Trst. Podjetje je na-to ubralo drugo pot ker se ni dalo ugnati. Sedaj bi hotelo preseliti y Padovo ves nja proizvodnega davka. računovodski oddelek. S tem bi seveda odpustilo z dela vse upravne uradnike, kar bi pomenilo dejansko zapreti podjetje. Vse to ni nič drugega kot stari manever, ki so ga doslej Enotni sindikati preprečili, ker je tudi vojaška uprava uvidela, da ni prav, da se sedaj podjetje zapre. V ta namen je tudi vojaška uprava oprostila tovarno plačeva- Pri vsem tem je zelo čudno razumeti, zakaj industrijska družba olja tako upomo vztraja na tem, da bi likvidirala svoj obrat. Doslej ji namreč ni manjkalo naročil in eo vsi izgovori, da ni dela, prazni. Gotovo pu jq, da se delavci nikakor ne bodo dali ukaniti in da bodo še nadalje branili svojo pravico do zaposlitve. se gospodarske izboljšale. razmere v RAZSTAVA delovne mladine Od 14. do 22. avgusta bo raZS^ va delovne mladine. Razstava imela značaj pregleda delovo sposobnosti mladih d^' ivcev. rejena bo tako, da bo vsak skovalec lahko opazil proizv0®^ proces posameznih tovarn in zato razstava zelo poučljiva. stava ne bo pokazala le individualnih sposobnosti delavcev, temveč tudi velike m® nosti, ki jih ima naša industrij katero hočejo imperialisti unic' Tako bodo mlade delavke toVa ne FLENT razstavile nekaj s*e* j nih predmetov, ki bodo P°^af«i) način proizvodnje v naši na^veCJ steklarski industriji. Razen vrst žarnic bodo delavke razs*tia le tudi vaze iz izpihalnega stež^ Mladi kovinarji bodo zgr® ^ stružnico v miniaturi. Tudi grafičarji bodo prispevali, osebja ter ne priznava nekate pravic nameščencev. Jasno 5e' ^ nameščenci Bolniške blagajne ^ bodo mogli pristati na odpust o* ja, ki vestno opravlja svojo slUjj medtem ko pa je mnogo takih' j. niso sposobni opravljati svoje ^ be, lenuharijo po uradih, so prišli s pomočjo raznih P lekcij. Konec stavke petrolejskih delavce* Po stavki, ki je trajala mesec dni, so petrolejski delavci dosegli delno priznanje svojih zahtev. Stavka je pokazala strnjenost vseh delavcev, ki so ne glede na vse žrtve tako dolgo vztrajali. Stavka Je seveda končala istega dne kot v Italiji, ker so tržaški petrolejski delavci stavko tudi istočasno začeli. V glavnem je šlo za ponovno preureditev mezd, ki pa je bila rešena boji vprid višjim kategorijam delavcev in nameščencev kakor pa nižjim. Res je, da so bile mezde zaradi enakih draginjskih doklad bolj v prid višjim kategorijam de-kam preveč izravnane, toda izboljšanje mezd bi moralo biti izdatnejše tudi za nižje kategorije, katerim mora bitj zagotovljena vsaj told^ mezda, da se lahko skromno življajo. Poleg tega pa so pri nas nekoliko drugačne ^ lijanskih in je treba to iucii ° fe števati. Zato konec stavke *ei pomeni, da se tržaški petrole delavci ne bodo dalje borili. oejavci ne ooao aaije norm, ~ ^ ne bodo njihove mezde pril3#0' k«" dejanskim življenjskim raz*11 v Trstu. Vsekakor bodo Enotni s*°^ napeli vse svoje sile, da bo tudi na daljnim zahtevam čda Obljuba delodajalcev, da se pogajali za sklenitev nove tivne pogodbe, je vsekakor korak naprej. Stran 3 Istrski zaslužni delavci V Istri dosegajo lepe uspehe, ker je tam ljudska oblast, ker so delavci in kmetje zavedni in posvečajo vse svoje sile hitri obnovi in izgradnji. Težav ni malo, vendar jih je vedno manj, prav zaradi delovne discipline in poleta ogromne večine delavstva, ki se vedno bolj zaveda svojih dolžnosti, uvideva in občuti razliko in uspehe ter možnosti izboljšanja v resnično demokratični upravi. Zaradi tega marljivi delavci v Istri dobivajo pohvale in nagrade Podjetij in ljudske oblasti za svojo Požrtvovalnost in trud. Pri Ankaranu je velika površina posušenega ozemlja, ki je nekaj naetrov pod morsko nižino, zadaj Pa so ankaranski in škofijski gri- Na veliki planjavi uspeva koruza. Pšenica, krompir in drugo. Toda Ves pridelek je v rokah marljive-Sa delavca, ki noč in dan pazi, pre gleduje in popravlja številne Krke. Ce ne bi Dino Contento, tako ie ime temu delavcu, čistil kanalov jn ob deževju spravil vse vode v morje, bi bilo v nekaj urah vse Poplavljeno in uničeno. I4etošrg|:> Pomlad je delal noč in dan, od njega in od njegove črpalke je bilo odvisno, da so lahko kmetje želi In kopali. Dobro se je odrezal in »ato ga imajo kmetje zelo radi. Doma je iz Pirana, star je 54 let. Po poklicu mehanik. Pri črpalki je v službi od oktobra 1947. Od tedaj je izčrpal že dva milijona *n3 vode na površini 300 ha osušene zemlje. Spomladi je bil ob Velikem deževju kar štiri dni, dan in noč pri strojih, da je naglo izčrpal vso vodo. Poleg dela pri strojih mora še čistiti in nadzorovati velik kanal, ki je dolg 1 km, širok pa 6 m, drugih 6 malih in še 1200 najmanjših jarkov. Dela in budno pazi ter meri vodo, ob prostem času pa s svojo družino rad dela na vrtu in čita časopise V opekami pri Izoli Pred nekaj meseci so nagradili v opekami pri Izoli tri delavce, ki so se najbolj izkazali pri delu: Peter Barut, Giuaic Anton in Cerut Josip so z,a vzgled ostalim. Kupi ilovice, opeke in zidakov jim kar letijo iz rok; če se kaj pokvari pri stroju, si sami pomagajo in popravijo. Naglo delajo, zato so pred tovarno vedno novi kupi opeke, ki jo stalno odvažajo za obnovo vasi. Opekarna deluje že 40 let, vsak dan pripravijo povprečno 10 tisoč raznih komandov ža obnovo požganih vasj in izgradnjo novih objektov.. Najboljši pri vStilun Najboljši v mizarskem podjetju «Stil» v Kopru je nedvomno Pesaro Mario, star 43 let, ki je zaposlen pri strojnem oddelku. Tu dela, odkar obstaja podjetje-, ne glede na urnik, dela po potrebi, štedi z materialom, skrbno ravna s stroji in jih sam popravlja. Produkcija je vedno boljša in večja, poleg tega pa še uči in uvaja v delo mlajše delavce. Od skupine delavcev «Stila», ki so v soboto dobili denarne nagrade, je Pesaro Mario, pristen Koprčan, prav gotovo najboljši. Zaslužnim delavcem gre naša hvaležnost in pohvala za njihovo delo. Kdor skupnosti največ da, ima pravico tudi več dobiti. Zato dobe boljši delavci večjo plačo in še nagrade. RAZVOI ŠOLSTVA V ISTRI v lu£i naniilioslnega vprašanja NAJBOLJŠI PRI «STILU» Veliki ruski pisatelj in vzgojitelj Maksim Gorki, je za dosego lepše in boljše bodočnosti postavljal kot temeljno zahtevo, zahtevo po novem in boljšem človeku. Toda ne samo on, kot velik tvorec in jasnovidec, temveč vsi, vsakdo izmed nas čuti, kako -zelo se z novo družbeno stvarnostjo in z njenimi potrebami vse bolj in bolj jasno kaže, da nam je treba za dosego vseh visokih in svetlih ciljev predvsem novih ljudi, ki bodo neomajno, zvesto in požrtvovalno do zadnjih svojih sil delali za dobrobit ljudstva. Kljub neposredni bližini Trsta, ki je danes eno najvažnejših oporišč anglo-ameriške imperialistične politike, se je tudi v našem delu STO-ja življenje v mnogočem preokrenilo in se usmerilo v tok zgodovine, ki vodi k zmagi delovnega ljudstva. Da bo ljudstvo tudi na tem ozemlju zmoglo veliko nalogo in da _bo zbrisalo vse žalostne ostanke tisočletnega nacionalnega in socialnega suženjstva, je potrebno tu morda bolj kot kjerkoli drugje moralno in fizično zdravih ljudi, ki bodo znali zavestno vršiti dane naloge in ki bodo s svojim delom doprinesli svoj veliki delež za boljši jutrišnji dan. Častna jn še bolj odgovorna je naloga vzgojitelja na tem ozemlju in za dobro izvršenje te naloge je potrebno, da se vsakdo, ki mu je poverjeno tako delo, dobro seznani z vsemi problemi tega skraj- nega koščka slovanske zemlje. Ce hočemo spoznati miselnost ljudstva, če mu hočemo preoblikovati družbeno gospodarsko strukturo, moramo nujno poznati vse silnice, ki so skozj stoletja poganjali njegovo usodo in mu izoblikovale svojstveni družbeno gospodarski odraz, ki je v mnogem popolnoma različen od strukture prebivalstva ostalega dela Primorske. Slovani so se na ozemlju Istre uveljavili predvsem kot poljedelski element in so ob svojem prihodu v Istro prišli na zapuščanje domačije prvotnih prebivalcev. Na- v.,c uu le8a leia se vetrno poije-sprotno pa so bili Italijani trgovci, .delci in šele v tej dobi začno pre-Živeli SO V mest.ih in Cin *7o_ K,,i4: .. i i ■ živeli so v mestih in so imeli za to tudi civilizacijo. Iz tega razloga so v benečanski dobi asimilirali obalni del slovanskega prebivalstva vse, dokler se to ni pričelo nacionalno prebujati. Nacionalna nezavednost ima statičen značaj, zato pg je mnogo bolj dinamična asimilacija, ki je povsod in tudi tu povezana z ekonomsko socialnimi pogoji, z razvojem kapitalizma in s prodiranjem podeželja v mesto. In vendar prav to prodiranje začne med porajajočim se slovanskim meščanstvom prebujati njegovo nacionalno zavest in razvijati četudi v skromni meri njegovo nacionalno življenje. Kakor drugi Slovani, so tudi Istrski Slovani dobili svojo prvo omiko od krščanstva ki je moralo preprostemu ljudstvu oznaniti vero v materinskem jeziku. Glagoli- TRJE NAGRAJENI DELAVCI V OPEKARNI PRI IZOLI ca se je razširila tudi po Istri že za časa Cirila in Metoda. Toda niso se je posluževali samo v cerkvi, ampak tudi v javnih pismih in napisih. Benečani, katerim so bili Slovani le tlačani in sužnji njihovih galej, niso preganjali slovenskega jezika, pač pa je ves višji klor skušal omejiti njegovo uporabo. Tako je koprski škof leta 1656 prepovedal župniku v Krkavčah mašo v sloveskem jeziku in uvedel tudi po ostalih župnijah italijanščino kot uradni jezik. Živahnejše delovanja je nastopilo v času protestantizma. Peter Pavel Vergerij koprski škof, je po svojem prestopu v protestantizem skrbel tudi za tiskanje slovenskih in hrvatskih knjig, da bi z njimi širil novo vero med slovansko prebivalstvo. Tako so tudi istrski Slovani dobili v tej dobi svoje prve tiskane knjige. Slovani torej vse do leta 1948 niso imeli drugega kulturnega življenja kot verskega. Germanski fevdalizem in romanski klerikalizem sta dušila vsako klico njihove nacionalne in socialne zavesti. Treba je bilo torej res močne sile »pomladi narodov«, ki naj bi zbudila socialno in nacionalno zatirane slovenske tlačane. Slovenci so vse do tega leta še vedno polje- nalna zavest, ki Pa j« še vedno samo statična brez vsake politične borbenosti. Leta 1878 se je vršil v Dolini pri Trstu prvi slovenski tabor, ki pa je izvenel v predma-sfično navdušenje. Mnogo važnejši je drugi tabor v Šempasu pri Gorici, kjer so že nastopili slovenski politični voditelji in zahtevali združeno Slovenijo seveda v okviru Avstro-ogrske monarhije. Zahtevali so tudi takojšnjo