-	- 1 •""»s*}-	- ■ .v
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage?
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER. COLO.
ŠTEV. (No.) 65.
CHICAGO, ILL., TOREK, 28. APRILA — TUESDAY, APRIL, 28, 1925.
LETNIK XXXIV.
Teror v Bolgariji.
TEROR V BULGARIJI BO POSPEŠIL KOMUNISTIČNO ZMAGO V BULGARIJI, KATERA IMA LAHKO ŠE DALEKOSEŽNE POSLEDICE.
Sofija. — Svka sila do vremena. Kakor vsa znamenja kažejo nima teror, s katerim se hoče sedanja bulgarska vlada obdržati na krmilu, zaželjene-ga vspeha. Sumljivo je že bilo dejstvo, da so vojaki zvesti vladi dezertirali in se pridružili vrstam revolucijonarjev radi prevelike strogosti, ki vlada v vojaški službi.
Pred par dnevi se je že ne-
UPANJE NEMŠKIH
MONARHISTOV.
KRIŽEM SYETA. ANGLIJA POPUŠČA FRANCIJI.
Wilhelm, bivši prestolonaslednik v Nemčiji je siguren zmage Hindenburga. — Glede Marxa pravi, da je slepar. — Predvolitveni boj.
Berlin. — Bivši prestolonas-
—	Washington. — Bivši gu verner Mr. Lowden se je v pe tek mudil pri prezidentu Coo lidgu. Predmet debate je agrar no vprašanje Amerike, za ka-| tero se prezident zelo zanima.
—	Berlin. — Glasom poro-' čila iz Aten je poslala grška vlada svojega zastopnika v Bel-
! grad, v svrho pogajanja za , zvezo med Grčijo in Jugoslavijo.
—	Manila, P. L. — Med tu-
Iz Jugoslavije.
Francija je podvzela prve korake za končno rešitev perečega vprašanja o vojnem dolgu, ki ga dolguje Angliji in Ameriki.
VAŽNO VPRAŠANJE PIVOVARSKE INDUSTRIJE V JUGOSLAVIJI. — ODKUP TOBAKA IN SADENJE TOBAČNIH SADIK. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Pivovarska industrija v Jugo- , bivališča. Poročen dne 26. jan.
ko poročilo glasilo, da je upor lednik Nemčije Wilhelm je po zadušen, le žal, vest je bila pre- ; dal poročevalcem izjavo, v ka-nadljena, kajti v mestu Plevna, teri pravi, da je siguren zmage kjer je trdnjava komunizma jej Hindenburga pri volitvah za bilo poslopje v katerem se je mesto prezidenta, v katerem nahajalo gledališče in knjižni- slučaju bi imeli monarhisti priča pognano v zrak, da ni osta- liko strmoglaviti republiko in
Pariz. — Nova francoska vlada je podvzela prve korake k rešitvi vprašanja o vojnem dolgu. Aristide Briand in angleški poslanik Joseph de Fleu-kajšnimi domačini vlada še ve-'riau sta konferirala o tej zade-dno praznoverje. Neki 60 letni vi jn se je odločilo, da odpotu-Filipinec je bil obdolžen čarov- je j o Briand, premier Poul Pain-ništva, nakar so ga štirje so- ieve in finančni minister Caila-sedje pograbili in nesli k vodi, Ux še ta teden v London, kjer
kjer so ga toliko časa držali se bodo sestali s tozadevnimi nastopa država tako, da nika-pod vodo, da je izdihnil. Muci- državniki Anglije in reševali, kor ni v interesu države same, tel ji so bili aretirani.	važna vprašanja, katerih naj-
— Pariz. — Po dokončani važnejša je dolg. Na podlagi seji republikanske lige so iz , dogovora na tej konferenci se
slaviji.
Produkcija piva v naši državi je minimalna. Medtem ko producira Čehoslovaška okrog sedem milijonov hektolitrov piva letno, producira naša država približno 800.000 hI., kar
1902. s svojo prvo ženo, je 19. nov. 1923. poročil v Braslovčah Marijo T. ter zakrivil s tem hudodelstvo dvojnega zakona. Inkriminiranega dejanja sicer ne more tajiti, pač pa trdi, da je svoji drugi nevesti pred po-
pomeni letno 6 in pol litrov na^ok° P°Jedal- da & že oženjem
Po dveh mesecih težke ječe, bo-
ostal sedaj najbrže brez vsake
glavo vsakega prebivalca.
Da se varuje v prvi vrsti naša produkcija vina v naši državi je popolnoma pravilno. Toda glede pivovarske industrije
zene.
lo drugega, kakor kup kame- postaviti na prestol njegovega1 fasede strel?a|! na udeležence, bo vršilo odplačevanje franco-nja. Nameravalo se je tudi raz- sina. Ko so ga poročevalci vpra-l ko SO Se V.™Cah °d Sej?'	ske*a dol*a Angliji, kakor tu-
dejati tri mostove v okraju ;šali, ako ne misli, da bi prišlo mer je prišlo troje oseb ob ziv j di Ameriki.
Varna in na neko vojaško pa- do civilne vojne med buržuazi ljenje in veČje ŠteVll° pa ranje"i Francija izjavlja, da je do truljo so po noči streljali in u-! }n delavci, ako bi
ne v interesu producentov in ne konsumentov. Medtem ko se je cena piva povišala 12-kratni iznos, se je tovornina za pivo povišala za petdesetkratni iznos nasproti predvojnemu stanju. Pri tem pride tudi v poštev
smrtili enega vojaka, dva pa težko ranili. Vse to se pripisuje na rovaž komunistom, kot odgovor na teror, katerega se posluuje vlada, da bi zatrla u-porno gibanje.
Preki sod se še vedno vzdr-
i Ml izvoljenj mh. Sodi se, da so bili napadal-j Segla od Anglije precejšen po- razlika trošarine na pivo med bila sekiro in ud
j al: Nekateri ci komunIstl SO tudl 2 OSUm" Pust na do1*11' kar p™akuje Slovenijo in Srbijo. Medtem ko sova z vso močJ ljenca aretirali.	tudi od Amerike, v katero svr- plačuieio v Sloveniji in Hrvat	~ ^ ^
— Bruselj, Belgija. — Emile j ho pride francoska delegacija; ski od 65 do 75 Din na hektoli
Hindenburg je dejal delavci so vedno nezadovoljni,
med tem ko je večina, ki so ,	,. fl^BHH^PHB
"pametnejši" in vedo kaj ho-! Vandervelde	vodja socialist^! pod vodstvom finančnega mi- ter, se plača v Srbiji samo ^
zato je več delavskih or-!^ °bvestl1 kralja Albe*f/ da nistra Caillauxa v Washington.1
'je njemu nemogoče izvršiti na-| Ameriški bankirji so mnenja,
Energična deklica
je Dubrovničanka Marija Le-čič. Spoznala se je z bolgarskim beguncem Zaharijem Va-sovom in stopila z njim v lju-bavno razmerje. Ko je začutila posledice, je zahtevala od Vasova, da ^jo \poroči, čemer pa se je ta upiral. To je Marijo tako razburilo, da je pogra-darila z njo Va-močjo po glavi. Ranjen je bil tako hudo, da ni u-panja, da bi okreval. Deklica se je sama javila policiji.
cejo,
ganizacij, ki so za monarhijo. . _ . .	. , .	. . .
Glede Maxa je dejal Wil-; logo formiranJa	kabineta, ka- da se bo Francija znala zmaza
J	f(IVA ca m 11 la	L"n 1P nri -	•	___i__1__:__•__1____
žuje v državi. Prepovedane so helm, da je preveč prizadet s vse politične seje, stroga cen- sleparsko afero in bo veliko šte-
tero se mu je poverilo ko je od-i ^ jz finančne krize in polago-
stopil premier Tneums.
— Pariz.
V poslanski
ma priti do normalnega stanja.
z ura vladale dalje.	glasov namenjenih Marxu,
; dobil Hindenburg, kar mu bo	, . JP	^
Aretirali so ravnatelja fran-i^j	'bate za odobritev proračuna za
coske banke v Sofiji, ker ja bil obdolžen, da je oddal večjo svoto denarja vodjam uporniškega gibanja. Poleg tega je bi-bilo izvršenih še več aretacij na podlagi informacij po vladnih agentih, ki so neprestano na delu in vohajo po vseh kotih in ovadijo takoj vsakega sum-ljivca.
Vojni minister Volkoff je izjavil, da nima upanja, da bi se upor polegel, ampak, da je za pričakovati še nadaljnih nemirov. Vladne kroge posebno vznemirja dezertacija med vojaki in nezvestoba nekaterih častnikov, kajti do sedaj je znano, da so štirje častniki zapleteni v zaroto, katerih eden je že plačal svojo nezvestobo s smrtjo.
V soboto večer je bil aretiran brat od enega glavnih krivcev bombnega napada na katedralo, čim je prestopil prag vladnega poslopja, kjer je bil svoj čas zaposljen kot steno-graf. Na sumu je, da je name
večino.
zbornici je prišlo do ostre de-, NEMŠKI MONARHISTI TRI-
UMFIRAJO.
