Učiteljsko vprašanje v goriškem deželnem zboru. Predlog dež. poslanca dr. Dragotina Treota in tovarišev radi provizorične ureditve učiteljskih plač. Dne 7. t. m. je razpravljal goriški deželni zbor o predlogu poslanca dr. Treota, ki se tiče regulacije učiteljskih plač. Dr. Treo : Visokizbor: Moj predlog se glasi: Deželni zbor skleni: »Do definitivne ureditve učiteljskih plač po nameravanem zakonu, ki ima urediti pravno razmerje učiteljskega osobja in pokritje tozadevnih potrebščin, se ima pokrivati višjapotrebščina za nameravano višjo plačo, stanarino, opravnino definitivno in začasno nasta vlj enega učiteljskega osobja v smislu §§ 2., 3., 6., 7. in 8. v sankcijo predloženega zakona s potrebnim prispevkom okrajnim šolskim zalogom iz deželnih sredstev. Ta prispevek je določen za povišanje sprejemkov učiteljskega osobja pričenši s 1. j anuarjem 1906. do definitivne ureditve. Finančnemu odseku se nalaga posta vit i za to po višanj e potrebni znesek v letni proračun za 1. 1906. in predlagati primerno pokritje predkoncem tega zasedanja.« V formalnem oziru predlagam, da se o tem predlogu razpravlja nujnim potom. Visoki zbor! Svoj predlog usojam si stvarno informalno na kratko utemeljiti: Clen II. v lanskem zasedanju sprejetega zakonskega načrta o pokritju višjih učiteljskih plač se je nam iz te strani (menda brez razlike strank) zdel nemogoč. Tega mnenja, gospodje, nismo nikdar prikrivali. Iz nase stranke se je stavil ponovno predlog, da se ustanovi deželni šolski zalog, katerega osnova je po našem mnenju bila in je še danes edino pravilna rešilna pot. Dr. Gregorčič ugovarja : Ta predlog je naša stranka že prej stavila, samo nočete tega priznati. Dr. Treo nadaljuje: Ta predlog je stavila takrat naša stranka! Iz nam sosednc slov. stranke je stavil gosp. tovariš dr. Gregorčič takrat za nami posredovalen predlog, naj se norm. deželni šolski zalog poviša od 250.000 K na 400.000 K. Sicer Vam povem, gospod tov. dr. Gregorčič, da sem prav tisto misel kakor Vi, sprožil tudi jaz, še preden ste predlog v zbornici stavili, v vazgovoru s čast. tovarišem dež. odbornikom Berbučem kot kompromisno misel; za to se ni treba prepirati; prepričan sem tudi, dabi bil dr. Gregorčičev predlog sprejet in da bi našel najvišjo sankcijo, ako bi se bil kdo z nasprotne strani energično in toplo za njega zavzel; saj končno smo vendar konciljantni ljudje skupaj, ki priznavamo potrebo kompromisov v naši deželi. Tako pa je ostalo pri dobri rolji z naše strani in zakonski načrt do sedanjega zasedanja ni dobil Najvišje sankcije. Gospod vladni zastopnik nam je izjavil, da ima centralna vlada pomisleke proti načinu pokritja. Ali tudi lokalna vlada jih mora imeti še bolj kot centralna. Kulturnih potrebščin, gospodje, na Goriškem ne moremo še bolj decentralizovati, kakor so itak že decentralizovane. Dočim se druge kronovine — in tudi Goriška — z ene strani trgajo za centralno državno podporo z Dunaja, ki naj bi prišla našemu ljudskemu šolstvu v pomoč, ne moremo z druge strani s skrajno nelogiko navaliti stroškov za deželno učiteljstvo na okraje namesto vsaj na deželo kot politično in ekonomično celoto. Končno pridemo po tej poti do jako nekulturnega zaključka, naj si vsaka kmetska občina kar sama vzdržuje svoje šole in svoje učiteljstvo. Tudi ne moremo povišati do neskončnosti našim okrajem njihove neprimerno visoke doklade — ako nočemo, da te občine in ti okraji — ne postanejo naravnost nepristopni za vsak kulturni in gospodarski napredek. Naše okrajne in naše občinske zastope bode v oči pred vsem primanjkljaj njihovih lastnih proračunov — dosti bolj kakor deželni primanjkljaj — in pred temi primanjkljaji lastnega proračuna jih je strah — in pa pred volilci, ako bi doklade za kako drugo potrebo še višje dvigniti hoteli. Ako poudarjamo le potrebo izboljšanja občinske uprave, dalje potrebo izboljšanja prometnih sredstev (cest in potov) in sanitarnih zadev (okrajnih zdravnikov), katerega zakona še vedno ni i. t. d., sem zadostno opravičil svoje stališče. Naš položaj je pač tak kakor drugje: da ni mogoče decentralizovati bremena ter jih navaliti po vrsti na kmetske okraje in občine, deželi in središču pa prihraniti le komando in dobrote ter prijetnosti. S tem sem pri kraju in naravnost pri predlogu. Gospodje, po izjavi vlade moramo pričakovati, mi kmetski poslanci — vkljub nekaterim neopravičenim napadom od strani učiteljstva — celo upati, da sedanji zakonski načrt o pokritju učiteljskih plač ne bode našel Najvišje sankcije. Do danes pa tudi še nimamo drugega primernega načina za pokritje, ako se vsi ne zedinimo na lanski posredovalni predlog. Govori se sicer nekaj o deželni užitnini, to je prav