ustanovitev slovenskih šol. (Nadaljevanje prihodnjič) bajati v meščanske poklice, čemur sledi socialno intelektualni dvig v času, ko je meščanstvo še napreden družbeni razred. Leta 1848- se je v Trstu sestalo Slavjansko društvo pod predsedstvom Jovana Vesela Koseskega. Seveda je bilo to društvo strogo avstrofilsko in si je stavilo za svoj program priznanje slovenskega jezika in borbo za slovensko šolstvo. Program društva je bil torej samo kulturen, ne pa tudi političen. Zaradi take miselnosti Slovencev v fej dobi, še ni bilo čutiti bodočega nacionalnega konflikta med italijansko in slovensko nacijo. Tudi v državni zbor so Slovenci' poslali zastopnika italijanske narodnosti, kar je znak pomanjkanja politične zavesti Slovencev-Od leta 1848. dalje se začne torej med Slovenci prebujati nacio- Iz kaznilnice - Šola Se nekaj tednov in koprskih zloglasnih zaporov ne bo več. Ce si se pripeljal iz Trsta, si najprej zagledal ogromno mrko stavbo, ki je bila svoj čas benediktinski samostan, potem pa kaznilnica za najhujše razbojnike in zločince. Med italijansko okupacijo so tu zapirali skupno z navadnimi zločinci tudi politične kaznjence. V teh zaporih so bili zaprti Bidovec in njegovi tovariši. Posebno v zadnjih letih je bilo zaprtih tu na stotine naših ljudi Slovencev Hrvatov in tudi Italijanov. Na istem pro- storu bodo sedaj sezidali osnovno šolo za koprsko deco. Stavba bo moderna z vsemi potrebnimi prostori in na primernem kraju. TOV. CONTENTO čisfo majhen sem bil, ko sem e slišal pripovedovati o Belih vrv ?ah. Rasli smo pod vznotjem Uri-Je gore na njeni nicinski strani, vode pa so bile nekje na dru-8» strani Uršlje gore, na njeni ^»čni strani, kjer se razprostira , sončnimi žarki prepredena po-l*aiina, lepa, svetla in topla. In s repenenjem nicinskih ljudi po J^cu, po svetlobi sem že od svo-. 0a prvega spomina hrepenel po Belih vodah. ^bda mnogo let je minilo in že J^asel sem bil, ko se mi je moja ^ošku zaobljuba, romati k Belim izpolnila. Čeravno sem bil jjil tistih dob, ko se mi je prvič godilo hrepenenje po Belih vo-l. prehodil že dokaj sveta, sem v, vendar odpravil na pot s taki-šj čustvi, kakor bi prvič zapuščal j.®! hotuljski kraj. Zazoreno živ-*nie se }e umaknilo v mladostne in spet so stale pred menoj j. e Bele vode, katere je moja du-j!. Zalivala s svetimi občutki in j^r se razgrinja večna lepota in ®* * * * v'Ca tega sveta. binkoštni ponedeljek je prt b *f«m Križu nad Belimi vodami _ shod, na katerega so romali tudi Korošci v velikem šte-1^u- Tudi mi smo se odpravili na >ij Sflod- To je najlepši čas za roma-»t.j' ko vigred prihaja v poletje, ko in cvetd tudi že vse planine, ^“katerih je hod k Belim vodam. ^ do Belih vod traja iz Kotelj Prežihov Voranc: OD KOTELJ DO BELIH VOD po malem skoraj ves dan in vodi, ko se popneš iz doline, skorajda ves čas po višini okoli tisoč metrov. Krasen razgled se ti odpira na gorsko in na dolinsko stran in venomer zreš pred seboj ostri vrh Svetega Križa, kamor si se napotil kot romar. Ko smo prekoračili Godcev o sedlo in zadnjikrat pogledali dol na našo hotuljsko stran, smo jo pri Naravniku Zavili na levo po pobočju Uršlje gore, koder se vije zložna pot do razvodnega grebena med Mežo na eni in med Mislinjo in Pako na drugi strani; po njem vodi pot vse do Belih vod. Med nenaporno hojo preko južnega pobočja Uršlje gore si lahko napaseš oči na veličastnem razgledu po divjem svetu, ki se odpira pred teboj. To je tisti kot koroške dežele, v katerem zbira Meža svoje studence. Na desno se vzdigujejo skalnate stene široke in ponosne Pece, pod katero dremlje kralj Matjaž in čaka ure, ko ga bo narod prebudil, da ga zbere in povede v boj za svobodo. Malo naprej, na levo, zapira zahod na videz pohlevna, a ne mnogo nižja Olševa. Potem zaslanja razgled zobata Radu- ha, izZa nje se svetijo razbite strmine Savinjskih planin, Ojstrice, Brane, Kočne. Od Raduhe proti vzhodu se vleče dolgi, obrrtščeni hrbet Smrekovca, katerega nadaljuje Kramariča, ki pada v nižavo prav tam, kjer vstaja iz mozirskih globač Sveti Križ Belih vod. Od njega sem pa vodi razvodni greben do Uršlje gore, ki zapira to veličastno in divjo pogreznino, ki jo cepijo in prerivajo korita in Črnjan-ske, topljanske, bistranske, koprivnice, javorske, jazbinške globače. Vsa ta pogreznina ne kaže skoraj nobenega življenja; vse je preraščeno, razrito, polno temnih prepadov. Pred sto leti je čez to veličastno in mirno pokrajino še krožil ponosno orel od Uršlje gore do Pece .,, Hodimo mimo nekdaj velikih, mogočnih, a sedaj že desetletja razpadajočih planinskih kmetij, mimo Naravnika, Jelena, Lavtarja. Skozi moje mladostne sanje o sončnih Belih vodah prodira resničnost današnjosti. Proti koncu preteklega stoletja je vse kmetije na južnem pobočju Uršlje gore in Pogorja pokupil kmečki veljak Plešivčnik iz Gornjega Razborja. Starodavno Pic- šivčnikovo planinsko naselbino je s tem povečal na skoraj dva tisoč hektarjev zemlje, ki je bila pokrita s krasnimi stoletnimi gozdovi. Postal je veleposestnik, industrijec, veletrgovec. Ta mogočnost pa se je Pred skoraj štiridesetimi leti zrušila zaradi neuspelih špekulacij in vsa Plešivčnikova last je prešla v roke grofa Thurna, ki je tako zaokrožil svoja posestva in dobil celo Uršljo goro v svojo last. In ka-kakor s to, se je že prej zgodilo s Smrekovcem, z Bistro, s Pogorevcem, skoraj z vso Oljševo. Od Uršlje gore pa vse do Železne Kaplje ti ni treba stopiti Z grofovega sveta. Od tam lahko nadaljuješ peš pot naprej po Karavankah zopet po sami gosposki zemlji. Ta proces kapitalističnega prodiranja na deželo, čigar posledica je bilo razpadanje kmečkih posestev, so naši rodoljubi imenovali »beg z dežele«, kakor da bi šlo za nenadno romantično obsedenost kmečkega ljudstva, ne .pa za trd in neizprosen zakon gospodarskega razvoja človeške družbe. In stvarne to tudi ni bil »beg z deželen, kajti istočasno, ko so propadala kmečka posestva, so se polnile bajte in bivše ovčje staje z drvarji, najemniki, goslači, fcnapj in raznimi drugimi ljudmi na potisku. Po gozdnati poti smo priromali še dopoldne do Križanove bajte, ki stoji prav tam, kjer se razvodni greben bivše koroško-štajerske me- je stika s pobočjem Uršlje gore. Zabrnelo ostrešje z zidanim pod« kletjem, to so zadnji ostanki nekdaj tako znamenite Križanove krčme, ki zdaj služi le še za shrambo mrve. Smrekovi in macesnovi gozdovi so od vseh strani pritisnili že skoraj bajti pod kap. Križanova bajta je bila v prejšnjih časih na osamljenih potili, ki so vodila za Uršljo goro iz Koro- ške na Štajersko, znano pribežali- šče kramarjev, sejmarjev, prekupčevalcev, še bolj pa tihotapcev ter raznih beguncev in popotnikov, ki so se ogibali glavne poti iz Črne v Šoštanj čez Šentvid. Tod so se krepčali številni romarji svete Uršlje, Belih vod. Nove Štifte, Višanj, Petrovč, Gospe Svete. Široko cdprta kletna vrata, iz katerih so dišala vina, pometeno gumno, me-hači in citraši so vabili spokorjene grešne romarje, ki so vračali pod bremenom odpustkov, da jih tukaj odložijo in pozabijo v vinu, pesmi hi plesu. In marsikatera stara babnica, ki je romala po odpustke bosa in lačna, se je tu z izpodre-canimi krili zavrtela po gumnu. Ljubice gospodarjev in ljubčki gospodinj, ki so romali zato, da se skrivaj snidejo z njim j in da jim bog preloži presladke grehe, so se tu spozabljali ob vinski kapljici in ob veselem rajanju. Marsikatera skrivnar storju o sejmarjih, ki se Razgfcrvor z uitirtim krmelovalcem V Plavjaln Razgovor z razumnim in napred. nim kmetom je vedno pravi užitek, zato sem se rade volje napotil v Plavje h kmetu Hrovatinu, ki biva na številki 120 v Beloglavu. Mislil sem si, da bom zagledal še mladega kmeta okrog 40 let ali manj, pa se mi predstavi še čvrsti, toda piileten možakar, ki jih nosi kar 70. Kljub visokim letom je še žilav, zdrav in vedno tuhta nekaj novega, na licu mu ne moreš razbrati let. Bolj kakor marsikateri katerimi sq bo lahko obdelal vsak dogaja, kaj bi bilo potrebno napraviti, kaj je prav in kaj je narobe. Ni obiskoval nikakih šol: «Pri pevskih vejah sem se učil pisati, ko smo prepisovali pesmi«. Toda vedno je rad čital in se zanimal za strokovna čtiva. Na stara leta pa je napravil načrt za stroje, s katerimi se bo lahko obdelal vsak košček zemlje. Motor je Isti kot pri navadni Frezi, le ostalo je spremenjeno in izpopolnjeno. dDal bi načrt v Trst, pa bi mi rekli, da ni nič kaj posebnega, dodali ali spremenili bi kako malenkost in vzeli patent. Zato bom šel v Ljubljano. Tam so bolj pošteni, dajo priznanje komur gre, brez lumparij«. Tako mi razloži svoje načrte in mi pove, da je napravil poseben načrt tudi za strežnike, ki bodo bolj primerni našim razmeram in ne bodo tako obtežili strehe, kakor dosedanji. Kljub temu pa bedo solidni in trpežni. Sediva pri kamniti mizi v senci bogate brajde. Hrovatinov sin pripravlja prikolico za motocikelj. aVidiš«, mi pravi stari, «zdaj so drugi časi. Z volovi se ne sp'ača v mesto, konja ni, da bi peljal zelenjavo in druge pridelke, še najbolj primeren je motor. Živina se po cesti in v mestu plaši, z motorjem pa kmalu opraviš«. Prav imata oba, toda če ne bi bila marljiva, ne bi imela ne motorja niti prikolice. Pogovarjamo se še o neštetih stvareh. Nalije mi močnega figovca, ki ti kar sapo jemlje, se posmeje mojemu spačenemu obrazu in mi pokaže proti Orehu: a Tam so bili 'avniki, ni bilo bog ve kaj; zdaj ne bo več trave. Tržaška občina trosi zdaj tam milijone, da bo izboljšala zemljišče. Napravili bodo njive, 30 hiš in poklicali kolone, vrag ti ga vedi odkod. Toliko denarja vržejo proč, napravijo pa prav malo!« V zadrugah istrskega okrožja je zadnje čase zelo živahno. Kmetje prinašajo svoje pridelke, ki jih zadruge, odkupujejo brez omejitve količin in po trdno določenih cenah, če le blago odgovarja navadnim trgovskim običajem glede kvalitete in vrste. Istrske kmečke nabavljalno-pro-dajne zadruge postajajo na ta način najvažnejše gospodarsko središče na vasi in prinašajo istrskemu kmetu Pa se spomni nove stvari in mi jo hitro pove, da si jo zabeležim. Gnoja primanjkuje kmetom. Ce bi oblast hotela, bi lahko pomagala. Smeti in razni odpadki b se dali dobro uporabiti, potrebno bi bilo le, da bi nabirali posebej Železo, steklo in .slično, posebej pa drugo, kar bi šlo v kompost. To bi stalo občino prav malo, skoraj nič, kmetijstvu pa bi zelo koristilo. oGnoja manjka, gnoja. Skoda, da ni žlindre, to vidiš, to ti je nekaj!