Hindenburg novi predsednik
v katerem je uklju-
dinarjev.	Najdena okostjo pri Kostanje-
Tako se tudi tukaj izvaja •	vici.
dvojna mera za Slovenijo in za' Pri izkopavanju jame za ap-Srbijo	no poleg podružnične cerkve
_ __so delavci naleteli na stara o-
kostja visokoraščenih ljudi, ki so še precej dobro ohranjena.
nančna uprava kupovala in pla-od posestnikov
VT . „ . . . . leto 1925
Na vprašanje bonjegov U 3_ mjujonov frankov za	■■
sin postal ka.izer je Wilhelm žanje mornarice. Končno črnske republike. Zmagal je s _ dejal, da ne takoj, najprvo bo	nroračun snreiet z re- Precejšno Večino, podrobnosti, cevala tobak
diktator.	i ^ultatoI£	rotj 09 ' še niso znane.	' vsako leto že v jeseni. Ker še
Zadnja tozadevna poročila ' J Par]z "1. Andrew Caplet, pravijo, da je prišlo med volil- j sk,adatelj in kritik ter bivši ci v nekem okraju Berl.na iravnatelj velike opere v Bosto-'
Odkup tobaka.
V okrajih Ljutomer, Ptuj in Maribor so 1. 1924. nasadili! Domneva se, da so to mijbrze
mnogo tobaka. Dosedaj je fi-j okostja 1Judi' ki 80 Padli v bo"
jih s Turki.
-o-
spopada, pri čemer je bila ena
Samomor gladne princezinje.
Riviera, kjer se shajajo samo
oseba mrtva in dve težko poškodovani. Ko se je po Wilhelm cesti vršila parada republikancev, £0 jih monarhisti napadli so se
ci na debelo." "Proč z ubijal cem Hindenburgom."
Nekateri so tako sigurni Hin
pu je tukaj v 46. letu svoje sta- takozvani "boljši," kjer se sip-
ljejo milijoni za zabave, je ob
nzu.
rosti preminul. Dirigiral je tu
di orkestru v Londonu in Pa- potu sprehajališča izvršila samomor princezinja Maria O-— Berlin. — Predvolitveni strogridsky, vdova po finanč-
ministru za časa carizma in nekoč od vseh na živela monarhistična stranka; dvoru občudovana lepotica. U-poraz. Berlinski trgovci, ki pro-j tekla je pred navalom boljše-
.dajajo zastavice ne morejo za- vizma in ko je zapravila vse denburgove zmage, da so sta-|dogtiti zahtevam po republi-
----- __ —	— Berlin. — rreavontveni »uogrius^
li. Iz vrst republikancev v Nemčiji je v polnem teku. nemu minfc culi klici: "Doli z moril-jKakor znamenja kažejo bo do. v Rusiji ir
J — V-v a 1 a " "	A rm li Vv lini	i.	_
lanska letina tobaka ni pokup-ljena, je nastalo med produ-centi veliko razburjenje. Mnogo tisoč kg. dobrega tobaka še imajo posestniki doma v zalogi. Pred kratkim so pač neka-
Samomor.
Mesarski pomočnik Fran Polič iz Vrbanjske ulice se je večkrat prepiral s svpjo materjo ter se sploh nista razumela. Ko sta se nekoč z materjo zopet sprla, je Polič izvršil samomor. Porinil si je nož v srce. I-mel je še toliko moči, da je ste-
terim vzeli tobak, plačali pa nič. Producenti dobivajo samo' kel iz kuhinje na dvorišče, kjer
potrdila in obljube, da dobijo! Pa se ^ z*™-dl1 m*ev tla-denar, kadar bo dobil finančni| minister kredit. Poleg te mi-
vili večje svote za njegovo izvolitev.
Vsekako, ako bo izvoljen Hindenburg, bodo nacionalisti intenzivno na delu, da spod-kopljejo tal republiki in proglasijo monarhijo. To bi delali polagoma in sicer najprvo potom diktatorstva; pravice članov državnega zbora bi se omejile in kabinet bi polagoma pre
raval poslopje spustiti -v zrak. vze] mQČ diktature. Neko poro-
-0——	čilo tu pravi, da če bi bil Marx
Zakaj se izgubljajo pisma. iizvoijen bi bilo le začasno, ker
Prišla je se zija preseljevanja. Lansko leto se je preselilo, oziroma je naznanilo spremembo naslova poštnemu uradu v Chicagi nad 600.000 strank, veliko strank se je pa preselilo, a niso naznanile to po" štnemu uradu kar je bila posledica, da je poštna oblast uničila veliko množino pisem in ča-sopisev, katere se ni moglo dostaviti.
Prvo ko se preselite - imejte j v mislih, da naznanite poštne
nasprotniki republike bi imeli v rokah vladno moč.
-o-
Trgovskim potnikom v Mehiki popust na železnici.
Mexico City, Mehika. Prezident Calles je odredil, da se dovoli trgovskim potnikom po mehiški železnici 50 ddstot. popusta, poleg tega imajo do 250 funtov ptrljage prosto. -o-
kanskih bandercih tudi v krajih, kjer se je domnevalo, da so monarhistični.
— Chicago, 111. — Ničvredni stariši pustijo svoje otroke zvečer zunaj. Kakšne posledice, priča sledeči slučaj. 11-let-ni deček se je spri z 12-letnim tovarišem, nakar je slednji izvlekel žepni nož in prizadjal mlajšemu težke poškodbe po obrazu, katerim bo najbrže podlegel.
—°—: Ekspedicija na najvišjo goro
sveta.
Berlin. — Od tukaj prihaja poročilo, da je izdelan načrt, po katerem se bo poslalo eks-pedicijo nekega planinskega društva v Nemčiji na najvišjo goro sveta, Everest v Himaja-ji.
-o-
Strojnica in morsko letalo v
Kakor je božja volja.
Washington. — Poročnik N. mu uradu vaš stari in novi na- Thomas, kateri je že par let v
slov. To lahko storite ako zahtevate od pismonoše za tozadevno karto in jo izpolnite, ali pa da sami pošljete vaš stari in novi naslov poštnemu uradu. Naročniki listov se pa opo-
avijatični službi ameriške armade in že veliko preletel s svojim letalom, a še nikoli ga ni doletela najmanjša nezgoda, je v soboto popoldan za svojega sina spuščal v zrak zmaja
zarja, da takoj javijo na upra- na vrvi, pri tem pa tako nesrec-vo lista premembo naslova in j no padel v 8 čevljev globoki tako preprečijo nerednosti na jarek, da je zadobil težke poti.	škodbe.
boju s tihotapci.
Atlantic City, N. J. — 15 tihotapcev je prenašalo iz čolna v za to pripravljena dva trucka žganje, kar je pa obrežna straža izsledila s pomočjo morskega letala. Stražniki se spustijo z letalom na zemljo in odprejo ogenj na tihotapce s strojno puško. Tihotapci so pa srečno odnesli pete in pustili v ro-
do zadnjega novčiča se je zastrupila.
-o-
300.000 funtov smodnika uničeno.
Nashville. — V takozvani Old Hickory smodnišnici se je iz neznanega vzroka vnel smodnik in je 300,000 funtov istega šlo v zrak. Velika panika je nastala trenotno, ko je celo mesto bilo naenkrat v svetlobi, kar je trajalo le par sekund, nakar je zopet zavda-la tema. Nihče ni bil ranjen a-li prišel ob življenje. Sreča je le bila, da se ni vnel od te eksplozije smodnik v bližini se nahajaj očim skladišču, katerega je trideset milijonov funtov nakopičenega.
-o-
Sneg, vročina in vihar.
Montana je koncem preteče-nega tedna imela 20 palcev snega, dočim je v državi Ohio Kentucky in Indiana živo srebro prilezlo na 95 stopinj in je vsled vročine več oseb iskalo zdravniške pomoči. Tudi v Chicagi smo se potili ko smo imeli pretečeni petek 87 stopinj. Iz Columbusa, O. poročajo, da so tri osebe umrle radi vročine.
V Galesburg,, 111. je pa bila silna nevihta s točo. Drevesa je ruvalo s koreninami in v De Kalb je neurje napravilo Ame-i
Detomor ?
Mariborska policija je bila obveščena, da je služkinja pri oskrbniku Voelkerju v Gajevi ulici izvršila detomor. Takoj u-vedena preiskava je dognala, da je služkinja pred kratkim
leto 1 92sT "u kine p o celi Sloveli ^odila' da Pa je dete izginilo.
niji saditi tobak
zerije pa je bilo razglašeno, da leta 1925. na slov. Štajersken ne bo nobeni občini dovoljeno saditi tobak. Uprava monopola v Belgradu je sklenila, da za
1 Truplo novorojenčka so našli in
__je bilo prepeljano v mrtvašnico
Poža7 v Kamnici.	I na P°brežje v »vrho ugotovitve,
V nedeljo zvečer dne 29.' da"H J*e umrl naf"e smrti' ah marca je izbruhnil pri posestni- Služkinja je bila prijeta.
ku Josipu Kagerju v Kamnici
pri Mariboru velik požar, ki se je razširiL z bliskovito naglico. Mariborska požarna bramba je takoj prispela na lice mesta in je s pomočjo domačih gasilcev ogenj kmalu omejila. Vzrok požara ni znan.
-o-
Težka nesreča v rudniku.