tako upanje kakor z državno podporo. Deželna užitnina danes res ni malenkostna, ali pomisliti treba, da odpadejo v kratkem tisoči in tisoči delavcev — konsumentov ob novi železnici, da pride pa zato prej ali slej lastna deželna režija, ako nam je dobre volje ne prevzame vlada. S tem se bo dobodek iz deželne užitnine zdatno znižal. Govorilo se je tudi o povišanju indirektnih davkov za šolske namene. Ni treba biti ravno socijalnidemokrat, ali ako bi hoteli šolske potrebščine v tako eksorbitantnem razmerju navaliti konsumentom in s tem pred vsem delavstvu na rame, potem, gospodje, mora dospeti glas delavstva po splošni in enaki volilni pravici ne le do ministrskega predsednika, arnpak naravnost do neba. In tako bo najbrž tudi z drugimi predlogi, ki se pečajo s pokritjem stroškov. Trebalo bo preiskovanj sem in preiskovanj tja. Temu predlogu se bodo upirale politične stranke onemu se bo upirala vlada, in prav lahko doživimo tukaj vnovič znano brezkončno povest o jari kači in steklem polžu. Učiteljsko vprašanje na Goriškem pa stoji že danes z vehementno silo pred nami in ni časa, da bi se čakalo na uspeh raziskovanj. Visoki zbor, ne poudarjam potrebe in revščine goriškega, v zadnjo vrsto postavljenega učiteljstva in ne humanitete — o tem se je tukaj in drugje itak že obilo govorilo — poudarjam pa našo dolžnost varovati dekorum naše dežele in dostojnost male naše zbornice; poudarjam potrebo, odvrniti od nas v očeh teh inteligentnih opravičencev vsako domnevo, da jim mečemo le pesek v oči, da kujemo načrte le, »ut aliquid fieri videatur!« In zaradi tega sem stavil najni predlog na provizorij s 1. januarjem 1906. dalje! Končno še nekaj ! Ako bi se nepričakovano in proti vsaki pravičnosti mestni stranki na Ijubo vendarle odobril enak način pokritja, kakor je bil sklenjen v lanskem zasedanju, ali ako bi se morda vse stranke z vlado zedinile na drug način pokritja, bi znal stopiti zakon že tekom leta 1906. v veljavo. Ne pričakujem sicer tega, ali, gospodje, tudi v tem slučaju predlagani sklep ne bi bil deželi v zlo. Visoki zbor! Govori se že davno in davno o melijoracijskem zalogu; potrebo tega zaloga uvidi vsak, kdor pozna predpise o vladnem melijoracijskem fondu in način razdelitve tega bogatega fonda na posamezne kronovine. Ako bi torej sklenjeno provizorično pokritje za učiteljstvo postalo nepotrebno zaradi drugega pokritja, poteni, gospodje, opozarjam vas že sedaj, da naj deželi prihranjeno pokritje postane prvo plodonosno zmo za goriško-gradiščanski melijoracijski zalog po zgledu drugih kronovih in tudi s tem, gospodje, bomo storili dobro delo za celo deželp. Vsled tega toplo in za vse eventualitete priporočam svoj predlog. Dr. Marani je rekel, da je povedal dr. Treo dve resnici: da se je mnogo govorilo in da se ni nič storilo. Res pa je tudi, da je goriško mesto povišalo učiteljstvu dohodke tako, kakor jih določa v tej zbornici lani sprejeti učiteljski zakon. Ravno tako bi bili lahko storili drugi okraji. Po zakonu iz leta 1870. morejo storiti to sami, zaradi tega se upira nujnosti. Verzegnassi pravi, da je tudi gradiščanski šolski okraj storil nekaj za učiteljstvo, ker jim je dal podpore 8000 K. Pred 4 leti smo ustanovili deželni zalog ter dovolili 250.000 K. Danes pa izjavljam: Do tu in nič daljel Prijemal je ostro vlado, ki je obljubila pri ustanovljanju tega zaloga prispevek, ali kakorhitro je bil sprejet, pa se ni nič več brigala za svoje obečanje. Vlada podpira nemške Šole. Pozivlje zbornico, naj se združi proti vladi, naj drži svojo obljubo, da se tako ugodi opravičenim zahtevam učiteljstva. Nato je odgovoril obširneje dr. Gregorčič, rekoč, da če je že dal gradiščanski okraj 8000 K, so naši okraji dali že veliko več. Pri nas ni podučiteljev in podučiteljic, kakor v Furlaniji, pri nas so tudi prov. enako plačani z drugimi. Lahi tega ne poznajo. Mesto zasluži res pohvalo, ali treba upoštevati, da če bi smeli okraji pobirati take davščine kakor mesto, pa bi storili še več. V eno in isto blagajnoseiztekajo vsi davki, iz iste se lahko plačuje. V okrajih je davščina le za šolske potrebščine tolika kakor v Gorici za vse. Vlada pač lahko da podpore, če hoče, saj itna polno naslovov, če noče tega storiti pod naslovom šola. Za nemške šole ima tudi druge naslove. Pridružuje se predlogu dr. Treota. Marani omenja na to, da so v Gorici morali povišati doklade na direktne davke, da so zvišali učiteljem plače. Dr. Treo poudarja, da finančni in šolski odsek ne bosta imela dosti časa za razpravljanje, ker bo zasedanje le še kratko, zato predlaga ponovno nujnost. Za nujnost glasujejo le Slovenci. Predlog se odda šolskemu odseku z določilom, da ima poročati tekom 10 dni.