« Tla so po večini kisla, mah raste povsod in duši travo, detelje ni opaziti na travrtikih, potrebno bi bilo peskanje. Sami kmetje si ne morejo in st ne znajo pomagati; morali bi priti gospodje iz mesta, pregledati tla in pomagati vsem. «Kaj hočeš, kjer je kup, raste kup, tako je bilo in tako je«. V vasi so namreč dali nekaterim nagrade za lepe hleve. Res je, tisti imajo lepe hleve, nekateri bi sj jih lahko sami napravili, toda teh je nekaj. Vsi ostali hlevi pa so grozni, že leta in leta niso bili razkuženi in pobeljeni. Zakaj ne dajo vsaj nekaj denarja, da bi razkužili in pobelili hleve? Saj gre iz vseh hlevov, tudi iz najbolj umazanih, mleko v Trst. Ko odhajam, me še sprašuje, če bodo šq kmetijska predavanja. Stari oče in sin jih prav pričakujeta, tako tudi ostali vaščani, ki hočejo izpopolniti svoje znanje. Radovedno ogledujem hlev, dvorišče in vrt. Povsod je videti, da tu gospodari umni kmetovalec. Na vrtu se ti hruške ponujajo same in jabolka in fige, spredaj pa goje ženske roke lepe cvetlice. Prav prijetno je, če si znaš urediti in se ne bojiš dela. velike koristi. Kmet ni več izpostavljen nevarnosti trga, kjer se cene spreminjajo vsak dan in vsako uro. kakor pač zahteva korist trgovca. Istrski kmet se še spominja, kako je nosil pridelek na trg in se spotoma s skrbjo spraševal, ali bo dobil dovolj denarja, da bo lahko plačal davek in še kupil potrebne stvari. Zgodilo se je tudi, da je šlo blago v nič, ker ni bilo kupca, ali ker je bila cena tako nizka, da se TRGOVINA s poljskimi pridelki pospešuje blagostanje istrskega prebivalstva Od Kotelj... (Nadaljevanje s 3. strani) izginili za Uršljo goro, o prekupčevalcih, ki so jih za vedno požrli črni gozdovi, se je porodila tu. Vse te stoletne idile Križanove bajte zdaj že davno ni več. Toda zdi se nam, da diše mir, ki obdtaju sedaj ta kraj, ločno kmečko poezijo skrivnostne preteklosti, polno romantike in neizumrlega življenjskega dogajanja, ki živi v tej gozdni samoti svoje večno življenje . . . Od Križanove bajte se zasučemo proti jugu. Gozdovi, sami temni gozdovi. Cim bolj se oddaljujemo od Uršlje gore, tem bolj na široko se dviga njeno pogorje. Na levo leži plešivški kot, pogled na samo domačijo, ki je zdaj sedež gozdarske uprave tega grofovskega revirja, pa nam zastira lesovje- Hodimo Po poti, kjer je pred več kot tri sto leti hodil škof Tomaž Hren, ki je trikrat plezal na goro Ple-šivec, kjer so zidali cerkev svete Uršule- Zidali so jo predniki P’c-šivčnikov. Naravnikov, Močivnikov. Po katerih svetu smo hodili in hodimo in katerih ognjišča so se zrušila pod udarci kapitalizma; zidali so jo kot najvišji, najvidnejši spomenik zmage nad protestantizmom p teh krajih za božjo gnado sooiih frrotestantovskih očetov in dedov. Ko se dvignemo na Razbor, se nam odpre lep pogled na Pohorje in na gornji konec Mislinjske doline. Kako je ta pogled ves drug od pog’eda na desno v črnjanski kot. Tam vse divje, temno, skoraj neobljudeno, a Štajerska stran polna krtišč, kvotišč in zaplat, koder rijejo Štajerci za vsakdanjim kruhom. Planinskih divjin vajeno oko se kar ne more navaditi te pisane podobe. S one e je že na poldne, ko se pomikamo proti Šentvidu- Gremo po samih lesovih in dobro razločimo, kdaj smo na grofovskem in kda-j na kmečkem svetu. Na grofovskem nas obdajajo temni lesovi, da ne vidimo nikamor, a kadar se začno svetlikati prelihi, vemo, da smo na zasebni lastnini še samostojnih kmetov. Tem samostojnim posestnikom se moramo Zahvalit’, da vidimo, kako smo pustili na levi Raz-borje za seboj in krenili mimo neprijazne velunjske globače, da moremo pokukati v Šaleško in v Savinjsko' dolino, od koder se v sonč nem blesku svetlikata Kaka in Savinja. Na desno se vijemo mimo javor-ske fare; Javorij samih ne vidimo, ker so skrite za dolgim hrbtom. To so tiste Javorje, ki so nekdaj slovele po bogatiji, po razviti ovčereji in po tem, da se je tam pojedlo največ ovčjega mesa. Kako mogočen je bil nekdaj ta sloves, nam spričuje Jaka Papler, ki je pred več ko petdesetimi leti tam fajmoštroval in bil primoran, svojim faranom opisovati dobrote in lepote nebeškega kraljestva raz prižnico na tale način; »Ovčje meso in kislo zelje imate za najboljšo stvar na svetu. Toda povem vam, preljubi moji farani, da vse to še rit ni proti dobrotam nebeškega kraljestva-« Dandanašnji tega javorskega slovesa ni več; grof je s pokupom mogočnih kmetij uničil ovčerejo. In dandanašnji bi fajmoštru Jaki Papler ju ne bilo tako težko, predo-čevati svojim faranom dobrot nebeškega kraljestva, kajti ogromna večina bi te dobrote pojmila, če bi jih popisa; samo s koruznim du-šem in s kislim zeljem ... Pri Šentvidu, zavodniški podfar-ci, se svet spet nekoliko razširi in razjasni. Na sedlu smo, ki ga seka cesta iz Črne na Koroškem v Šoštanj na Štajerskem in ki je najvažnejša zveza na tej meji od Mežiške doline pa do Jezerskega. Tik za cesto je razčeperjen Šentvid. Cerkev je v starih časih postavil kmet Bačovnik, da pomiri verne duše svojhh, prednikov, ki so tod okrog zaman iskale večnega počitka in so vse noči prejokale. Te izgubljene duše so bili nekdanji Bačovniki in bačovski hlapci, ki so na tem sedlu prežali na samotne potnike in ha bogate kramarje ter jih pobijali in plenili. Verne duše V SONČNIH DNEVIH ni izplačalo niti za pot. Danes se to ne more več zgoditi. Kmet lahko računa, da bo prodal vse in da ga nihče ne bo odiral pri cent. Pridelke, ki so posebno važni za prehrano, kakor so krompir, mleko, jajca in fižol, pa tudi tisti, ki so najvažnejše, tržno blago istrskega kmeta, kakor n. pr. vino, prodajajo po višjih svobodnih in nižjih vezanih cenah. Ce proda kmet pridelek po vezanih cenah, dobi poleg denarja tudi bon, na podlagi katerega lahko kupi v zadružni prodajalni industrijsko blago po nižjih cenah. Ce pa proda po višji svobodni ceni, dobi sicer več denarja, a mora zato tudi plačali blago, ki ga potrebuje, po višjih cenah. Kmet računa, kako bo dobil več blaga in spoznava korist, ki mu prinaša vezana trgovina. Sedaj prodajajo kmetje po vezanih cenah več kot 70 odstotkov vsega krompirja, ki prihaja na trg in skoro 50 odstotkov fižola. Tudi vino so začeli prodajati po nižjih cenah, čeprav je svobodna cena ugodnejša kot n. pr. v Trstu. Odkar se vino odkupuje po vezanih cenah, prodajajo vinogradniki 60 odstotkov tržnih količin na ta račun. Sedaj se sprašujemo, zakaj obsta-kmetu še precej industrijskega blaga, posebno manufakture in mu bodo nudile, ko se bo vezana trgovina še bolj razmahnila, še večjo izbiro raznovrstnih artiklov, od tekstila in obutve do gnojil, lesa in drugih predmetov, ki jih potrebuje kmečko gospodarstvo. Sedaj se sprašujemo, zakaj obsta- SE LEPO MLATI j 0 jata dve ceni, svobodna in 11 vezana. Ljudske oblasti *s*. ne. r okrožja stremijo za tem, da . jo življenjsko raven prebiva« 4c tako mestnega, kakor kmečkega.. bi šle po poti višanja plač, aa ||0 sledi skok cen življenjskih preč111 tov. In ta skok je na splošno ve kot je povišanje plač. Zato je | i način le pesek v oči delov0 . it ljudstva. Po tej poti ni mogla ^ ^ ljudska oblast Zato se je -.e ^ za drugi način; znižati cene živbe I skih sredstev. Toda kmetom delovalcem bi se zgodila velika kr n° z. p ne tudi cene blaga, ki ga kupuie,.a j vica, če bi ne bile primerno Tako je nastala vezana najvažnejše pridelke. cena za; Vezana cena je ugodna za k^^j | On dobi danes za svoj pridelek ie d0- industrijskega blaga, kot bil pred vojno za enako istega pridelka. Ce prim6 predvojne in sedanje vezane ce^ . vidimo, da dobi za isto količin0 Pu, delka povprečno 6 odst. več inj0 sirijskega blaga kot pred vojn0- se pravi, da se življenjska istrskega kmeta izboljšuje. avidl! Toda vezane cene niso Pra' a](j samo za kmeta. One bodo tudi na znižanje življenjskih -kov delovnega ljudstva v 1,1 ^ Ko bo izvedena organizacija Pr je na drobno za pridelke, ki s6 ^ kupujejo in bodo odkupil60 ej, nizkih cenah,bo imelo tudi n6j j.cf ko prebivalstvo od tega kor*® ’ bo dobilo še druge prehram ^.j artikle na nakaznice in v ^ M ed6° i na prodaji po cenah, ki so dvakrat nižje od sedanjih. so bile z dozidano cerkvijo odkupljene, lesovi so utihnili, toda živi potomci tega Bačovnika. čigar, kmetija je že pred petdesetimi leti z mnogimi drugimi sosednimi kmetijami prešla v grofovsko last, se sedaj namesto duš potikajo po raznih samotnih bajtah tod okrog in čakajo odrešenika, ki bo prišel in jih bo odkupil .; . Ne daleč od cerkve stoji Virti-čeva bajta, starodavna krčma ob tej samotni poti na zeleni planinski jasi. Kakor Križanova bajta tam pod Uršljo goro, tako in še bolj je ta bajta zavita v romantično preteklost skrivnostnih štorij in prinodb z romarji,kramarji in popotniki. Pri Virfičevi bajti še dandanes bog roko ven moli, čeprav ne iz tiste nekdanje lepe, široke in nizke lesene stavbe s podzidano kletjo, ki je tako harmonično spadala v planinsko okolje, temveč iz nove, strašno našopirjene, zidane spake z visokimi okni kulturnega, modernega videza, ki spada sem kakor govno v smetano- Kljub dobri postrežbi se človek ne počuti čisto nič domačega, temveč se mu zdi vse hladno in tuje; zato jo zelo hitro pobriše iz tel7“ sicer tako prijaznega in ljubega kraja ter jo mahne okrog Tolstega vrha proti romarskemu cilju. Poc| nami so spet globače, so bregovi, ali pogled nanje je čisto drugačen, kakor pa je bil nllJ 6‘j od Uršlje gore do sem, K° prišli v deželo s čisto drugo Hodimo Po slemenih ih ^ Senovršnikov, Kozamirjcv, škov, Počivavcev, katerih ^ p . .. . .................. šft: čepijo po bregovih in sedhb^^i oskubena gnezdišča. Same 0° (T povrni-. poseke nepregledne,, movja in host. Se pred de-' od katerih so naši kmetovi v Strunjanu letos imeli lepe Cas je še za setev povrt-’ ki se hitro razvijajo, tako da Postranske drevesne vrste Cedra je med iglavci ena izmed redkih gozdnih vrst, ki dobro uspe. va v območju kostanja in hrasta. Ni čuda zaradi tega, če to lepo drevo uporabljajo ne samo za okrasitev vrtov in parkov, temveč tudi pri pogozdovanju srednjegor-skega pasu. Pri nas poznamo tri vrste cedre in sicer: tako imenovano afriško ali atlantsko cedro (Cedrus atlan-tica), indijsko (C. deodara) ter libanonsko cedro (C. Libanotica). Večkrat ni lahko ugotoviti, h kateri vrsti spadajo cedre v tukajšnih parkih in nasadih ker imamo mnogo primerov križanja. Indijsko cedro-deodaro na vsak način spoznamo že na prvi pogled iz n lenih dolgih po navadi svetlosivih iglic. Libanonskao cedra