V	rudniku Podlog - Hrasto-vec se je dogodila težka nesreča. Rudar Maks Sedej je padel v približno 50 metrov globok rov in si prebil lobanjo. Poleg tega si je zlomil desno roko ter dobil tudi več težkih poškodb po životu. V brezupnem stanju so ga prepeljali v mariborsko bolnico, vendar ni upanja da okreva.
-o-
Bratomor.
V	selu Tenje pri Osjeku sta se sprla brata Čedo in Sreten Tanavkovič. Med prepirom je Čedo svojega brata težko ranil in je ta podlegel poškodbi.
DENARNE P0SILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, ITD.
Naia banka ima svoje lastne zvem s pošto in zanesljivimi bankami starem krajn in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom aH stf zadnjo pošto točno in brez vsakec« odbitka.
Naie cene n pošiljke v dinarjih is B> rah »o bile vŠeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 —	Din ____	.... $ 8.80
1,000 —		.... S 17.25
2,500 —	Din ____	.... $43.00
5,000 —	Din ____	.... $ 85.50
10.000 —	Din	.... $170.00
100 —	Lir ....	
200 —	Lir ....	.... $ 9.45
500 —	Lir ....	.... $ 22.75
1,000 —	Lir ....	.... $ 44.25
Po drugi ženi se je
kah suhačev 187 zabojev škot-j rican Steel kompaniji nad $50.- poželelo Francu Tavčerju, e-skega žganja.	__	' 000 škode.	. i lektro
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aH nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat m»-nja, dostikrat docela nepričakovano je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakricj* po cenah onega dne, ko mi sprt cd* mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI T UD i V JUGOSLAVIJO IN SICER i>G POŠTI KAKOR TUDI BRZO: A V NO.
Vse pošiljatve naslovite na—£LC-VENSKO BANKO
, . ,	. gP ZAKRAJŠEK & CEŠAREK
monterju brez stalnega 7o_9th AVE, NEW YORK, Cirx
M« ItdJt:


-AMERIKAnskf slovenec" IN#EDINOST "
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen Ista 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in.petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1S49 — West 22nd Street,	Chicago, DL _Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
Cankov pripravljen udušiti vsak pojav v krvi. In kadar se srečata dve taki neizprosni sili tedaj pomeni to vojno na življenje in smrt. Tako je danes v Bolgariji.
Pametni ljudje ne simpatizirajo ne z enim ne drugim. Militaristicni diktatorji, kakor komunisti, oboji so v veliko škodo narodu!
NAROČNINA:
SUBSCRIPTION:
Za Zedinjene države za celo leto .................$400
Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
For United States per year.......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ...*.____$4.75
For Chicago. Canada and Europe per half year____$2.50
Waukegan, 111.
Smrt Anice Kirn. — Vsakemu je znana družina Kirn, ki
krboval Rev. Father Sullivan ' rodom Irec. Po naročilu iz nad-j škofijskega urada je prestav-j ljen in fara je sedaj pridelje-na v Joliet v oskrbo slovenskih duhovnikov. Je to začasno ali za zmeraj to se se ne ve.
V nedeljo dne 19. aprila »so darovali tamkaj sv. mašo naš č. g. župnik J. Plevnik in so faranom imeli lep govor o potrebi cerkve. Ker je tamošnja fara vmešana in obstoji iz Slovencev, Poljakov, Ircev in Lit-vincev morajo pomagati vsi ti narodi skupaj, ako hočejo, da bo njih župnija vspevala ter,
jtesoe
PRISPEVANO.
Iz Forest City, Pa.
Na Vašo prošnjo in mojo dolžnost, Vam pošiljam novo-pridobljenega celoletnega naročnika k listu "Amer. Slovenec & Edinost" zakar prilagam tu svoto $4.00.
Obenem Vam prilagam tudi
Dopisi vainega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-eapo, 111., under the act of March 3rd 1870.
Komunizem in Bolgari.
Sedanji pojav komunističnega gibanja v Bolgariji ni ničesar novega. Je sicer po svojem bistvu senzacionalna novica kot taka, ki je zahtevala žrtve itd. Ni pa ničesar novega s političnega vidika, zlasti ne za. one, ki bolgarske razmere od bližje poznajo.
S tem, da je komunizem podjarmil na svetu največjo slovansko državo Rusijo, je vplival nekako skrivnostno, na vse Slovane, ki niso dovolj intelektualno razviti. Na Bolgarih se ta vpliv tako vidno pozna, da ga ne more zbrisati z bolgarske duše vsaj začasno nihče. Cankov ga duši v krvi, pa s tem seje le veter in slejko-prej bo žel hud vihar. Varen je samo toliko časa, dokler ima sedanje vojake, da stražijo in forsirajo njegovo diktaturo. Vsak novi vojak na bolgarskem pride že kot komunist v armado. Z novimi vojaki leze komunističen duh na tihem v armado in kadar se bo v armadi pojavil bo zapihal vihar s tako silo da ga ne bo noben Cankov več ustavil.
Tudi na druge Slovane vpliva komunističen duh kolikor toliko. Na Čehe, Poljake, Slovence in Srbe ravno Benedikta so poveličale po-i
ti, kakor skrbi naša mati sv. katoliška Cerkev. Kaj dajo nasprotniki, naši zapeljani bratje na vae strani podpira, kar je in sestre v taboru socijalistov dobrega in koristnega za slo- svojemu sobratu, kadar umrje ? venski narod. 14. aprila je to Nič. Če ga slučajno cerkveno trdiIi in bodo vodili tozadevne družino zadela nemila usoda- pokopljejo, so zunaj cerkve1 kolekte vsak med svojimi roja-urnrla jim je draga hčerka A- med mašo in na grobu niti ene- ki' da se tako žuPmJ° zopet niča stara 12 let. Obiskovala je ga Očenaša ne zmolijo, spomin sPravi v red in pravi tir, katoliško šofo slovenske župni-j nanj prav kmalu zbrišejo iz je Matere Božje v Waukegan svojega srca. Ves drugačen je in se je pridno učila ter bila j katoliški pogreb, ko umrlega
pobožno in mirno dekfe. Solar-j Cerkev slovesno pokoplje in 1st., na 527_Marble St. boleha
ji, prijatelji in znanci so jo po j skrbi za njegovo dušo še po'že precej časa. Pred dvema me-gosto obiskovali in ko je umrla smrti.	[secoma si je dal izrezati ton-
Drags Anica ? Veliko boš sil. Od tistega časa se pa vedno prejela duhovnih darov od svo- slabše počuti, tako da je mož jih sošofcev in sošolk, ne bode se na TET pozabilo. Tudi toliko
da se bo tam služila sv. maša! sledečo pesmico v čast in sla-dvakrat na teden in v nedeljo vo Petru Zgagi: ter, da se bo njih otroke vzga-|
jalo v krščanskem dahu. Fara- Saksarjev ata, visoki gospod
ni so g. župniku z veseljem pri-
kar
naj vrli sosedni naselbini pomaga ljubi Bog in sv. Jožef T
—. Vrli rojak Jožef Buchar
darovali so krasne vence in ležeča na mrtvaškem odru je bila belo napravljena z deviškim vencem na gfavi kot mafa ne-vestica Jezusova, vsa zasuta v rože in cvetice. Pogreb je bil veličastei\, takih pogrebov Je bilo še malo v Waukeganu. Zahvalimo* se tem potom vsem prijateljem, znancem in' sorod"-
pri najboljših letih, a ne more vživati skoro nobene hrane in
nikom, ki so nas obiskali za časa bolezni naše Anice in ki so sec teh vrstic ni imel prilike darovali krasne vence. Poseb- poznati Anice, pač pa dobro po-no se zahvaljujemo našemu g.1 zna starise, ki so odgojili v župniku Ažbetu, ki so našo pravem krščanskem duhu svo-hčerko večkrat obiskali v bo-1 je otroke. TT Anica, TT se ve-lezni, ji podelili sv. zakramen- seliš, da si imela dobre pobožne starise, ki so TET ljubili z gorečo ljubeznijo in so vse poskusili, da bi jim bila ostala. Toda
število vencev si bila vesela, če- je vsega pomilovanja vreden, ravno TI to nič ne pripomore, j Želimo mu, da mu Bog povr-Ampak ti ste vi In i venci so po-j ne ljubo zdravje! In ravno v kazali, koliko prijateljev si i- tej hiši je še druga nesreča, mela, kaj ne, draga Anica, da Jos. Buchar ml. se je ponesre-boš pri Jezusu svojem nebeškem Ženinu za nje prosila. Pi-
vodja so Glasa narodnih zmot v New Yorku na trorru že dolgo sedijo in čakajo, da ovce zvubljene rrjirrr čast podelijo.
"Iskreno" ljubljeni Peterček: Zgaga
prav pridno in vestno, atu pomaga
boža lica in krepi njim srce, skrbi in težave on brani nad vse.
Dokaj marljivo se Peter z dopisi oglaša irr vedno so le nad duhovniki znaša;
dan za dnem je polna njegova kolona.
te in oskrbeli prelep pogreb. Bog naj Vam vsem povrne!
Tudi naše dobre sestre sv.
v., , • - j j • - kar mu povzroča obilo poloma
čil v tovarni ze pred sedmimi;
tedni v fabriki in še sedaj ni
okreval, tako, da je dvojna nesreča v eni hiši.