ima nasprotno kratke in temne iglice. Atlantska cedra pa je po zunanjosti nekako med omenjenimi vrstami: Med vsemi je atlantska cedra najbolj skromna glede zemljišča in vlage. V naravnem rastišču jo dobimo v severni Afriki, predvsem v Maroku. Uporabljajo jo z uspehom na pustih kraških zemljiščih. Indijska cedra ima nekaj večje zahteve, ker je hitre rasti, vendar je tudi ta vrsta zelo odporna proti suši. V njeni naraVni domovini Indiji jo imenujejo «dar božji»-deodara-in jo zelo cenijo. Libanonsko cedro .sadijo zlasti v parkih. Cedra je zelo odporna proti vsem rastlinskim boleznim in proti mrčesu. Njen les lahko uporabljamo za vsakovrstna mizarska dela. Za nasade uporabljamo po navadi štiriletne sadike, ki so bile v drevesnici presajene po dveh letih rasti.. Pripomniti je ,da je cedra pri presaditvi zelo občutljiva in da moramo zaradi tega pri nasadu paziti, da to opravilo točno in skrbno izvršimo. Cedra zasluži pri naš vso pozornost. Uporabljati bi jo morali zlasti za zboljšanje opustošenih nizkih gozdov. V ugodnem okolju se ta vrsta drevja razmnožuje s semeni. SONČNICE Vodeni poganjki na sadnem drevju Z vodenimi poganjki označujemo pri sadnem drevju mladice, ki poženejo takorekoč kar iz luba, ali pa iz zemlje pri deblu in izredno bujno rastejo, največkrat naravnost v pokončni smeri, tako da jih že zdaleč ločimo od drugih mladic jn poganjkov. Stari sadjarji so jim dali tudi ime »roparji«, ker so hoteli s tem povedati, da so te vrste odganjki na sadnem drevju škodljivi, da ropajo hrano ostalim mladikam in da je treba ravnati z njimi kot z roparji: iztrebiti jih. Res so vodeni poganjki v večini primerov za razvoj sadnega drevja škodljivi, vendar jih dober sadjar ne sme kar od kraja odstranjevati, temveč mora v vsakem primeru najprej ugotoviti, zakaj ti poganjki na sadnem drevju poganjajo, ker šele, ko dobi odgovor na to vprašanje, ve, kako naj v tem primeru z njimi postopa. Kaj povzroča rast Vse, kar sadno drevo moti in ovira pri rasti. Takih rastnih motenj in ovir pa je mnogo in so različne. Pri precepljenem drevju na primer smo s tem, da smo odstranili krono, vzeli drevesu vse listje in s tem tudi možnost usvajanja hrane iz zraka, pa tudi dihanja. Sokovi, ki jih navzlic temu drevesne koreninice v neki meri še sesajo, še pritiskajo navzgor po deblu, a drevesne korenine nujno potrebujejo hrane, ki se tvori v listih. Prehranjevanje sadnega drevja, kot vseh drugih rastlin, je namreč dvojno: del hrane dobi drevo iz tal s pomočjo koreriin, a del iz zraka s pomočjo zelenih listov. Pridobljeno hrano pošiljajo listi koreninam po vejah in deblo navzdol, po istem potu pa korenine V zemlji dobljeno hrano listom. S precepljenjem je ta naravni tok hrane prekinjen; ravnovesje med količino listine in koreninske hrane je porušeno in drevo bi bilo usojeno na skorajšen pogin. Za tak primer pa je sadnemu drevesu dana možnost hitrih rešilnih ukrepov: iz debla, iz vej in celo iz korenin požene precepljeno drevo množino odganjkov in to na takih mestih, kjer ni bilo videti očes. Kako jih odstranimo Ker imajo vodeni poganjki izredno bujno rast, so pri precepljenem drevju zelo nevarni, da udu-šijo žlahtne cepiče, ker se pri teh sokovi še s težavo pretakajo, do1-kler se dobro ne vrastejo. Zato vidimo tolikokrat, da vodeni poganjki zadušijo cepiče, ker se pri tem sokovi še s težavo pretakajo, dokler se dobro ne vrastejo. Toda, če ne odstranjujemo vodenih poganjkov, sčasoma začne ves tok hrane iz korenin dotekati le do teh poganjkov in cepič se posuši. Zato je posebno važno, da prvo leto precepljeno drevje večkrat pregledamo in če se je cepič prijel, odstranimo vse vodene poganjke, ki poganjajo v njihovi bližini. Prav tako moramo odstraniti vse vodene poganjke, ki poganjajo iz tal, jz korenin okrog debla. To storimo najlaže zdajle po košnji. Ce bi marveč pustili te poganjke rasti okoli debla, bi se lahko celo drevesce posušilo. Pač pa je dobro, posebno, če je precepljeno drevesce debelejše in če cepič bolj šibko odganja, pustiti prvo leto po cepljenju nekaj vodenih poganjkov, ki odganjajo nižje ng deblu, to pa zato,, da pomagajo s svojimi listi tvoriti potrebno listno hrano. Zato teh poganjkov ne odstranimo pri deblu, temveč le odščipnemo vršiček, da ne rastejo prebujno. Odstranimo jih pa šele, ko je postal cepljeni odganjek toliko močan, da lahko sam prehranjuje korenine. Ce pa se cepiči sploh niso prijeli, pa pustimo na drevescu nekaj najvišje odganjajočih vodenih poganjkov neovirano rasti, vse nižje po deblu rastoče pa sproti odstranjujemo. Na ta način ohranimo deblo pri življenjski moči, tako da lahko drevesce čez leto, dve ponovno, seveda nekaj nižje, cepimo. Le pri koščičastem drevju se nam drugo cepljenje še bolj nerado posreči kot prvo in se največkrat ne izplača čakati na ponovno cepljenje, temveč takoj naslednjo pomlad zamenjati drevesce. Noben sadjar, ki je letos spomladi precepljal, naj torej, — če še ni — vsaj zdajle ob končani košnji ne pozabi obhoditi vsa preceljena drevesca in odstrani roparje, ker se mu bo sicer zgodilo, da bo drugo spomlad s saponičo izkopaval vsa drevesca, ki jih je cepil, ker so roparji zadušili vse cepiče. Ob tej priliki naj vzame s seboj tudi nožič in naj prereže rafijo, s katero je povezal cepiče ,in ki se je še tako zajedla vanje, da močno ovira rast! Ce hoče biti dober sadjar, naj obenem tudi k vsakemu precepljenemu drevescu priveže še palico, da mu ptiči, ali veter ne polomijo odganjajočih cepičev, zaradi česar je navadno uničeno celo drevesce. Drugi vzroki Tudi drugih vzrokov, zaradi česar poganjanje vodeni poganjki na sadnem drevju, je mnogo. Posebno pri mladem drevju poganjajo vodeni poganjki že zato, ker je drevje močno napadeno od listnih uši ali drugih škodljivcev in bolezni, še večkrat pa zato, ker je deblo pozimi namrznilo, ali, ker ga je zajec obžrl, ali, ker smo ga lani pri košnji ranili s koso, ali pa, ker je nepravilno vsajeno itd. Pri starejšem drevju poganjajo vodeni poganjki največkrat zato, ker je bodisi deblo ranjeno, ali pa rakavo, bodisi, ker je prehrana (gnojenje itd.) nepravilno, pa tudi če smo drevo močno obžagali. Prav tako začnejo pri mnogih sortah odganjati vodeni poganjki tudi po rodovitnih letih, ko se veje drevesa povesijo k tlom. Končno j c tudi res, da so tudi nekatera sadna plemena in sorte že po naravi zelo nagnjene k tvorbi vodenih poganjkov. Medtem ko iz korenin oziroma debla pri tleh odganjajoče poganjke odstranjujemo, jih drugod, posebno, če so nastali zaradi ran jn drugih poškodb, samo razredčujemo in prikajšujemo, da se preveč ne razbohotijo. Mnogokrat se vodeni poganjki drugo leto sami posušijo, mnogokrat, posebno na rodovitnem drevju, pa se spremenijo v rodne veje. Okrog ran poganjajoče vodene poganjke pa odstranimo, ko se rane zacelijo; 0 čebelncm piku Narava je čebele oborožila s krej)-klm orožjem — z želom. Ko bi tega čebela ne imela, bi lahko nastala nevarnost, da cela družina, da pasma pogrne. Nešteto je namreč sovražnikov, ki prežijo na sladke zaloge, ki si jih je pridna čebelica nabrala. Ce pridejo čebele ob tak zaklad, poginejo prej ali slej od lakote. Čebeli no želo je svojemu namerni kaj lepo prilagojeno. Zelo samo je votlo in zvezano z mehurčkom, ki vsebuje čebelm strup, Ko čebela piči, zadere konico v meso in pri tem izteče po votlim kapljica v rano. Spodnji del žela ima nazaj zakrivljene ščetinice, ki branijo, da se želo ne izmakne iz rane. Modro je tudi uravnano, da je z želom oborožena le čebela in matica, ne pa tudi trot- Kako težko bi bilo čebelam trote v avgustu odstraniti, če bi bili oboroženi z želom. Tako se pa z lahkoto zamorejo odkrižati cele armade trotov. Kdaj čebela piči? Čebela piči le, ko je prisiljena braniti svoje ali življenje drugih tovarišic, zlasti matice. Ginljiva je požrtvovalnost čebele, s katero žrtvuje lastno življenje za svojo matico ali za svoje družice. Z velikim pogumom bani svoj panj in svojo zalogo. Zaradi tega piči čebela navadno le v bližini svojega panja; zunaj ko nabira med ali cvetni prah, piči le, ie je sama v nevarnosti. Tudi piči rada, ko sluti kako nevarnost. Silno jo razdraži kak hud, nenavaden duh, na pr. duh človeškega potu ali jodofornra ali duh iz hleva. Ce se bliža čebelam človek, ki diši po vinu ali sploh po alkoholu, ga bodo čebele srdito odgnale, ne le ker so sovražnice alkohola, ampak ker jim je ta duh zoprn. Pravijo, da čebele ne trpe črne barve, toda vzrok najbrže ne bo v barvi, marveč v duhu, ker črna barva sprejema bolj svetlobo in črno oblečen človek se baje bolj poti kot drugače oblečen. Čebelo draži tudi vsaka hitra kretnja. Zaradi tega naj se mimo panja ne hodi hitro in naj se ne maha z rokami. Tudi ko čebelar pregleduje satnike, naj stori vse potrebne kretnje ob strani satnikov, ne pa počez. Posebno razdražene se kažejo čebele ob toplih poletnih dnevih in ko se bliža obilna paša. Matica ima tudi želo, ki je bolj zakrivljeno od žela delavk, a da bi človeka pičila se ni ali se je le redko zgodilo. Svoje želo rabi matica le v hudi borbi s Svojo tekmovalko ali drugo matico. Čebela po piku navadno pogine, a to se zgodi zaradi tega, ker navadno nimamo potrpljenja, da bi pustili čebelici časa izdreti želo iz rane. Ko čebelo naglo odstranimo, ostane želo v rani in se odtrga cel dotični del. ki je v zvezi z drobom. Cebelni pik ni človeku nevaren, seve, če bi bil človek opikan kar od celega tropa čebel, nastanejo kake neprijetne, dasiravno ne težke posledice. Obratno razni strokovnjaki upravičeno trdijo, da je čebelni pik zdravilen zoper trganje in udnico. Naj navedemo še sredstva, s katerimi se ubranimo čebelnega pika, ali ga lečimo. Navadno rabimo, ko imamo opraviti s čebelami mrežo, katero najdemo tudi pri boljših čebelarjih, dasi so proti čebeinemu piku imunizirani t.j. tako se mu privadijo, rana namaže s petršiljevimi listi, s da jim ne škodi, vendar se mreže poslužujejo za lažje in mirnejše delo pri čebelah. Pri ogrebanju čebel in večjih opravilih v panju se priporoča, mazati si roke s karbolovo kislino ali s pelinom. Da pomirimo razdražene čebele, se priporoča dim tobaka ali dim, ki ga napravimo iz gobe, cunj ali s posebnim preparatom imenovanim «euskol», čigar vonj je prijeten in zelo učinkujoč. Po piku naj se želo hitro izdere, da izteče kar najmanj strupa v rano. Potem naj se surovim krompirjem ali s čebulo, ki bo gotovo vsakemu čebelarju pri rokah. Čebelar naj ima vedno pri rokah jodovo tinkturo. Vnetje zabrani tudi mrzla zemlja ali ilovica, kakor tudi kak mrzel železen predmet. Ti namreč odvajajo sproti vročino od vnete rane. V primeru hudih in obilnih pikov se priporočajo obkladki s svinčeno vodo ali s kisom, kakor tudi na vodi kuhana preslica. Glavno pravilo čebelarjem bodi, ogibati se vsega, kar bi utegnilo razdražiti čebele. Najboljše sredstvo proti čebeinemu piku je torej čebelar sam, ako vsako delo pri čebelah prav Uho in mirno brez vsakega razburjenja opravlja. BOLEZNI na seskih pri goved«1 Vprašanja in odgovori t. K. iz Bazovice: Slišal sem, da baje vpliva krompir slabo na kakovost mleka, posebno pa na smetano. Ali je res? Odgovor: Razna kmetijska pre-izbuševališča so se že pečala s preiskovanjem, ali in kako vpliva krmljenje s krompirjem na smetano glede njenega predelovanja v maslo. V treh dobah, od katerih je trajala vsaka približno tri tedne, je dobivalo pet krav menjaje kot temeljno krmo 7 kg sena, 3 kg otrobov in 3 koruzne moke, ali k temu še 10 kg repe ali 7.5 kg krompirja. Za predelavo smetane, ki se je pobrala v posamezni dobi krmljenja, v maslo, se je porabilo povprečno: ko se je pokladala le glavna krma 34 minut, glavna krma z repo 30 minut ter glavna krma s krompirjem 86 minut časa. Glede sestave smetane odnosno masla se pri krompirjevi hrani ni ugotovilo nič značilnega, le vsebina tolščobnih kislin smetane se je zdela nekoliko višja. Iz tega torej sledi, da vpliva krompir na smetano v tem smislu, da se iz take smetane maslo počasneje dela. A. M. IZ SALEZA: S (im naj pognojim ajdi. Ali je boljši domači gnoj ali kakšno umetno gnojilo? ODGOVOR: Ajda ima od setve do žetve le kratko dobo na razpolago za napravo semena,zato zahteva dobro gnojeno zemlja Svež gnoj ne more zadovoljiti ajde, ker ni tako hitro uporaben. Ajdi gnojimo z umetnimi gnojili. To nam bo koristilo posebno letaš, ko je seme slabše razvita Predvsem vzamemo superfosfat, in sicer 4 stote na hektar, katerega učinek dopolnimo s kalijevo soljo in solitrom, oziroma žveplenokislim a-monij-kom. Vsa umetna gnojila podorjemo pred setvijo, razen solitra, ki ga trosimo prvič, ko seme skali in pozneje še enkrat. P. P. IZ GROOANE: Ali je mogoče vplivati va obliko rogov pri goveji živini? Moj sosed Jože trdi to z oso resnostjo. Meni se zdi stvar neverjetna. ODGOVOR: Tvoj sosed ima prav, da moremo pri mladi goveji živini poljubno usmeriti raščo rogov. V to svrho napravimo na strani, kjer se bo rog razvijal, dva ali tri tnale ureze v velikosti nekaj milimetrov. Na ta način moremo potem polagoma dati rogu poljubno smer, ako še zraven pritrdimo na roge posebne, za to pri-rejenje oblike iz lesa. Toda to delajo le živinorejci izraziti pasem, kjer je živinoreja zelo razvita. Dr. B. Mlečna žleza, katere proizvod je mleko, ki igra pri prehrani človeka tako važno vlogo, je podvržena različnim boleznim. Pomisliti moramo, da je mlečnost goveda po odstavitvi telečka nekaj nenaravnega. Naravno bi bilo, da bi lak-tacijamlečnost trajala samo toliko časa. dokler tele še potrebuje materino mleka, kot se to godi pri divjačir . Z neprestano molžo pa se mlečna žleza, to je vime goveda, stalno draži in proizvod teh dražljajev je mleko tja še do pozne brej ost L Nič nj čudnega, da so bolezi. na vimenu pri tej nenaravnosti precej pogosta stvar. O-giejmo si torej nekatere bolezni na seskih goveda. Vnetje na koži seskov so prav pogosta stvar. Neprevidna molža in zamazano ležišče so največkrat zvrok takih obolenj. Drži vime snažno, odstavi tele ako se to zgodi v času dojenja, molzi previdno in rabi nekoliko borovega vazelina, pa bodo ta vnetja na seskih izginila. • Trpežnost surovega masla Pri izdelovanju surovega masla ni nikdar prezreti njegove trpež-nosta Ne samo mlekarne, ampak tudi gospodinje lahko izdelujejo dobro in okusno maslo; toda le glede trpežnosti je njih blago vedno pomanjkljivo. Kako laliko dosežemo večjo trpežnost surovega masla? Večjo trpažnost surovega masla dosežemo s pasteriziranjem in u* metnim kisanjem smetane ter z uporabo pasterizirane mrzle vodo pri pranju maslenih zrn v pinji, da se odstranijo kaplje pinjenega mleka, ki se drže teh zrn. S pasteriziranjem uničimo v smetani in v vodi ona nevidna bitja (bakterije itd.), ki so vzrok majhne trpežnosti presnega masla. Kljub temu je surovo maslo iz pasterizirane sladke smetane skoraj manj trpežno kakor presno maslo iz surove kisle smetane; ni namreč mogoče z navadnim gretjem uničiti vseh škodljivcev. Ti škodljivci se nato tem živahneje razvijajo, ker ne najdejo nobene zapreke. Zapreke tem zaostalim škodljivcem ustvarimo z umetnim kisanjem, to je s pridatkom manjših količin dobrega kislega mleka (tako imenovanih čistih kultur mlečnokislinskih bakterijev) ohlajeni pasterizirani smetani. Mlečno-kisl inske bakterije ne škodujejo trpežnosti surovega masla; milijar- de teh, s kislim mlekom (okiseval-cem) v smetano vsajenih bakterijev, vzamejo vso razpoložljivo hrano (mlečni sladkor) zase in ostali škodljivci stradajo in se zaradi tega ne razvijajo. V vsaki vodi najdemo istotako nešteto za trpežnost surovega masla škodljivih, s prostim očesom nevidnih bitij, in poleg tega še raztopljene, tolščo razkrajajoče kemijske sestavine, ki se pri kuhanju (pasteriziranju) sesedejo na dnu v imenovani vodni kamen. Trpežno surovo maslo dosežemo le, če za izpiranje uporabljamo pasterizirano vodo. Kakor sir tako zahteva tudi surovo maslo svoje prostore za hranitev; kolo sira v podstrešju postane trši od kamna in najbolj trpežno izdelano surovo maslo bo Kmrr.iK! Nabirajte zdravilna zelišča Bradavice na seskih, katere “P1). neril zujemo pogostokrat, so zelo jetne, otežkočajo molžo. Do*aZ(T je, da se morejo te bradavice u< prenesti od goveda na Žove f molžo. Kaj naj naredimo s ^ vimenom? Kravo z bradavicar pomolzimo najzadnjo. Zara'1; pričnemo te bradavice *alcrat'vr| krave zaradi visoke brejosti 'j* ne molzemo. Majhne bradavice T mažemo z jodovo tinkturo 211 % z mazilom sestavljenim ce lesnega katrana in polovice ^ rita. Večje bradavice more o“- ^ niti le živinozdravnik. Pogostokrat najdemo tudi “ji na seskih, ko se živinčeta °*TJ jo na ostrih predmetih. Mat* ozdravijo navadno hitro, P08 ^, za časa. ko živali zaradi brejosti ne molzemo. Bolj neV iz P0'^ rane blizu izliva iz ses*£°V,i japi* utegnejo grinte zožiti «• ' ~ k odtok mleka. Za zdravljenje fa ^ seskih rabimo borov vazelif' boleti "1 mo«el M;; bi bili seski preveč bila molža nemogoča bi vinozdravnik pustiti primež2*' nrti “I lo za učinek, da bi bil sese't 0uJ neobčutljiv in bi bila mo«3 Sana. Zgodi se tudi, da se J [ ek rt)' cel *** Jkc me zaradi surove moB*> , j} sosedne živali ali pa zara<*'a p * ker se živali nerodno vleže a ^ samezen sesek in ga PreV (tlo lahko vnain« hko vna-; ^ giivican^A omPTliS . tisne. Sesek se zaradi okuženja z zujemo sledeča znamenj2 sti: sesek je boleč bolj rdeč topel. Mleka priteka PraV ali pa sploh usahne; vime Včasih občutimo kot svinčn belo stvar v sesku. Ka) se pozneje s takim seskom ienja otečenim vimenom? Znam1 seska y^b]\ pril ; breklosti vimena in vajo počasi, mleko se tisti četrti vimena, kar m12 siedico, da se ta del vimen2/ Ozdravljenje nastoPj^j^ sebe, toda z izgubo ^ L v zatulili ledenici splesnilo, postalo zatohlo in žoltavo. Z mrazolvor-nim strojem mora razpolagati vsaka maslama, da more poleti hladiti smetano, strjevati z ledeno-mrzlo pasterizirano vodo premehko surovo maslo v pinji in dovolj strditi oblikovane kose presnega masla, preden ga odpošlje. Dr. .1 B. sušiti. od sebe, toda z izgubo enega seska. Operacija na ki bi povzročila morebitno ^ j Ijenje, se zaradi nevarnos^.c i ženja rane po gnilobnih . t. katerih je v hlevu na ^ ^ raje opusti. Bolje je golov0 Ijenje vimena z izg0*’0 seska, ako vimena nič jj* °P . »ni mo, kot pa nevarnost opc‘. jol dvomljivim izidom in hučin’^ ^ plikacijami. Izguba roleka ga seska ni prt govedu stvar, ker se mlečnost treh četrtih vimena P° pomnoži. V povojnem času se mnogo govori in piše o novem čudežnem sredstvu zoper mrčes. Se nedavno tega smo bili vajeni govoriti o kemijskih sredstvih, ki so delovala na ozek krog žuželk na svojstven način, bodisi kot dotikalni strup, bodisi kot želodčni strup. O DDT pripravkih pa se trdi, da uničujejo malone ves mrčes v hiši bi v shrambi, na živini, na polju in vrtu, v sadovnjaku in celo n gozdu. Potemtakem je odkritje DDT res izredno velika prir dobitev za vse človeštvo, s katero mu je olajšana borba z nadležnimi in škodljivimi žuželkami. Kaj pa se prav za prav skriva za temi tremi črkami? DDT so začetne črke organske kemijske spojine Z imenom diklor ~ dijenil — trikloretan. To je sestavina, ki jo je prvi opisal Ziedler leta 1847, ko jo je izdelal v labora-torju ob pripravljanju svoje doktorske naloge na univerzi v Strasbur-' ‘paVj najedli muh, poginulih °.nVie na. Odkar je pričel P0^ jraV*' zakopavati, so tudi fcUrL’ ‘ • ef, to je treba previdnosti Pj tudi -teh preparatov ^,.„1 rteV tlikl uspehi seviutskega guspouarsiva Italijanko delavstvo sa ministrstva so izpolnila plan za 2. četrtletje 1948 v borbi za sindikalno enotnost ^vna planska komisija ZSSR ®dala poročilo o rezultatih iz-«itve državnega plana obnove '»tvoja narodnega gospodarstva za drugo četrtletje 1948. Po P Poročilu je bil plan v tej dobi ginjen s 106 odstotki. Prinaša-j1 Nekoliko podatkov, iz katerih j 'Mvidno, kako so posamezna ptrstva izpolnila plan. Mini-Pto za črno metalurgijo 111 n ministrstvo za barvno meta-[1'io 110 odst., ministrstvo za pSogovno industrijo zaliodnih Jpžij 103 odst., vzhodniii po-l*'j 100 odst., ministrstvo za in-™ijo nafte južnih in zahodnih '°čij 107 odst., vzhodnih podro->10 odst., ministrstvo za elek-^ centrale 103 odst., ministr-J za kemično industrijo 115 ministrstvo za električno in-Jiijo 114 odst., ministrstvo za mirijo težkih strojev 106 odst., “»trstvo za avtomobilsko in •tarsko industrijo 111 odst., mi-»Stvo za industrijo orodnih 'i«v 108 odst., ministrstvo za parijo strojev in pribora 112 ^ministrstvo za industrijo grad-J strojev 116 odst., ministrstvo Mustri jo prevoznih strojev 112 J’ ministrstvo za industrijo km®' strojev 105 odst., ministrstvo | industrijo gradbenega materiali odst., ministrstvo za gozd-®dustrijo 121 odst., ministrstvo "klustrijo celuloze in papirja , °dst., ministrstvo za tekstilno r^rijo 102 odst., ministrstvo za *0 industrijo 107 odst., ministr-Za rudarsko industrijo zahod-Področij 103 odst., ministrstvo tadustrijo i’ib vzhodnih podro-78 odst., ministrstvo za indu-0 mesnih in mlečnih izdelkov ministrstvo za živilsko jn-ta*io 111 odst., ministrstvo za širijo začimb 104 odst., mini-'ta za lokalno industrijo in lo-J1 industrijo goriv zveznih re-'k 104 odst. jjietsko ljudstvo je z velikim ^oijstvom in ponosom spre j e-Poročilo- Vsi ti rezultati pri-£ vztrajnem povojnem razvo-jtaeialističnega gosf odarstva in ^taljnem napredovanju sovjet-^eŽele po potj komunizma, tafoo poročilo planskega komi-ugotavlja, ("a je sovjet-*veza v tretjem odločilnem .