— Še ena žalostna novica. Starišem J. in Katarina Simo-nič 133 — Oakland ave. je
Pristaši njegovi so rešili se zmot,
katere priporoča Zgaga, new-
yoraki gospod, le malo ima še pod svojo oblastjo ovčic,
preminula 14-letna hčerka E- dočim mu jih obilo popihalo je lizabeta po trimesečni bolezni	z rdečih gredic,
previdena s sv. zakramenti je
pred
zdrava
Xez-cs. 2enfn deviških duš je hoJ dn! }?' "Prila izdihnila svojo. Živela r Atova in Petrova sla-
-----, _ - „-----, --------- — ----- ------|	.	^^ . .	_	. nedolžno dušo. Bila je v družbi	va l
ne toliko, kakor na druge. Hrvatje pa niso izvzeti. Naj ^eb. Pripeljale so lepo oMestelpo™n°*,U s'OJin 1Z~ sv. Neže. Mlade njene vrstni- Vaša bolna čreda " postala je se topoglavi Radič danes oglasi in vsa Hrvatska bi drla čene šolarje in Clarice k Po-l%01Jenk- ^ prlMjj jgw.Pg-----| ^ —
z njim v komunizem. Tudi Slovencev se tupatam prijem-	p,° cerkveni slovesnost
,	j	. x. „.. , * , r * . so Korakale pes z otroci do gro
lie seveda v neznatni meri. Širših plasti naroda se med ba ranjke Anice. A sestre m-J Prejela v tem življenju, prijel Slovenci ne prijemlje duh komunizma, ker Slovenci so so zadovoljne s tem. ker sprem-	za roko in ocI*ra S1 z
na precej visoki stopinji izobrazbe. Tako je tudi pri Če- Ijanje do groba je le bolj vna-	v raJske višave. Prosi za
hih. Srbi, vsaj sedanja generacija je preveč zaverovana I njost, ki nekoliko tolaži sta-lsvojel	Nariše, ^asvojV
.. .. _ .	.	■ fee so ji naredile špalir
tisnil TE je na svoje Srce, ko ....	T , «.,
* •■	r -t * cerkvijo in so se udeležile po-* dovolj sleDarii ieT----
si ga za popotnico zadnjikrat . . . .	~~ J	Jc •
greba, kateri se je opravil s\ Vihrali ne bomo več pod Vašo
peto sv. mašo v cerkvi sv. Jože-	zastavo,
fa z veliko udeležbo sorodni-1 ker našli smo pravo — slavo in
kov in faranov. To je že peti' zmago!
otrok teh starišev, kateri so po-'	a. k.
Karagjordževičev režim. V Srbih živi še oni ponos, ki »'rate in sestre, sestre ho-jtn "f8*1*®^*1 po Tebi žalujejo. loženi v hladno žemij0> stari i i. • , . i . .	,. ™ * . » ^	».oni,.; a niflj	„.Jza rrancisko, Heleno 111 Kozi. t . ,	. ,	. ,.
so se ga nalezli iz stoletnih bojev proti Turkom in kone-- ejo ian^cl Anici pomagati nai	izrekamo ui-r^m ^ai.^
pomagati
sem izrekamo iskreno sožalje.
m si samim se-
«10 prišli s pomočjo jugoslovanskega ujedinjenja na po tudj
v rs je kot vladajoča sila na Balkanu. Kaksmh idej se bojmajtl pre^r(vške
pa nalezla prihodnja generacija bo pokazala bodočnost. ^ nc morejo ni
Zelo čudno bo, če ne bo ruski komunistični duh v krat-jlo nam kličejo:
kem začel vplivati na mlade Srbe. Iz Bolgarije bo vodila,nas, vsaj vi naši prijatelji, ot-
pot v Srbijo.	'	(mite nas, rešite nas, pomagaj-
Ruski komunisti, kateri trosijo milijone za tranira-,te nam- ker roka Gospodova
nje komunističnih agentov, katere pošiljajo na tajno de-!nas je huJd<l> zade[a " Ta klic .	^ .. . ,	j v j , i • a •	poznajo dobro nase sestre, za-
lo na Balkan in v druge države, da tamkaj tajno orga- to so sk]enile da se 7a rajnco
nizirajo revolucijo in upore, hočejo na vsak način ustano-; Anico morajo brati tri sv. ma-l
\ iti sovjetsko republiko na Bolgarskem. Tam bo potem še, za katere naj potrebno svo-
glavna komunistična postojanka. Rusija je bo, dokler to zberejo otroci. Pa ne samo j
bodo na krmilu boljševiki podpirali finančno, materialno to» ampak za Anico se bo daro-
in dejansko če potreba. Vse to je med komunisti tajno val° 200 8V- obhajil, otroci se
dogovorjeno.	\hod° za "^ udeležili 165 sv^
° _T * , ... . j ,	.	,	. mas, za njo bodo darovah 125
V Bolgariji vlada danes primeroma zelo podoben raznih navadnih dnevnfh moIi.
militarizem, ako tudi je omejen po raznih pogodbah for- tev in bodo zmolilT tudi 115
si ranih Bolgarov, kakor je v Rusiji pred revolucijo, rožnih vencev.
Znamenja kažejo, da bolgarski komunisti so prav tako Dragi prijatelji, ali niso to
#»nom c^ofu v»o e^f.i ui^r- * 'nikar ne pozabi na svote brate	.....	.. .
onem s\etu, na s\etu, kjer tr j	_	Njihovi hčerki pa naj sveti več-
• •• a j? » i- i	Itrnarna. .lalcoha in Krnrtka. _	r J
Ignacija, Jakoba in Franka, prosi pa tudi za me. Jaz pa TI ne morejo nič pomagati. Mi-1 <>bljubim, da se bom z našimi Usmilite se|šoIani meseca majnika pri vsaki sv. maši in po njej TEBE
na luč!
Marko BIutH.
-o-
spominjal.
Dragi oče mama Johana
Houston, Pa.
Dne 19. t. m. se je pri podil v te kraje od zahoda tak vihar,
*Ia čez ulico, a vrglo je veliko omete in opeke na eno streho s tako močjo, da je prebilo streho, ter padlo v prvo nadstropje fn odtam skozi strop v pritlič-i je. Poškodovalo je pohištvo, ki je bflo v pritlični sobi. Panika
nton m mi Vaši
ljuba da je v pol uri jako veliko ško-:
: je K!a velika zlasti za one, ki
so živeli v hiši Casteello, kajti
prija- do naredil.	■	...
teljf izražamo iskreno sožalje; Na Lawrence tukaj v bllži- f razsajal vrtinec najhuj-
Ijubi Bog naj Vam da tolažbe ni je tako ropotalo in podiiiaIo,,^Skoda Jf Vellka' a človeških
žrtev vendar ni. ker je silen
ob neprecenljivi izgubi. Mi Vami sočustvujemo.
J. m.
Joliet,
Cenjeno uredništvo: —
da so ljudje mislili, (dasi ne-	m»
verni), da bo sodnji dam I	vse Jjudi pod stre^
veliki zgradbi lansko leto dovršeni last Castelo in Champai-gne, v kateri je bila trgovina,
111.
Uso- se je vihar s tako silo uprl, da
ho. Ko je zopet posijalo s n-ce se je pokazalo, kaj je p> -zročil vihar, ker izgledajo je, kakor po razdejanju.
Bog daj, da bi Slovencf do-
maš, za njo bodo darovali 125 i da hoče, da imamo iz naše na- je dvignil streho v zrak ter j~o<	Urt U1 oluvt:?irci ao"
selbine za poročati vedno več nesel par čevljev visoko nad kmalu kato,lški dnevnik,
žalostnih no\ic kot
Najpr\*o hočem opisati nekoli-	in je v eno s tako silo treščil,
ko našo sosedno slov. naselbi-	da je precej poškodoval pro-
pl'ipravljeni poslužiti se sile za dosego zmage, kakor je velike duhovne dobrote, ali mo- no Rockdale in tamošnjo faro	čeljno steno m pobil okna.
re za umrlega kdo bolj skrbe- sv. Jožefa, katero je doslej os-	Druga polovica se je razlete-
dobrih. drugimi kompanijskimi hišami ^ je "f"1 tak°
koc vsakdanji kruh.
Helena Turk.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Čemi go j.
Katoliški Slovenci dobiti svoj katoliški dnevnik?
"Nič drugega, kraljica. Vrata so bolj zastražena, nego smo mislili. Davi sem poslala moža v Thebe po svojih opravkih, toda straža ga je vrnila." *
"Pri bogovih!" je vzkliknila Tua. "Preden bom vladala tri leta, bom dala vsa mem-fidska vrata pretopiti v kuhinjske lonce in njih kapitane bom poslala v puščavo v rudo-kope. Ne, take grožnje so neumnost; nočem groziti, marveč bom udarila, kadar pride čas. Sedaj še ni prišel. Ali morem govoriti s Faraonom ?"
"Ne, kraljica. Vstal je že in sprejema memfidske velikaše ter obravnava zadeve. Spodnje dežele s svetovalci, da potem odrine k slovesnosti, kjer bo položil temeljni kamen za tempelj, in ti ga boš spremljala. Tudi zdrav je — nocoj pa bomo zvedeli kaj več. Daj, naj ti položim krono na glavo, da bodo ti memfidski psi videli, kdo jim je kraljica."
Slovesnost je bila zelo utrudljiva. Najprej so se peljali na vozovih skozi natlačene, kričeče ulice. Faraon in Abi sta se vozila V prvem vozu, v drugem pa Tua, spremljana
po Abi je vi najstarejši hčeri, okroglooki gospe, ki je bila znatno starejša od kraljice. Nato se je vršilo opravilo Amenovih duhovnikov, pri katerem je morala Neter-Tua kot Amenova hči in veliko duhovnica načelovati ob posvetitvi templja v čast temu bogu. V temelj so položili majhne darivne posode, primere rokodelskega orodja in prstan, ki si ga je faraon snel z roke in v katerem je bilo urezano njegovo kraljevsko ime; te predmete so blagoslovili in zidarji so jih položili v dolbine, pripravljene zanje, nato pa so postavili nanje dva velikanska vogelna kamna, ki sta jih za večno pokrila, na kar sta faraon in Neter-Tua, Amenova Jutranja zvezda, združena vladarja Egipta, izjavila, da je temelj dobro in resnično položen.
Nato so stavbeniki, ki so "izvršili obris," razložili načrt templja in prejeli od faraona darove, ko pa je to bilo končano, so se začele poldanje slavnosti in govori.
Ko je slednjič vse bilo pri kraju, se je dolgi sprevod vrnil po drugi poti k Sekhetine-mu svetišču, kjer je faraon stanoval; v pekočem solncu je bila to zelo naporna pot, ker se je vila ob neskončno dolgem memfidskem obzidju in so se ustavljali pred svetišči vseh bogov ter je faraon moral vsakemu žrtvovati. Tudi potem se ni mogel odpočiti, čeprav je bil truden, zakaj v zunanjem dvorišču sta-
rega templja sta bila postavljena prestola in tamkaj sede sta kralj in Tua morala sprejemati prošnje do solnčnega zahoda in soditi, ali pa odgalati predložene zadeve do nadalj-nega razmisleka.
Ko se je slednjič končalo in je faraon izmučen vstal s prestola, je njegov brat Abi, ki ga ves ta čas ni zapustil, izjavil, da ima tudi on zasebno prošnjo. Šli so torej v notranje dvorišče, ki je bilo nekdaj svetišče, in zopet sedli, razen pisarjev so bili tamkaj samo faraon, kraljica, nekaj svetovalcev, Mermes, kapitan straže, in nekaj žen iz kraljevega spremstva, med njimi Asti, kraljičina dojil-Ija, in Meritra, faraonova dvorna ljubljenka. Z Abijem je bil njegov zvezdoslovec Kaku, njegova dva najstarejša sinova, nekaj visokih uradnikov njegove vlade ter visoki duhovniki memfidskih templjev in mogočni poglavarji rodov v puščavi.
"Česa me hočeš prositi, brat moj?" je vprašal faraon, ko so zaprli vrata.
"Veliko prošnjo imam, vajino veličanstvo," je odgovoril princ in se je vrgel na tla. "Zaradi sreče Egipta in tvoje lastne sreče in zaradi moje sreče, ki se vama klanjam kot vdan podložnik, te prosim, da jo blagohotno uslišiš." Potem se je vzravnal in je rekel počasi : "Stopil sem pred tebe, da te poprosim roke slavne kraljice Neter-Tue, Amenove hče-
re." —
Faraon ga je debelo pogledal, Tua pa, ki je dobro vedela, kaj se pripravlja, je obrnila glavo v stran in je vprašala svetovalca, ki je stal blizu nje, ali je že kdaj v zgodovini države egipčanske kraljica poročila svojega strica.
Svetovalec, ki je slovel, zaradi svojega zgodovinskega znanja, je odgovoril, da se ta trenotek ne more spomniti nobenega takega primera.
"Potemtakem se zdi," je odgovorila Tua hladno, še vedno obrnjena k njemu, "da bi ne bilo modro, če bi ustvarili nov primer, po katerem bi se druge mlade ženske kraljevega rodu morale ravnati."
Faraon je ujel nekaj teh besed, dočim ni Abi ničesar slišal, ker je Tua govorila tiho, in je razmišljal, kako bi se rešil zadrege.
"Kraljica Neter-Tua sedi ob mojem boku, je moja sovladarica v državi, njena volja je moja volja in kar ona krene, bom skoraj gotovo potrdil tudi jaz. Govori rajši z njo," je rekel.
Abi se je torej obrnil h kraljici, položil roke na srce, se poklonil, jo gledal in začel:
,TGoreča ljubezen do tvojega veličanstva me nagiba--"
(Dalje.)
\
L "''V	" , •
i i...*3







"amer1k.anski slovenec" in "EDINOST."
r is
K«
Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M.
TEDENSKI KOLEDAR.
3. ned. po velik. — Jezus napove svoj odhod J. 16.
3 Nedelja — Najdenje Sv.
Križa.
-i Pondeljek — Monika, vd. Florijan, muč.
5	Torek — Pij, V.f papež in
spoz.
6	Sreda — Ivan, Lat.
T Četrtek — Stanislav, škof in muč.
8	Petek — Mihaelovo prikazovanje.
9	Sobota — Gregor Na z.
-o-
Vi boste jokali in žalovali, toda svet se bo pa veselil. Ali vaša žalost se bo v veselje spremenila. Jan. 16, 20.
V dva tabora je svet razdeljen. Eden je božji tabor, drugi hudičev. Prvi vidi svoj cilj v Bogu, Stvarniku, ki je človeka za se ustvaril, da bi mu v življenju služil, v večnosti po smrti ga pa kot plačilo za to službo, večno užival.
Drugi vidi samo to življenje kot edini in ves cilj njego-g;i življenja. Boga ne pripoz-na, zato mu tudi ne služi in zato mu tudi ne more biti njegov večni cilj po smrti, ker tudi večnosti ne pripozna.
Kateri ima prav?
1. Na videz gotovo ne prvi.
"Vi boste jokali in žalovali," to je napovedal Gospod Jezus. vodja in vladar prvega tabora, svojim apostolom in vsem, ki bodo šli za njim, ki si bodo izbrali cilj svojega življenja v Bogu Stvarniku in mu služili.
In res pot, katero nam je pokazal Jezus nazaj v večno domovino k Bogu, je težka in tr-njeva. To je sam neštetokrat povdarjal. "Strma je cesta," "trnjeva je pot" in ozka so vrati proti večni domovini.
In Gospod je to pred vsem pokazal najlepše s svojim zgledom. Kako težko je bilo nje^ eovo življenje. Polno trpljenja in zatajevanja. Od rojstvo do smrti na križu ni bilo njegovo življenje drugega kot trpljenje. kot jok in žalovanje.
In vsem, ki hočejo iti za njim ukazuje isto. "Kdor hoče iti za menoj, naj zataji samega sebe, naj vzame svoj križ
svoja ramena in naj hodi za menoj!"
In res! Poglejmo le življenje Jezusovih učencev! Kolike žrtve so prenesli za Boga, za svojega Gospoda. Vse posvetno so zapustili: svoje družine, svoje premoženje, vse. Koliko so trpeli, ko so hiteli od dežele do dežele, mesta do mesta, od vasi do vasi širit sveti evangelij: In slednjič so vsi mučeniške smrti umrli razun sv. Janeza.
Enako mora vsakdo, ki hoče bogoljubno živeti, živeti po na-
ukih Jezusovih celo življenje "jokati in žalovati," kajti njegovo življenje je življenje žrtev, zatajevanja in premagovanja. Kdor hoče čisto živeti, koliko bojev in premagovanja skušnjav., priložnosti in zapeljevanja mora prestati za to. Kdor hoče trezno živeti, enako. Kdor hoče svoje verske dolžnosti spolnjevati, kolike žrtve treba prinašati, zgodaj vstajati za sv. mašo, hoditi k sv. zakramentom, k spovedi, finančne žrtve prinašati.
Koliko stvari si mora odreči, koliko svetnih dobrin prezirati in si ne dovoliti, katere želi telo, katere prijajo človeški naravi. In kdor hoče posebno dobro in zvesto Bogu služiti, koliko žrtev je treba. Sv. puščav-niki so vse pustili in šli v puščavo. Redovniki, redovnice kako strogo živijo spokorno življenje. Sv. Alojzij, Sv. Frančišek in dr. brezštevila, kako so imeli težke boje, koliko so trpeli s premagovanjem. Da, nebeško kraljestvo sila trpi in kdor je hoče, mora silo rabiti.
2. "Svet se bo pa veselil." Da, druga pot skozi življenje je tista, o kateri pravi Gospod sam: "Široka je cesta in gladka je pot" in veliko jih po nji hodi.
Kdor hoče greh delati, ali se je treba kaj siliti, premagovati ? Ne! K grehu samo vleče. Kakor kamen navzdol, vleče nas naša narava k grehu. Kdor hoče postati pijanec, tat razbojnik, kako je vse to lahko postati. Vsi, ki so to, komaj vedo, kako so do tega prišli. Nečistost kako se sladka človeški naravi, kako je navidez prijetna, vabljiva, mamljiva.