^Peracij povojnega petletnega ^ dosegla znatno višjo raven hijskega razvoja kot lansko ^Industrijska proizvodnja se nfKnila v primeri z ustreznim 'm četrtletjem za 24 odstot-tovama železnic se je zvišala za Težka industrija. s Povprečna dnevna St i r»totkov. - \ sSa narodnega gospodarstva J; stalno napreduje. Hitro na-vseh panog težke industrija pogoje za nadaljni raz- (W--. _____ Od Kotelj... ^tadaljevanje s 4. strani) Proti Sentkriiki gori. Stroku JS stoji oblita z večernim / na desno od nas. V prejš-^ i‘h so bile počival’ske par- tem času polne "omarjev j, ki so v njih prenočeva-■‘Šivali. Od tod menda tudi ,'° ime. Pod prelazom stoji i ‘n košata smreka, vidi se, ^ 'e sekira nalašč obvarovala, i ^ajdebe^jša od vsega drev-[^ozdu. Na nfen visi božja 1' vsa s planinskim mahom U branijo, da je bil včasih (to niartro tudi napis, danes 1^'š. Toda vsak romar izve, t Pomen ima ta božja mar-i, 7e bila smreka ie majhen 'Ifl Selim vodam romala mla-.bogatega kmeta iz Potlju-ie nosna z gospodarjem, a l( 'l Poprositi pri Svetem Kriti 1 jo bop obvaroval srama-k? ie zato zaobljubila k Bc-Ko je pozno na večer f do te smreke, ji je po-•'lezla ze pod koš in »l(i Ptrok«. Zjutraj so jo na-1 ii mrtvo, nje in otroka ... 5^ se je že skrilo za Smreko-W|j *® Pričnemo vzpenjati iz ' ^aa sedla na hrib Svetega j ati sončni žarki se preli- vaj socialističnega gospodarstva za pospešitev obnove in razvoja narodnega gospodarstva ZSSR. Značilen za drugo četrtletje je tudi hitri porast lahke in živilske industrije. Proizvodnja tkanin, o-butve, masla, rib in drugega blaga se je znatno povečala, narastla je pa tudi prodaja živil in potrošniškega blaga. Povečanje proizvodnje potrošniškega blaga, razširitev trgovine in nadaljna utrditev sovjetskega rublja, kažejo neutrudljivo prizadevanje partije in vlade 7,a nadaljnje izboljšanje življenjskega stanja sovjetskega ljudstva. Tudi socialistično poljedelstvo hitro napreduje Setvena površina se je razširila za več kot 11 milijonov ha. V Ukrajini, Moldaviji, na Krimu in severnem Kavkazu je obseg žetve žita znatno večji kot lansko leto. Ti uspehi so rezultat razširjenega soialističnega tekmovanja, pri katerem aktivno sodei j 3jo milijoni kolkoznikov in koihoznie. Doseženi uspehi v prvi polovici leta 1948.. poudarja »Pravda*, ne omogočajo samo izpolnitve temveč tudi prekoračenje proizvodnega programa tretjega odločilnega leta povojne petletke. List poziva k novim podvigom v prizadevanju za predčasno izvedbo programa v tretjem letu petletke, k novim uspehom za izpolnitev petletke v štirih letih. Sindikalno gibanje v svetu se mora že ves čas svojega obstoja odtočno boriti navzven proti kapitalistom, nuznotraj pa proti raznim oportunistom ki so se vedno vr ivali vanj po ’ nalogu delodajalcev. Sindikati so pri tem imeli večje ali manjše uspehe v svoji borbi, v kolikor je- bila večja ali manjša njih strnjenost in enotnost. Kakor zadnje čase opažamo, imajo vlogo razbijalcev sindikalne enotnosti v raznih deželah desničarski socialisti, to je tako imenovana »tretja sila*, zlasti pa demokristjani. Zadnji dogodki v Italiji so prav nazorna slika vsega tega spletkarjenja in pred meseci srno videli, da so manjšinske skupine Saragalovih sociali- SINDIKALNO GIBANJE V EGIPTU kljub vladnemu pritisku stalno narašča Kred kratkim je kongres egiptovskih sindikatov obvestil Svetovno sindikalno zvezo, da je egiptovska vlada ukinila’ razredno sindikalno organizacijo. Na podlagi tega sporočila je Svetovna sindikalna zveza protestirala pri gospodarskem in socialnem svetu OZN ter obtožila egiptovsko vlado kršitve sindikalnih svoboščin. V zvezi s tem si besno na kratko ogledali razvoj egiptovskega sindikalnega gibanja. Na osnovi zakona jz leta 1942 je bilo uradno prijavljenih 577 sindikalnih delavskih organizacij. Od teh jih je ministrstvo za socialne zadeve z raznimi pretvezami razpustilo 150. Resnični vzroki te razpustitve pa so bile stavke, ki so jih te sindikalne organizacije organizirale tn vodile. Zakon namreč omejuje delokrog sindikatov ng izključno ekonomsko in socialno skrbstveno delovanje. Delovanje egiptovskih sindikatov se često omenuje le na posredovanje med delavci in delodajalci v posameznih primerih. Tako se mnoge sindikalne organizacije zadovoljujejo S tem, da pošiljajo uradu za ddo pri ministrstvu za socialne zadeve pritožbe posameznih delavcev ter s| prizadevajo, da bi tem pritožbam ugodili; ta urad pa ob vsaki priliki podpira Ig delodajalec. Le del sindikalnih organizacij se pc.ča s kolektivnimi vprašanji, ki se nanašajo na delavske stroke. Po navadi so to organizacije, ki objemajo le delavce posameznih podjetij. Kljub trajnemu vladnemu pritisku pa st; sindikalne strokovne organizacije vedno bolj širijo, čeprav je res, da ge mnoge te organizacije omejujejo le na pomoč delavstva. Vzrok za to omejeno sin- dikalno delovanje je nepismenost med delavci in preganjanje zavednih sindikalnih voditeljev. Vlada skuša na vse načine te voditelje razpršiti ter jim preprečevali vsako delovanje. Politična policija zahteva od delodajalcev, da te sindikalne voditelje odpustijo z dela, čeprav so ravnateljstva podjetij zaradi njihove strokovne sposobnosti večkrat zadovoljna z njimi. Po drug; strani pa se vlada odločno upira vsaki povezavi sindikatov. Policija, urad zg ddo, gospodarji in fašistična organizacija »Muslimanski bratje# složno delujejo, da bi iz sindikalnega vodstva odstranili zavedne sindikaliste in, jih nadomestili s plačanci Tako je pred sindikalnimi volitvami policija are-ga podjetja Mi sr v mestu Mehalla-tirala kakih 100 delavcev tekstilne-el-Kobra. Volitve delavskega sindikata v podjetju, ki šteje 27.000 delavcev, so se vršile pod nadzorstvom urada za delo policije in podjetja, tako da sestavljajo sindikalni odbor gami uradniki, ki nikakor ne predstavljajo delavskih množic. Vlada je poskusila isti manever s 7.000 tekstilnimi delavci v Aleksandriji. Ker ministrstvu za socialne zadeve to ni uspelo, ni priznalo sindikata ter je dalo aretirati vse člane izvršnega odbora. Da bi še bolj zavrla vsako delavsko gibanje, je vlada končno izdala še zakon proti stavkam. Kljub hudemu političnemu in , gospodarskemu pritisku, kj duši egiptovske delavec, pa ' s^ borba egiptovskega delavstva za boljše Življenjske pogoje stalno krepi in širi. Znaki tega se opažajo v naraščajoči aktivnosti sindikatov in delavskih množic onih strok ki so bolj koncentrirane, kakor; v tekstilni, sladkorni, petrolejski industriji, prevozništvu itd. Delavci iz Choubre-el-Kheime so prava avantgarda vsega egiptovskega delavstva in so pokazali izredno politično zavest. Ustanovili so delavski narodno osvobodilni odbor, ki ga je seveda vlada razpustila, poslali so iz svoje srede egiptovsko delegacijo na Svetovno sindikalno zvezo, vodili propagande? za izvolitev delavskega poslanca na parlamentarnih volitvah in stopilj y solidarnostno stavko z njihovimi tovariši iz Mehalle. Šestega aprila pa so stavkali v znak solidarnosti s policijskimi oficirji, ki so stavkali za dosego svojih ekonomskih zahtev. Drugi znak prebujanja ljudskih množic so v zadnjih mesecih stavke delovnih ljudi, ki se ne morejo prištevati ravno k proletariatu, kakor so inženirji, profesorji, uredništvo in, kakor smo že omenili, policijski oficirji. Njihova združenja »e poslužujejo istih borbenih metod kakor delavstvo. Najbolj važna je bila pri tem splošna stavka vseh egiptovskih policijskih sil. Vlada je zato ukazala vojski, da je zasedla vse policijske slanice v Kairu in Aleksandriji tn vsa strateška mesta. V Aleksandriji je prišlo do spopadov in več carinikov je padlo. Končno je vojaštvo zatrlo stavko. Ker pa je bilo ljudstvo solidarno s policijo, si oblasti niso upale obsoditi policijskih funkcionarjev, temveč so jih le premestili v najbolj oddaljene kraje •/ no tranjosti dežele. Ravno po tej stavki je vlada izdala oster zakon proti stavkam. Po tem zakonu, ki Je po svojem duhu fašističen, so prepovedane vse stavke, kajti’ izgovor o »javnih potrebah*, ki ga ta zakon navaja, se lahko vedno uporabi. vajo visoko nad nami in še tam daleč obsevajo Štajersko zemljico ter jo barvajo s prelestno zarjo. Pod visokim krovom teh žarkov se zbirajo ob pobočju Smrekovca in Kramariče nicinske sence, ki se počasi ovijajo okrog gorskih selišč Brložnikov, Zaločanov in Leskovcev. Spodaj pod nami pa zmeraj glasneje šumi korito Ljubije... Ko se bližamo vrhu, postajajo romarske skupine zmeraj gostejše. Ob binkostmh praznikih pritisne toliko štajerskih grešnikov, da jih pride do kakih pet tisoč po odpustke. Nekatere skupine se vzpenjajo na goro s petjem in molitvami, druge, ki niso z grehi tako obložene, se pa podvizajo s smehom in šalo- Na vrhu se vse zlije v morje rumenih haderc, ki obdaja cerkev od vseh strani. Štajersko ljudstvo poje, vsa cerkev poje pri večernicah, ko pa množica spet razlije po tesnem, prostoru okrog cerkve iu pod cerkvijo, prepeva dalje v noč. Med stojnicami je gneča, šum in vriši, po gostilnah petje in razposajen vrišč. Ognji zap’apolajo okrog cerkve i» okrog hiš in po gozdnem bregu, rumeni plameni, ki ugašajo in se zopet vžigajo, ozar-ja jo romarske obraze. Na samotnih stezah umi, bežeči koraki... po ozračju šepet, smeh in »riški dolgo v. noč. Kakor svetel ster žer sc dviga vrh Svetega Križa visoko v nočno nebo iz globokih in črnih prepadov, ki ga obdajajo. Za cerkvijo, na robu skoraj navpične strmine so svete stopnice. Te svete kamnite stopnice, ki vodijo »isofco v malo kapelico, so pravo Pribežališče za vse grešnike in grešnice. Vso noč se pomika neprekinjena veriga romarjev po njih. Počasi leze ta veriga sklonjenih spokorjencev navzgor, kajti čez te stopnice bog ne daj peš, temveč jih ie treba predrsati po kolenih, od tal do vrha. Spokorjencem sevata na obrazih popolna vdanost in popolna odsotnost za vse, kar se godi okrog njih. Počasi, komaj gibno se pomika veriga skozi ozka vrata, ki vodijo na vrhu v kapelico. Ta ozka vrata imajo po ljudskem izročilu to prečudno lastnost, da ne puste skozi takih grešnikov, ki te spokorniške poti ne opravijo s skesanim srcem. Tako so na primer pred mnogimi leti kar same od sebe priškrnile nekega debelušnega lesnega trgovca iz Šoštanja, ki je skozi to ozko odprtino hotel stlačiti vse bajte in kmetije, kt jih je bil v teku let nagrabil po okolici ... Nihče ga ni mogel rešiti iz te pasti, vsi duhovniki, kolikor jih je ta dan bilo pri Svetem Križu, niso mogli zagovoriti hudega duha, da bi ga izpustil izmed podbojev. Vsi so bili namreč grešniki in njihova prošnja ni nič zalegla. Sli so po dekana v Skale, da zagovori hudega duha. Dekan je prišel, a komaj se le bil približal stopnicam, je začej .hodi duh take uganjati okrog svetišču, da jo je dekan odkuril z gore. Dekan je bil velik grešnik i» je zato hudi duh imel tako moč nad njim. Potem so šli po opata v Celje. Toda tudi ta opat ni bil čisti komaj je prispel vrh gore, jih je hudi duh že zopet začel uganjati in opat je moral pobegniti, ne da bi kaj opravil, nko si je hotel rešiti dušo pred pefcTom. Ko so skoraj že obupali, da bi rešili lesnega črva iz objemov svetih stopnic, in •t je kadi duh roke mencal od veselja, da so se kar iskre usipale iz njih, so našli p Sempovlu na Koroškem nekega starega meniha, ki je bil že na pol gluh in pot slep. Sele ta menih je bil čist in je imel toliko moči, da je pregnal hudobo in so svete stopnice vendarle spustile že na pol mrtvega romarja iz svojih čeljusti- In ljudje trdijo, da od tistih dob noben lesni trgovec ne roma več po odpustke po svetih stopnicah .., Mi Korošci se v tem romarskem vrvežu počutimo precej osamljene; malo nas je. ker zdaj ne Prihajajo več procesije iz Pod-une b* od Laboda kakor včasih. Meja, druge šege in nove skrbi so tega krive. stov, republikancev in demokristjanov ustanovili nekako sindikalno zavezništvo, katerega cilj je bil razbijanje sindikalne enotnosti v Italijanski splošni zvezi dela. Pri tem ni manjkalo ščuvanja, vzpodbud, spletk in tudi neposredne pomoči ameriške sindikalne organizacije (American federatioo of Labor) preko gospoda Antoninija. ki se je vsakikrat pojavil v Rimu, ko je nastala ta sindikalna »kriza*. To sindikalno »zavezništvo* pa je imelo le kratko življenje. Splošna stavka ob atentatu na tov. Togliat-ti-ja je bila preizkusni kamen, ob katerem se je to zavezništvo vsaj trenutno razbilo. Odločen nastop italijanskih delovnih množic ni bil po godu demokristjanom, niti njim zaveznikom, ter jim je pognal zato strah v kosti Spričo tega odločnega nastopa delavstva so demokristjani, predvsem pa njihov zastopnik v sindikatih gospod Pastore, nastopili proti stavki. V oporo njihovemu nastopu je De Gasperl začel v parlamentu obljubljati pro-tistavkovni zakon, ki ga je seveda previdno imenoval zakon za zaščito svobode dela. Končno so demokristjani popolnoma odvrgli krinko in na svojem zborovanju ACLI (Organizacija katoliških delavcev) predlagali ustanovitev nekakega sindikata v sindikatu samen, kar naj bi bil dejanski razkol v Italijanski splošni zvezi dela. Saraga-tovci in republikanci pa si niso zaradi složnega nastopa vsega delavstva upali slediti na vrat na nos svojim zaveznikom, čeprav so enakih leženj. Italijanska splošna zveza dela seveda ni mogla mirno dopuščati, da bj se to rovarjenje demokristjanov nadaljevalo in je enostavno izključila iz svojega vodstva demokii-stjanske sindikalne zastopnike. S tem je jasno pokazala, da pada odgovornost za sindikalni razkol izključno na ACLI in na demokristjane. Izvršilni odbor italijanske splošne zveze dela je v svoji izjavi po izključitvi demokristjanov poudaril, da so se demokristjani sami postavili izven zveze dela ter si s tem vzeli nase odgovornost za vse svoje dotedanje ravnanje. Le s sindikalno enotnostjo se je italijanski splošni zvezi dela posrečilo priboriti si mnogo zmag na sindikalnem torišču. Najbolj jasno so demokristjani pokazal; svojo razbijaško vlogo revno v zadnji stavki. V izjavi pa so voditelji zveze poudarili, da ostane zveza odprta za vse poštene delavce in sindikaliste krščanskih nazorov, ki jim je pri srcu enotnost delavstva. Tem delavcem bo zagotovljena popolna svoboda. In italijanski krščanski delavci so v mnogih italijanskih mestih in krajih pokazali, da nočejo sindikalne cepitve in odločno obsodili vse rovarjenje svojih voditeljev. Zato se hitro zatečemo v mežnar-jevo klet, kamor že od nekdaj zahajajo koroški romarji. Sedanji mežnar seveda že davno ni več podoben tistemu v starih časih, ko je še stari Kravpogar iz Kotelj, tisti ki ja bil štiriin-dvajsetkrut camar, vodil romarje iz Mežiške doline k BeTini vodam. Tisti mežnar je bil namreč zelo star in zelo slab v prsih, pa ni mogel potegniti iz soda vina, ki so ga Korošci hoteli piti. Zato je poprosil tega vojvodo, da mu ga on potegne. Ta je naročilo tako temeljito izpolnil, da je bil kmalu pri-moran zapustiti klet in je kakor senca odvehal pod najbližji rob, kjer se je Zvalil na tla in prespat vso noč, kakor bi ga ubil. Za njim so potem šg štirje koroški romarji potegovali pinot iz soda z istim uspehom ... Takrat še niso imeli » mežnarh jah prozornih stek'enih cevi, temveč le rastlinske. Danes so ti časi že davno miniH, toda kljub temu se le dobro počutimo v mežnarjevi kleti, sredi številnih štajerskih romarjev, ki tukaj tešijo svoje grehe, kakor jih tešimo tudi mi. In kalcor se pravim romarjevi spodobi, ostanemo tudi mi vso noč pokonci. ker le tako postanemo deležni vseh odpustkov, da jih drugi dan odnesemo nazaj proti Uršlji gori... Pomen kmetijske statistike in evidence v načrtno preusmerjenem in intenzivnem kmetijstvu Casl nenačrtnega — anarhičnega gospodarstva so za nami. Le v starih časih, ko je vsak moral sam misliti na celotno preskrbo svoje družine, je bilo dovoljeno, da je delal v kmetijstvu po svoji uvidevnosti. Pri tem se niso upoštevale podnebne, talne in tržne razmere določenega okoliša. Danes se mora kmet naučiti računati. Ni dovolj, da je samo delavec in garač. Kmet mora imeti v sebi nekaj trgovskega duha. V vsaki deželi so določeni pogoji za gojitev ene ali več kulturnih rastlin. Druge kmetijske pridelke pa se bolj splača uvažati v zamenjavo za domače bolj donosne (rentabilne) pridelke. To pomeni kmetijstvo načrtno preusmeriti. Popolnoma napačno je mišljenje nekaterih kmetov starokopitnežev, ki mislijo, da ima kdo namen siliti jih in jim ukazovati, naj sadijo, ali sejejo nekaj, kar jim je v škodo. Vzemimo nekaj praktičnih primerov v potrditev naših izvajanj. Uspehi načrtnega gospodarstva Kmetom v istrskem okrožju so kmetijski odseki in zadruge priporočale, naj opustijo, ali vsaj znižajo pridelovanje nekaterih pridelkov, npr. setev buč (cuket). Po nekaterih krajih je zelo rentabilna setev žitaric. Izvaja pa se intenzivna propaganda za gojitev zgodnjega krompirja, paradižnika, cvetače, paprike, čebule in drugih povrtnin ter različnega sadja in namiznega grozdja V istrskem okrožju, posebno pa v obalnem pasu, imamo vse pogoje za gojitev teh kultur. Nekateri kmetje so se odzvali nasvetom. Za vzdig sadjarstva se je priropočalo škropljenje proti raznim škodljivcem in boleznim sadnega drev. ja. Vsi kmetje se niso odzvali. Tov. Parovel, kmet v Kopru, ki se Je odzval in se ravnal po nasvetih okrožnega kmetijskega oddelka, je pridelal v svojem sadovnjaku letos 80 stotov krasnih hrušk, in to na istih drevesih, na katerih ni že 10 let imel pridelka. Hruške je že namenil letos posekati, če ne bil imel uspeha. V dolini reke Mirne so nekateri kmetje dobili le za čebulo po več sto tisoč. Enako bo s tistimi, ki letos sadijo cvetačo (karfijolo). To so kmetje, kateri upoštevajo ne samo podnebne in talne, temveč tudi tržne razmere — zahteve tržišč. To pomeni, da ti ljudje načrtno preusmerjajo svoj pridelek. Kdo ima korist od tega? Odgovor smo že dali! Pri načrtni preusmeritvi kmetijstva pa je potrebno, da predvsem poznamo svojo zmožnost. Račune lahko delamo le tedaj, če že prej vemo, kaj in v koliki količini lahko pridelamo. Vedeti moramo, koliko hektarjev obdelane zemlje, koliko ha sadovnjakov, in travnikov ima vsak kmet in nato vaški KLO. Za dvig sadjarstva in vinogradništva moramo vedeti, koliko trt imamo, in to posebej, koliko trt je vzgojenih na latnikih (pergola), koliko trt se vzgaja v vrstah (lilari). Ti podatki nam predvsem služijo, da zvemo koliko vina se pridela in koliko škropil (žvepla in modre galice) moramo naročiti. Vsakemu kmetu je namreč dobro znano, da se za škropljenje trt na latnikih uporabi 2.5 - 3 krat več škropil kakor pri škropljenju trt vsajenih v vrstah. Enako je s pridelkom. Kako bomo n.pr. vedeli, koliko krompirja bomo pridelali, če ne poznamo površine, posajene s to rastlino? Enako Je z drugimi kulturami, n.pr. z grahom ali paradižnikom. Naše zadruge morajo pravočasno sklepati pogodbe s tujimi tržišči in zato morajo vedeti, 6 katero količino in vrsto (kvaliteto) blaga razpolagajo. Do vsega tega pa se lahko pride le na podlagi statističnih podatkov. Našim kmetom lahko priporočamo, naj sadijo toliko odstotkov več ali določene kulture le, če gotovo poznamo posejane površine ali površine, ki Jih kmet namerava posejati. Važnost točnib podatkov Naši kmetje so do danes le zahtevali. Od njih smo dobivali le podatke o njihovih potrebah in še te netočne. Tudi zahteve morajo biti realne in točne. Na podlagi zahtev se orientira naša industrijska proizvodnja. To pa ni vse: povedati morajo, kaj in toliko bodo pridelali. Vsi dobro vemo, da naši kmetje ne zaupajo tistim, ki od njih zahtevajo bilo katere podatke. Pod bivšim fašističnim režimom so navadno podatki služili za odmerjenje davkov. Ne smemo pa pri tem sumiti, da naša ljudska oblast misli le na davke. Zavedati se moramo, da se ob pravilnih podatkih ne morejo zgoditi krivice, katere so se večkrat zgodile. Napačni podatki — zlasti prenizke številke, vodijo mnogokrat pri preračunavanju ravno do nosprotnih zaključkov, kakor je misli tisti, ki je dal te podatke. Preko točnih podatkov, katere zahtevamo od kmeta, lahko pridemo do ugotovitev, kaj in koliko določenih industrijskih pridelkov kmet potrebuje. Brez teh podatkov naše tovarne ne morejo v dovoljnl količini zadostiti potrebam našega kmetijstva. Z druge strani podatki, ki jih zbiramo, ne služijo samo pri odmeri davkov in pri ugotovitvi obvezne oddaje. Podatki so osnova našega