Da, svet se veseli. Vsi% ki nočejo priznati Boga nad seboj, imajo na videz lahko življenje. Vse si lahko privoščijo, kar požele. Ničesar si ni treba odreči. "Pijmo in jemo in dobre volje bodimo!" je njih geslo. Kako hite te vrste ljudi za zabavami, za vživanjem. Kakor metulj spomladi letajo od medene cvetlične čaše do druge in srkajo med sveta. Od zabave do zabave hite, od gledališča do gledališča. Vse mogoče godbe, vse mogoče prireditve, vse mogoče petje, gramofon, "radio," auto, vse, vse, kar le more človeški razum od dne do dne iznajti, vse morajo pokušati, vse vživati — da bi si naredili življenje prijetno.
Občudovanja vreden je v resnici moderni brezverni človek, kako hiti misliti, da bi si kolikor mogoče veliko načinov sreče in uživanja iznašel, da bi se veselil in radoval.
Da, prav je rekel Gospod: "Svet se bo radoval in veselil," On se hoče šamo radovati in veseliti. Popolnoma nasprotno učencem Jezusovim, vsem o-nim, ki hočejo služiti Bogu.
3. Toda Gospod dostavlja: "Toda vaša žalost se bo v veselje spremenila!"
Vprašajmo svet: Ali je našel srečo v svojem veselju in radovanju? v svoji "sreči," v svojem denarju, v svoji nečistosti, v svojih gledališčih z nagoto in razbrzdanostjo, s svojo pijačo in zabavami?
"Ali je svet danes srečen? je ta radost njegova prava radost?"
O, kakcf bi se motili, ko bi to vrjeli. Ne, ne! Ta radost, to veselje je samo navidezno. Pri vsaki "času radosti" greha je vsikdar "hiljado žalosti." V tem ko žejno neverno telo pije vživanje, takozvano veselje, si pije samo strup.
Koliko gorja je na svetu. Pokažite mi enega srečnega in zadovoljnega posvetnjaka. Je milijonar srečen s svojimi milijoni ? Je nečistnik srečen v svojemu blatu? Je pijanec srečen, vesel v svoji omotici ? Je gledališki obiskovalec sreče ? Je plesalka srečna?
Ne, ne! Kar štejemo samomore teh nesrečnih žrtev! Kar i štejemo žrtve greha po jetni-iških celicah za mrežami, kar pojdimo po hišah, po zabavah. | Pa vzemimo, da bi bilo vendar to pravo veselje za človeško srce. Vendar za koliko ča-: sa pa bi bilo to srce srečno? Koliko let pa je človeškega živ-iljenja na zemlji? Mladost je srečna? Pa koliko jo je? Mož-ka doba, kako je kratka, starost je pa že sama na sebi bolezen !
Potem pa smrt . . . večnost — — Konec zemeljske sreče. Ni Boga ? Kdo pravi, da ga ni ? Ni večnosti ? Kdo pravi da je ni? In kakšne dokaze ima za to, da ni Boga, ni večnosti? Da je morda ta ali ta učenjak tako rekel, je že to res. Koliko so že učenjaki učili, pa se je skazalo kot zmota. Nasprotno pa, ali ne kriči celo stvarstvo celo moje bitje, moj razum: Bog je ! Bog mora biti! Večnost
Saksarjevim frakarjem!
Peterčku Zgagi, ki igra pustno šemo 365 dni vsako navadno leto in 366 vsako prestopno leto je zadnji teden "vročinska" grozila. Bati se je bilo najhujšega, kar bi se tudi prav gotovo dogodilo, da se mu ni pravočasno pomagalo s znanim kastorjevim oljem. Njegov bos Benediče, o katerem piše Peterček, da še nikdar ni bil član prostozidarjev, mu je dal eno dozo imenovanega olja, katero je takoj dobro učinkovalo in gori imenovanemu pustnemu umetniku pomagalo, da se je izčistil.
Ko je Peterček k sebi prišel, je začel dokazovati in razpisa-vati nagrado. V dokazovanju je pa jako slab. Preveč poznamo njegov namen. Vsak naš rojak ve že odnekdaj, da kar on obljubi, da nikdar ne stori in tudi to, da tako laže, da ga vsak pri priči lahko prime za laž a-li pa njega za jezik. Zato je z razpisano nagrado samo dokazal, da je popolnoma res, kar smo pisali in trdili o Saksarje-vih frakarjih, da so podli brezverci, ki se hlinijo katoliškim rojakom samo zato, da z njim delajo buziness in jih slepe s svojo brezversko liberalno politiko! Saksarjevi frakarji so tako zamazani med ameriškim Slovenstvom, da jih ne opere blata nobena "žajfa" in nobena krtača!
-o-
je
?«?
Koncem pretečenega tedna.
Poročano je bilo o nakani drzne banditske druhali, katera je imela v svojem načrtu napad na eno največjih bank v Chicagi. Bandite je ščitila, oziroma jim je dajala hrano in stanovanje neka ženska z imenom Beaukamp, katero pa ni njeno dekliško ime, ampak si je nadela priimek po nekem njenem "možu," lai je Francoz. Ona sama pa je, rodom — Slovenka in sicer spodnje Štajer-ka. Po izjavi naših rojakinj, katere jo dobro poznajo ker je hodila okrog njih v svrho svo-
. !
In kako je sladka smrt onih,! ki verujejo v Boga. Smrt jim je samo vrata, skozi katera gredo k neskončno dobremu O-četu po večno plačilo.
In v večnosti pri Bogu, kako se bodo odpočili, koliko radost vživali za svojo zvesto službo. Da, celo večnost plačila, za nekoliko let zveste službe.
In že življenje po veri, navidez polno žalosti, ali ni v res-1 niči polno sreče. Sv. Frančišek je poskakoval veselja v svojem1 svetem življenju, mej tem, ko si je Judež vzel življenje v obu-^ pu.
Zato, ne, ne, dragi rojak!, Premisli vse to prav trezno in, si odgovori sam na vprašanje:' kateri imajo prav? in potem u-i ravnaj svoje življenje temu' primerno. Amen.
-o--I
Katoličan brez katoliškega lista je nič!
je obrti, in sicer pomerjala je ženskam moderce, katere je potem po miri izdelovala. Slišali smo pa tudi, kar pa menda ne bo verjetno, da ■ je glavar te ničvredne bande Henry Fernekes, kateri ima na vesti pet umorov in nešteto roparskih napadov tudi naš rojak.
Drugi žalosten slučaj je smrt Slovenca Mrmoleta, kateri je zašel v hišo, kjer se pijančuje in v pijanosti dogajajo stvari, ki niso za v list, in vse to v pričo otrok.
Sedaj pa samo za en trenotek prosimo pomisleka tistim, ki pravijo, da je vera humbug, da so "farji" sami humbugar-ji in da sploh ni Boga. Dobro, pa recimo, da imajo "napred-njaki" prav, ko to trdijo. Vprašajte in prepričajte se, kdo od teh zgoraj navedenih zločincev je hodil v cerkev poslušat "farja" — nobeden! Kateri od tistih ubijalcev, ki so v petih dneh samo v Chicagi usmrtili sedem policistov je živel kakor uči vera in cerkev? Pojdite po ječah, kjer se gnete jetnikov vseh kategorij in vprašajte vsakega posebej, če jih je tako u-čila vera in cerkev? Pojdite v kabarete in podzemeljske bez-nice, kjer boste našli še nedozorele deklice in mladeniče in jih vprašajte kakšna je njih vera — dobili boste odgovor,! čemu vera — to je humbug, —j mi smo moderni. Kdor ni zakr-j knjen mora pripoznati, da tem, ko se kdo odtegne veri,; stopi na napačno pot, ki vodij do žalostnih slučajev. Le kar' pripoznajte, da taki sadovi ra-| stejo na polju vaše izobrazbe!
V četrtek po noči je izbruhnil ogenj na 22. cesti blizu Hal-sted in uničil velikansko zalogo žita neke kompanije, katera je imela tam svojo zalogo. Škoda je cenjena blizu 3 milijone dolarjev, pri gašenju, ki je trajalo celo noč, sta dobila dva gasilca težke poškodbe. Kako je
ogenj nastal ni znano.
Truplo Floyd Collinsa, kateri je našel žalostno smrt v Cave City ko je raziskoval jamo in ga je zasulo, so sedaj po prizadevanju brata odstranili iz prostora, kjer ga je doletela smrt in prinesli na površje. Na prsih mu je ležal kamen težak 75 funtov, kateri je zapečatil usodo ambicioznega raziskovalca.
V Mexico City sta se sprla dva aldermana in napovedala dvoboj. Na določen čas sta šla s svojimi sekundanti v bližino mesta, kateri prostor je bil odbran za "pranje časti," štelo se je tri, moža stopita tri korake naprej, se obrneta — dva strela se istočasno križata in moža se smrtno zadeta zgrudita na tla.
-o-
Za varstvo potniških letal.
Pariz. — Luč, katera ima moči za en bilijon sveč bo vodila potniške zrakoplove in letala na njih potovanju in bo postavljena na vrhu nekega hri-ba^v Franciji. Svetloba te luči se bo videla v Bruselj, Milan, Frankfort in Marseilles. Polagoma Ko po Evropi postavljenih še več takih luči, ki bodo v veliko pomoč potniškim letalom.