gospodarskega načrta, ki vodi prav gotovo naše ljudstvo v boljše čase. Brez statističnih podatkov in brez točne evidence (pogled v proizvodnjo in potrebe) ne moremo ugotoviti potrebe po umetnih gnojilih, semenih, zaščitnih sredstvih itd. Na kateri način bomo ugotovili potrebe po umetnih gnojilih ali semenih, če nam sami kmetje ne bodo pri tem šli na roko? To, kar velja tudi za umetna gnojila, velja za kmetijske stroje in druge kmetijske potrebščine. Dogaja se redno vsako leto, da se kmetje zglasijo pri Kmetijskih odsekih in pri zadrugah le v času, ko je čas setve. V bodoče se ne bo več smelo kaj takega zgoditi. IValoge kmetov in KLO pri izvajanju plana Ugotoviti moramo za vsako območje določenega KLO celotno površino obdelane zemlje, In to za vsako kulturo posebej. Nadalje moramo ugotoviti porazdelitev površine po kulturnih kategorijah, za njive in zele-njadne površine, in to po rastlinskih skupinah, ker se pri nas, posebno v obalnem pasu, ne gojijo le posamezne kulture po njivah. Navesti moramo v za to pripravljene statistične pole glavne sadeže in vmesne sadeže. Iz statističnih pol mora biti razvidno, koliko površine zajema vsaka kultura posebej. Pri nas se navadno na isti parceli n.pr. v vinogradu v strnjenih vrstah gojijo žitarice in vrtni sadeži. Tu je treba ugotoviti, koliko od te površine pripada vinogradu, koliko njivi, če bi se neka določena kultura gojila sama zase. Ne zadostuje pa, da vemo le za površino obdelane zemlje. Kmetijska statistika mora zajemati obenem površino, travnikov, pašnikov, gozdov nerodovitne zemlje in končno skupno celotno površino KLO. V kmetijstvu nas zanimajo še sledeči podatki: število goveje in druge živine po spolu in starosti, celotna zahteva po gnojilih, škropilih, semenih, kmetijskih strojih in orodjih. Velike važnosti so hektarski donosi posameznih kultur, porast živine po mesecih, zdravstveno stanje živine itd. V rednih mesečnih poročilih se morajo navesti uspehi pri gnojenju z novimi umetnimi gnojili, uspehi pri uničevanju raznih škodljivcev z raznimi škropilnimi sredstvi, apnenju zemljišč itd. Končno moramo omeniti, da so pred nami časi, ko kmetje ne bodo več oddajali zadrugam svoje pridelke, temveč bodo z njimi sklepali pogodbe za oddajo. Krize nadprodukcije pri nas ne poznamo. Kmet bo gotov, da bo z največjo lahkoto oddal svoje pridelke, ali moral se bo vključiti v načrtno gospodarstvo. Moral se bo vključiti v produkcijski plan; le na ta način bo lahko po najbolj ugodnih cenah prodal svoje pridelke in si bo lahko nabavil vse, kar v svojem gospodarstvu potrebuje. Osnova za vse to pa so številke in to točne številke, ki jih zahtevamo. S točnimi številkami bomo ustvarili jasno sliko našega gospodarstva, netočnimi številkami pa bomo še vedno tavali v temi. Le na podlagi točne statistike bomo končno spoznali, katere panoge našega gospodarstva se moramo opprijeti in katere moramo kot nedonosne (nerentabilne) opustiti. Vsakdo lahko iz teh izvajanj spozna, da gre za korist poedinca in skupnosti. Ko bomo torej od njega zahtevali podatke, bo sam storil vse, kar je potrebno, da bodo ti podatki čim bolj točni in zanesljivi. Dr. F. J, .VSAK PEDENJ ISTRSKE OBALNE ZEMLJE OBDELAN s j Vloga zadružništva v zunanji trgovini Predvojno zadružništvo, ki se je oblikovalo in razvijalo ob pogojih kapitalizma, to je izkoriščanja in dobička, ni moglo doseči one visoke stopnje, na kateri je danes. Ni se moglo razviti zaradi tega, ker je imelo proti sebi veliko kapitalistično organizirano trgovino, ki je s konkurenčnimi podvigi zavirala njegov razvoj v trgovini. Zunanja trgovina pa je sploh bila monopol velikih trgovsko-izvoznih podjetij in bank. Toda ne samo izven zadrug, marveč tudi v njihovem notranjem poslovanju je imel kapitalizem svoj vpliv, ki je oviral razvoj zadružništva, da ni zavzelo večjega raz.maha v trgovini- Ce je pa kaki zadrugi uspelo, da se je dvignila nad povprečno raven drugih zadrug, je že imela v sebi kali kapitalističnega stremljenja in se je spremenila v pravo kapitalistično trgovsko podjetje, ki po svojem bistvu, razen imena, ni imelo ničesar skupnega z zadružništvom. Kapitalistični pogoj v katerih se je tedaj razvijalo zadružništvo, so mu narekovali njegovo stališče in delovanje, dali so mu svoj pečat. Danes so pogoji za razvoj zadružništva pri nas v coni B drugačni. Posebno kmetijsko zadružništvo ima za razvoj poljedelstva v pogojih socialistične izgradnje samo eno pot: Vsetransko razvijanje Kmetijske zadruge, odkup, vezane cene Danes je težko oceniti z nekaj besedami ogromno nalogo, ki jo opravljajo sedaj naše kmetijske zadruge na vasi. Njihova dolžnost je, da izvršijo veliko delo trgovine po vezanih cenah, utrdijo vez med delavci in kmeti, mestom in vasjo, ter pomagajo ustvarjati socializem. Kmetijske zadruge so s trgovino po vezanih cenah, posebno z odkupom kmetijskih pridelkov, zadale špekulantom s temi pridelki velik udarec. Kmetje radi oddajajo blago po vezanih cenah in vedno bolj sprašujejo, kateri pridelki se bodo še prodajali, oziroma odkupovali po vezanih cenah. Kmetijske zadruge so s temi posli zelo obremenjene in sedaj pride njih obremenjenost še bolj do izraza, ker nimajo dovoljnega števila izvežbanih kadrov za izvrševanje teh poslov. Zadružna poslovna zveza je napravila od svoje strani vse mogoče, da bi odpravila ta nedostatek. V letošnjem letu je šlo skozi tečaje, ki jih je odporla in vodila Zadružna poslovna zveza, nad 120 tečajnikov in tečajnic. Poleg tega je nekaj tovarišev in tovarišic bilo na tečaju in v dvoletni zadružni šoli v Jugoslaviji. Namen zveze je te kadre praktično izvežbati in njih znanje spopolniti. So pa nedostatki že v tem, da med zadrugami in podjetji ni pravih odnošajev. Med njimi se vrši nezdrava konkurenca in često se podjetja poslužujejo načinov starih trgovskih špekulantskih podjetij ,,a škodo zadrug. Nujno je bilo , za izravnavo teh sporov, da je posegla vmes tudi v tem primeru Zadružna poslovna zveza. So še druge težave pri odkupu, posebno pri odkupu takih predmetov, ki se radi pokvarijo, kakor mleko, jajca, povrtnina itd. Posebno od središč oddaljene zadruge kolebajo, dali bi te pridelke odkupile ali ne. Nekaterim zadrugam * —- ■to—.JI ILOVICO ZA OPEKO VOZIJO otežkočajo njihovo delo oddaljenost in slabe prometne zveze. Ovira za oddajo nekaterih pridelkov, posebno mleka, je v nekaterih vaseh, ki so na lepih prometnih krajih, stara miselnost in navada naših mlekaric nositi mleko osebno v Trst. Vsak ukrep proti tej težnji, vzbuja velik odpor, pri čemer opravičuje prizadeti te drobne črnoborzijanske posle kot najele-mentarnejšo življenjsko potrebo. V tej zakrknjeni miselnosti gredo ljudje tako daleč, da zapravijo desetkrat več časa pri tihotapljenju nekaj litrov mleka, kakor je mleko vredno in s tem zadajajo sebi veliko gospodarsko škodo, ki ima svoj vpliv tudi v splošnem gospodarstvu. Vprašanje prevoza je tudi tesno povezano s pravilnim izvrševanjem odkupa. Ce ni prevoz dobro pripravljen in ne deluje pravočasno, se pojavlja kvar blaga in pri tem nastane škoda, ki jo trpijo zadruge. V zvezi z odkupom je tudi proda-1 ja industrijskega blaga po vezanih cenah. Pri tem je potrebno omenili, da se večkrat ne vrši nabava lega blaga po okusu in potrebah prebivalstva, ker se podjetja,ki to blago dobavljajo, še premalo zanimajo po kakšnem blagu je povpraševanje. Ta nedostatek bo treba tudi odpraviti. Prebivalstvo res kupuje sedaj vse z zadovoljstvom, vendar povprašuje tudi po drugih vrstah blaga, ki je krajevne važnosti in ga sedaj ni dobiti. Kmetijske zadruge, Zadružna poslovna zveza in LO morajo skrbeli da se vse pomanjkljivosti čimprej odpravijo, da se na ta način omogoči zadrugam izpolnitev njih nalog v zadovoljstvo našega kmečkega delovnega ljudstva in za dosego zadružnega cilja v najkrajšem času. S. C. kmetijskega zadružništva od naj' < nižjih do najvišjih oblik, v ka. ! rem bosta gospodarila mali 1 ' srednji kmet, a ne vaški bogata ’ f kakor je to bilo v preteklosti ^ , kakor se ponekod v poedinih P merih še danes dogaja. Samo Pr‘! vilen razvoj kmetijskega zadružn štva ustvari lahko pogoje za 5if 1 ko mehanizacijo in uporabo •' agrotehničnih mer v našem P™ deljstvu. V razvoju in izgradnji višjih ganizacijskih oblik, se mora z družništvo še posebej posvetiti nanji trgovini. Predvsem ie ^ ■ sedanji organizaciji zunanje tr*^ vine dana .možnost zadrugam, se uveljavijo tudi na tem tori! ^ posebno kar se tiče izvoza- Pri j se zadružništvu odpirajo nove P j spekli ■e za njegov razvoj. 1 Zadružništvu je posvečena v . ka naloga pri organizaciji , nega dviga našega kmetijstva višino, ki bo v skladu z naČrtm^ ‘ nalogami naše zunanje trgov1 Zato se mora naše zadružni ; spoznati z zunanjimi tržišči, hovimi zahtevami in potrebami kakovosti in vrsti blaga, na j.o( odpošiljanja in ambalaže K3 .j), , tudi v vseh finesah in taktno5 in temu pri111'. zunanje trgovine, m remu r- ^ no usmerjati naše kmetijstvo, ^ | se bodo njegovi pridelki lazC jj. ! bolje plasirali. Gre tu tudi z8.re 1 pizacijo in odbero pridelkov, J, za prvi vtis, ki ga napravijo P^ delki ob prihodu na tuji trg-sam pogled na pridelke mora kazati, odkod so, in privlačiti k ca. To se doseže pa samo tedaj^ s je izvoznik tudi tesno p oveza” proizvajalcem. Samo taka P° ,veza; >1! in poznavanje Pa- njih potreb vodnje ter vpliv na razvoj P°b- ^ sta, more roditi pozitivne P3" v naši zunanji trgovini. Posebno je važna naloga zadružništva v razvijanju >n predku proizvajalnih sil krajev11^ gospodarstva, kier so znatne nosti za proizvodnjo in mobili* tržnih viškov. .. diet,e Nobeno drugo izvozno ni tako tesno povezano s v- j vodnjo našega kmetijstva, jrii' so že po svoji prirodi ravno za.eg& ge. Posebno v višji stopnji s',0J0d' razvoja bo zadružništvo irv ^dpj' ločujočo vlogo tako v proizV oZp kakor v trgovini s posebnim^,,, rom ravno na zunanjo trg0 kljub trditvam nekaterih jev, da je zadružništvo nes. ^ no za vodstvo in opravljan) jih trgovskih poslov. dprff Ki Zadružništvu so torej °d roke možnosti v tem jih bo lahko z dobro in y~^ nr tehnično organizacijo tolik0 vo' tehnično organizacijo ton*1'; yo črtnosti naše zunanje trgovm^^jj' likor v načrtnosti našega .k stva častno izvršilo. Zadružništvu bo treba v ^ nosti dati še večje možnost*’ jpi, uveljavi v naši zunanji .’o0]nila ako hočemo da bo bolje ‘z11 ggg3 svojo vlogo kmetijstva. pri razvoju Tržaški tiskarski Odgovorni urednik ŽAGAR BOŠTJAN avod