Ruski ateisti popustili.
Moskva, Rusija. — Prvič, od kar je Rusija pod kontrolo sovjetske vlade, je bilo dovoljeno, ali vsaj ni bilo prepreč^ no vernemu ruskemu narodu obhajati svoje velikonočne praznike. Veliko veselje je vla,-dalo, ko so se oglasili zvonovi in ljudstvo je trumoma' hodilo v cerkev. Tudi tukaj je vera premagala, verno ljudstvo se ni uklonilo — uklonili so se zatiralci vere.
Smrtna nesreča v Idriji.
Pri spravljanju lesa v gozdu se je smrtno ponesrečil u-pokojelii rudar in bivši rudniški voznik Matija Kristan v Idriji-
širite "a. 5. in edinost'
Širite "A. s. in edinost
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubi oče
Jož Urbane
dne 13. aprila 1925. ob 3. uri zjutraj v starosti 68 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil 15. aprila po cerkvenih obredih. Pokojni je bil član društva Danica štev. 124, J. S. K. J. v La Salle, T1L in premogarske unije Local štev. 437 v Jonesville. Pokojni je bil rojen v vasi Hrastje fara Cerklje na Dolenjskem. V Ameriki je bival okrog 30 let.
Tem potom se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste prišli kropiti in moliti za njegovo dušo. Nadalje se zahvaljujemo vsem. ki st* nam stali na strani ob britki uri ter nam izražali sožalja, vemo, da so prišle vaše besede iz srca. Prisrčna hvala Mr. Jos. Medicu. predsedniku društva in tajniku Mr. John Reženu, ki sta nam stala v pomoč. Lepo se tudi zahvaljujemo članstvu dr. Danica, ki se je toliko žrtvovalo za nas in svojega umrlega sobrata in ker so darovali krasen venec v zadnji pozdrav. Zahvaljujemo se tudi premogarski Uniji štev 473 v Jonesville. ki je poslala zastopnike na pogreb. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim, ki so darovali cvetlice in vsem tistim, ki ste spremili pokojnega na zadnji poti v tako obilnem števtlu.
Spreimite našo najtoplejšo zahvalo vsi in za vse!
Tohn Urbane, sin, Uršula Zupančič, hči, Lorns Zupančič, zet.
La Salle, lil-, dne 20. aprila 1925.
NAJBOLJŠA BODOČNOST
ZA SLOVENCE SLOVENSKA NASELBINA
FLORIDI. '
Nastavlja se v Melbourne, Fla. slovenska naselbina, zemlja je naj rodovitne jša na svetu. 5 milj od mesta in morja na glavni poti, 5 milj od železniške postaje. Prodaja se od 5 akrov do^ŽO^akrov. — Oni, ki! so resni ter želijo biti neodvisni, naj se oglasijo pri:
Mr. MARTIN LAURICHU 1900 West 22nd Place.
CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 5777 — ali pa pri:
ALBERT D. JANSIC-KU 162 N. State Str.
Phone: STATE 4072.
Pot v Florido in nazaj bo plačana tistim, ki si hočejo zemljo ogledati.
Marijinega kipa za majniški altar, naročite ga takoj ! Na razpolago imamo sledeče:
Brezmadežna, Lurška Mati božja, Srce Marijino, Mati milosti, Marija pomočnica, Marija Devica z detetom.
Velikost: 8 inčev .........i.......... $1.00
Velikost: 12 inčev .................... $1.50
Velikost: 16 inčev .................... $2.50
'Velikost: 22 inčev .................... $3.50
Svetilke s stojalom v raznih barvah ................ 4oc.
Dušice, baksa po........................................ 15c.
Votivne 15-urne svečice po 5c. ali due............ 50c,
Naročila pošiljajte na :
A. S. & EDINOST 1849 West 22nd St.,	Chicago, III.
a	e	^	!	S
■ ■'•••...-. 'i ■ . h	V. . . .■ . . • . ■	.■.■■I'i; 'i ______ ■■
ŠTEVILKE GOVORE!
Kranjsko - Slovenska Katol. Jednota
S SEDEŽEM V JOLIET, ILL.
s
je že izplačala od svoje ustanovitve do 1 marca 1925. skupnih podpor v znesku:
$2,464.630
Slovenci in Slovenke! Pristopajte torej v PRVO NAJSTAREJŠO IN NAJVEČJO slovensko podporno
organizacijo v Ameriki!
Za ustanovitev novega krajevnega društva zadostuje 8 članov (ic). Nagrada za ustanovitev takega društva znaša $20.00.
Za pojasnila in drugo se obrnite na glavnega tajnika:
JOSIP ZALAR-JA, 1004 N. Chicago Street,	Joliet, 111.

m
i
SEVEDA FOREST C1TČANI
1 Vedo,. da se kupi najboljšo vsakovrstno žele znino, ki se jo potre« buje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karinegakoli poslopja, kakor tudi * najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu
BENJ, E1CHHOLZEfl
Trgovec z vsakovrstno železnino — Main Street.	Forest City, Pa.
(T.)

627



......... ■ • "' - Jdjliiyn . ~
/
amerikanski slovenec"
'edinost.
Vstaja Skenderbegova
Zgodovinska Povest
Angleško spisal Benjamin Disraeli, E. of B Prevel I. M.
"Draga gospica," reče Nicej in vsede se poleg nje ter jo prime za roko. "Odpusti mi, ako me nepremagljivo čustvo v tem trenutku sili, da se povrnem k stvari, ki ti ne more biti tako neprijetna, kakor se je nekdaj videlo. Iduna, draga moja, zopet sva skupaj. Poiskal sem te, morebiti sem prelomil svojo besedo, toda poiskal sem te v sužnjosti in žalosti. Odpusti mi, Iduna, usmili se me! O Iduna, ljubi me, ako je mogoče!"
Ona pa je obrnila v stran svojo glavo, obrnila v stran svoje solzne oči. — "Nemogoče je, da ne bi ljubila svojega rešitelja," je odvrnila s tihim in tresočim glasom, "in tudi ako bi ne imel mnogo drugih prednosti, kakor jih ima atenski knez. Nisem bila pripravljena, da spraviš v razgovor to mučno stvar in to najmanj v razmerah, v katerih sedaj živiva."
"Oh!" vzklikne knez, "jaz ne morem dalje brzdati svoje strasti. Ne samo moja sreča, moje življenje je odvisno od tega, da postane Iduna moja. Imej potrpljenje z menoj! Ako bi bila ti na mojem mestu, bi tudi ti potrebovala odpuščanja."
"Prosim te, nehaj!" vzdihne Iduna z bolj močnim glasom, odtegne mu svojo roko in hitro vstane. "Tukaj ni niti čas, niti prostor za take pogovore. Nisem še pozabila, da sem bila še pred malo dnevi vjetnica brez upanja na rešitev in sta moje življenje in moje dobro ime še vedno v nevarnosti. Velike milosti sem prejela, toda še vedno potrebujem nebeške pomoči. Dragi Nicej," je nadaljevala s tolažečim glasom, "plemenito si začel junaško dejanje, končaj ga z enakim duhom."
Hotel je odgovoriti, toda v tem trenutku se je približal puščavnik med skalovjem. Zmeden, mračen od strasti in jeze je atenski knez zapustil Iduno in odšel proti gore-r.jemu delu dolinice, da skrije svojo jezo in svoje razočaranje.
"Posluži se, nežni mladenič," je rekel puščavnik. "Ali se tvoj brat noče pridružiti ? Kako mu je ime?"
"Nicej, — sveti oče."
"In tvoje?"
Iduna je zrdela in se obotavljala. Naposled je v svoji zadregi rekla: "Škender."
"Nicej!" je zaklical puščavnik. "Škender in jaz te že čakava!"
Iduna je vstrepetala. Vendar je bila prijetno iznenadena, ko se je povrnil knez sme-jajočega obraza in se vesel pridružil obedu.
"Sedaj vama predlagam," je rekel pu-pčavnik, "da ostaneta ti in Škender še nekoliko dni pri meni, ako vaju seveda more vabiti moja priprosta miza."
"Lepa hvala, častiti oče," odvrne Nicej. "toda nama se silno mudi in jaz bi se sploh ne bil ustavi! tukaj, ako bi ne bilo radi mojega mladega Škendra tukaj, ki je kaj malo vajen takih naporov, kakor si lahko mislite. Ob solnčnem zahodu morava odriniti.
"In vzeti seboj," je pristavila Iduna, "zelo hvaležne spomine na našega pogostitelja."
"Bog bodi z vama, kamorkoli vaju privede vajina pot," je odvrnil puščavnik.
"Jaz trdno upam vanj," se je oglasila Iduna.
XV.
Nicej in Iduna sta dve uri pred solnčnim zahodom zajezdila svoja konja, se zahvalila puščavniku za njegovo gostoljubnost in odjezdila ob reki dalje. Potovala sta celo noč v svetli mesečini; jahala sta po zadnjem in najvišjem grebenu ter dospela ob jutranjem svitu do vrha. Veseli jutranji žarki so jima razkrili srečne ravnine krščanske dežele. Veselega srca sta hitela doli na rodovitno polje in se ustavila v prijazni grški vasi, ki je bila polna sadnih vrtov in oljkinih gajev.
Atenski knez je takoj vprašal po župa-
nu in najbolj ugledni osebi v vasi, in peljali so ga na njegov dom; tukaj pa je izvedel, da gospodarja ni doma, da je šel nadzorovat trgatev. Nicej pusti Iduno v županovi hiši, sam pa se napoti, da ga poišče. V vinogradu je bilo mnogo ljudi, ki so opravljali najlepše in najbolj veselo vseh opravil: brali so v vinogradu bogato grozdje. Nekateri so stali na lestvicah, ki so slonele na vejah, trgali bujne grozde in jih metali doli, kjer so jih lovile prepevajoče deklice v jerbase ali nastavljene predpasnike. Sredi vinograda je stal mož prednje starosti in mirnega, toda pozornega očesa nadzoroval delo in semintje vzpodbujal malomarne ali učil neizkušene.
"Kristo!" je rekel atenski knez, ko se mu je približal. Župan se je ozrl, vendar očivid-no ni takoj spoznal osebe, ki ga je nagovorila.
"Že vidim," je rekel knez, "da je bila moja previdnost nepotrebna. Moja čudna obleka me je dovolj prenaredila."
"Knez Nicej !" vzklikne župan. "On je v resnici, preoblečen; vendar sem prepričan, da odpusti svojemu zvestemu služabniku."
"Nobene besede o tem, Kristo," odvrne knez. "Da povem na kratko, prišel sem iz Ru-melije preko teh gora in sem šele po tej vasi spoznal deželo, v katero sem slučajno prišel. Seboj imam spremljevalca. Jaz želim ostati nepoznan, ali razumeš? Državne zadeve. Mislim, da se smem zanesti, da ni nikogar tukaj, ki bi ne mogel v tej obleki in po triletni odsotnosti spoznati."
"Le mirni bodite, gospod," odvrne Kristo. "Ako vas jaz nisem spoznal, ki sem vas poznal od onega časa, ko niste bili večji kakor ta-le grozd tukaj, ste lahko popolnoma mirni glede drugih."
"Dobro. Tukaj ostanem eden ali dva dni, da jim dam doma prilike, da se pripravijo za moj sprejem. Mejtem je pa treba nemudoma poslati sela naprej. Vse to moraš storiti zame, Kristo. Kako. se počutijo tvoje hčere?"
"Tako, tako, Vaša visokost," je odvrni! Kristo. "Človek s sedmero hčerami ima dovolj sitnosti vsak dan v tednu."
"Vendar ne tedaj, ako so vse tako krasne kakor tvoje!"
"Pah, pah,! Lepota ni vse, in kar se tiče Aleksine, se hoče možiti."
"Zelo naravno. Torej jo na vsak način pusti, da se omoži."
"Toda Helena hoče isto."
"Še bolj naravno, kajti ona je morebiti še lepša. Kar se mene tiče, jaz bi vzel obe-dve."
"Da, da! To je vse prav lepo; vendar lepota ni vse. Jaz nimam nič proti temu, ako se Aleksina omoži, in tudi nič, ako se Helena ; toda potem je tukaj še Lais —"
"Ha! Ha! Ha!" vzklikne knez. "Vidim, da ti povzročajo moje sodojenke prav veliko skrbi. Vendar se moram vrniti k svojemu tovarišu. Pridi domov, kakor hitro mogoče in potem uravnamo vse. Želim bogate trgatve in samo toliko nesreče, kolikor jo je treba." S temi besedami je knez odšel.
"No, kdo bi si bil mislil, da ga kdaj vidim tukaj," reče župan. "Isti veseljak, kakor vedno! Kaj je neki imel opraviti v Rumeliji? Državne zadeve, seveda! Svojo novo obleko stavim, da se gre za kako lepo dekle, in naj bodo še take državne zadeve!"
ZA DRUŠTVA
cerkvena, podporna ter razne slav-nosti.
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, štampilje in druge potrebšči-
* .
ne naročite pri
A. S. & EDINOST
1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
CLEVELANDCAN JE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St.
CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 ali 4550.
LOUIS STRITAR I
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega p ripe Ijaro na dom. Prevažam pol)i-štv*. ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite m? po telefonu! 2018 W. 21sr Flac-CHICAGO, U,L. Phone: Rosevelt 8221.
CAILLAUX IZDAJALEC.
Caillaux je bi! za tarčo psovk v poslanski zbornici, na katere pa' ni odgovarjal. — Novemu kabinetu se je dala zaupnica z malo večino.
Pariz. — Jos. Caillaux, novi finančni minister v kabinetu premierja Paul Painleve je v poslanski zbornici bil za tarčo pšicam v obliki psovk. Izda-
jalec, izdajalec se je glasilo in, odmevalo po dvorani, a napa-' deni je miroval in ni trenil z o-česom.
Jos. Caillaux, novi finančni minister je bil imenovan na to mesto, ker se ga smatra kot veščaka v finančnih zadevah in je upanje, da bo porabil kar je v njemu ostalo še poštenega za delo, ki bi rešilo Francijo fi-j nančne krize. - Caillaux je bil pred petimi leti izgnan iz Francije na podlagi obtožbe, da je
ZDRAVA ČISTA USTA — POTREBNA ZA ZDRAVJE
NEWY0RSKI ZOBOZDRAVNIK
Premakljivo in nepremakljivo umetno zobovje.
Zlate—gumijaste in aluminijaste plošče umetno narejene — nizke cene.
Zobe preiščem brezplačno. Zobe izrujem brez bolečin.
Phone: CANAL 1651 1958 W. 22nd St.,
Chicago, 111.
Vogal Robey ceste.
izdajalec domovine. Najprvo je bil vržen v ječo, nato pa pahnjen iz domovine. Ko pa je bivši premier pomilostil politične zločince, je tudi Caillauxu bil dovoljen povratek.
V poslanski zbornici, ki je bila natlačena radovednega občinstva se je glasovalo in dalo novi vladi zaupnico s 304 proti 218 glasovi.
Kakor znamenja kažejo, je ta novi kabinet le za silo, da se politična kriza ni dalje zavlekla in da nima podlage za dolgotrajni obstoj. Neko poročilo celo pravi, da je nova vlada že obsojena na smrt. -o-
ABNER H. COHEN
2ELEZNINA
Hišne in električne potrebščine — Radio — vrtnarsko orodje in vsakovrstna semena.
Mešana barva ..............................gal. $1.50
Varniš št. 1, ...............................gal. 1.75
Zavreto olje — terpentin............gal. 1.25
Travno seme LB...................................25
2147 W. 22nd St.,	Chicago, 111.
Pri nas dobite "Star Stamps"
Progres Linoleum & Carpet Store
F. NOVIČKI
GOLD SEAL CONGOLEUM 9X12 v enem kosu samo $7.75. VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG 9X12 preje $45.00 — sedaj $27.00
Linoleum z gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo .....................$1.07.
V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to zalogo.
Phone: Canal 1505 1738 West 18th St..	CHICAGO, ILL.

Z dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h

V
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.

P

Konj ga je udaril.
Ko se je m. m . konjski trgovec Franc Prešeren v svojem hlevu v Lepodvorski ulici v } Ljubljani približal mlademu konju ga je ta nenadoma udaril z zadnjo nogo tako močno v čelo, da mu je prebil kost.
-o-
ŠIRITE "A. S. in EDINOST"
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St.. Chicago. III.
Rojakom se priporočam pr-nakupu raznih BARV, VARNlSEV. ŽEL.E2 NINE, KLJUČAVNIC FN STEKLA Najboljše delo. najnižja r*«*^*«. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490.
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS
Edini slovenski cvetličar v Chicagi.
1320 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL.
Vence za pogrebe, šopke za neve^ | ste in vsa v to -troko spadajoča del^. izvršujem točno- Po naročilu dostavljam na dom.
Cene zmerne.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Nen^ceK
1439 W. 18th St.
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S SO-LETNO IZKUŠNJO!
JOSEPH PA VLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za po-rrebe. krste in ženi*o vanja. — Cene zmerne.
1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666.
Chicago.
M
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE:
. Kapsa
2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, Phone: CANAL 1614.
Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-jje garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi- Naše cene so najnižje 1
Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji.	(s. &
ILL
P.)
JAZ MARY ŠTALCER
CLEVELAND, O.
sem rabila Wahči-čevo Alpen tinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila Wahčičeve Alpentinkture. od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo, tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se g. \Vahčiči* lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako sa moškt, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte. bule. turove,, srbečo kožo. prahute na glavi, zoper sive laie, revmatizem. kostibol in trganje. kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj
JAKOB WAHCIC
1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO.
KRITJE STREHE.
3 — popravila na strehi garantirano delo za $4.00. Prevzamemo delo na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let; kot največje to zadevno podjetja v Chicagi. Unijski delavci-
J. J. DUNNE ROOFING CO.
3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114.
POSOJILO
POSOJILA
na prve in druge vknjižbe.
Druge vknjižbe kupujemo v znesku $200.00 do $5,000. Lahka odplačila na 6 odstot. in zmerna provizija Kupujemo vrednostne papirje
LOUIS STERN & CO. soba 1029 Burnham poslopje 160 N. La Salle. St. CHICAGO, ILL.

___

__