158
O učnem jeziku ua goriški gimnazij.
Na Dunaji 4. maja 1861. V listu „Novicu 1. maja nahajam načert, ki zadeva učni jezik na goriški gimazii. Veliko se je že o tej zadevi govorilo in se še dandanašnji govori. Da je gosp. pisatelj omenjenega nacerta iskren domoljub, da našemu narodu »resničen uspeh na polji prave omike in napredka" želi, ne dvomim kratko malo ne; da se za naše šolske reči iskreno in močuo poteguje, čeravno ni sin goriškega okrožja in čeravno šolske zadeve v njegovo opraviljstvo ne spadajo, mu ne le ne zamerim, marveč ga le še pohvalim, ker kaj uspešnega in koristnega v družtvo človeško vpeljati, je vsakdo poklican. Po pravici se gosp. pisatelj unemu predlogu upira, ki se v goriškem okrožji na tri narode ozira. Ker je tudi meni — kot sinu goriškemu — njeno okrožje  prav  dobro  znano,  naj mi je
dovoljeno, besedico pregovoriti, ker vem, da nam vsem trem je: „in necesariis unitas itd." načelo. V goriškem okrožji se le dva naroda nahajata, slovenski pa furlanski; kje da bi bili tisti Nemci, ki jih načert iz Gorice 12. dne aprila v ^Novicah" omeni, mi je popolnoma  neznauo.
Kar gosp. pisatelj načert 20. aprila o učnem jeziku na goriški gimnazii omenja, bi ne utegnilo mnogim dopasti, posebno pa našim furlanom kratko malo ne. Meni celi načert še precej dopada, menim pa, da bi prav ne bilo v zgornji gimnazii — ako je zgornja gimnazija združena z doljno — le slovenski jezik kot učni upeljati. Zakaj, hočem ob kratkem razložiti.
1.  Cesar so v diplomu 20. oktobra p. 1. ravnopravnost vsem narodom slovesno zagotovili; po tem takem — če se hočemo tukaj le z goriškim okrožjem pečati — ima Furlan s Slovencom enake pravice, kterih mu ne moremo in nočemo vzeti, in tudi okrajšati. Enake pravice za vse! Kako bi pa Furlanu enaka pravica došla, če bi se v zgornji gimnazii le slovenski kot učni jezik rabil?
2.   Dobro je znano — če ne vsem, vendar večerna delu prebivavcov našega okrožja — da se slovenska mladina laškega jezika veliko lagleje nauči, kakor pa furlanska našega. Na to bi utegnil reči kdo: „zakaj to? ni mar furlanska glava taka kot naša?" Da, taka je kot naša, pa vendar vemo, da naši mladenči hitrejše kaj zapopadejo kot furlauski. O tej reči naj svoje mnenje ob kratkem razložim.
a. Akoravno je Stvarnik Slovencu kot Furlanu in Laha in družim narodom po enaki osnovi glave stvaril, vendar ni vsakemu človeku enake dušne premožnosti dodelil: tem več, drugim manj, enim za to, drugim za drugo reč. Tako se mi zdi tudi tukaj, da je že v naravi Slovenca ležeče, da se ptujih jezikov z manjšim trudom nauči kot Furlan ali Lah. Ozrimo se na goriške deklice ali gospodinje, ki so furlanskega naroda in ktere so siljene pri slovenskih kmeticah to in uno kupovati; kako govorijo mar one slovensko? Ena vpraša kmetico: „kako prodaste kartufule itd." Spet druga pride na terg pa vpraša: „jemate prodati osam centa repa za moja gospodar?" 5?Ja — pravi prodajavec — imam kakih štiri sto rep, ma jih nucam sam." Imenovani človek pridši k svojemu gospodarju mu pove: „je rekla, da jema štiri što repa, ma mu nusa za uon itd." Tako se kramlja. Da pa predeleč ne zabredem, se verni t i hočem k nalogi, ki sem si jo naložil.
b)  Slovenska mladost, ki v Gorici šole obiskuje, ima veliko več priložnosti furlanskega jezika se učiti, kot furlanska našega. Furlanski jezik ji je pa velik pripomoček v laškem se izobraziti, ker mu furlansko „copiam verborum" pripravi. Dobro vemo, da se v Gorici le furlansko govori in da so se tudi celo Slovovenci, ki v Gorici prebivajo — nečem reči vsi brez izjemka, ker imamo tudi lepe izglede pravih in iskrenih Sloveucov — pofurlanili. Slovenski mladenči, ki niso iz bližnje okolice mesta, morajo v mestu stanovati. Tri do štiri tedne po navadi govori gospodinja s takim mladim šolarčkom po slovensko; komaj je pa en mesec pretekel, kar gospodinja šolarčka vpraša, ko iz šole pripeha: „Zefč, jaristu domandat ue a scula, jastu šabut la liziou itd." V šolo hodši tudi malokdaj druzega jezika govoriti sliši kot ravno furlanskega. Kako je pa furlančka mogoče slovenski se naučiti, ker te priložnosti nima in ker, ko kakošnega fantička slovensko govoriti sliši, mu hitro nagajati in njegov materni jezik oponašati začne rekoč med drugim: „cia il sclav senza Dio!" To je tudi uzrok, da se naši mladeži radi furlanskega poprimejo, da niso zaničevani, in tako pride sčasoma, da — žalibog — svoj jezik zanemarijo, se ga celo sramujejo in le furlanščine poprimejo.
c)  Tudi vemo dobro, da Slovenci — posebno naši goriški — se furlanskega jezika radi učijo, kakor se tudi družin jezikov radi in čversto poprimejo. Poglejmo pa Fur-lana; je tudi on do našega jezika tako ljubeznjiv, kot mi do njegovega?  Se ga ne brani temveč in ga ne zaničuje?
1
159v
Da je naš slovenski jezik Fnrlanu iavno tako in še le bolj potreben kot laški Slovencu, sev dotro ve in vsak pameten človek to spoznati moral . . . Čas je, da! zadnji čas, da bi Furlan spoznal, da tudi našega jezika potrebuje.
Menim tedaj, da bi po vsem prav ne bilo le slovenski kot učni jezik v zgornjo gimazijo vpeljati.
„Ker ti to ne diši, povej, kaj ti diši?a — me bo gosp. pisatelj po vsi pravici zavernil. Naj tedaj svoje mnenje o učnem jeziku na goriški gimnazii ob kratkem razložim in pot pokažem, kako da bi se moglo obojnim narodom našega okrožja zadostiti.
Kakor se poslopje od tal zidati začne in ne drugače, tako je treba tudi pri tej zadevi od tal početi in sicer tako-le:
Spodnja gimnazija naj se v verstne razrede (paralell-klassen), kakor je že g. pisatelj omenil, razdeli. V zgornji gimnazii naj pa so slovenski in furlanski učenci združeni in naj se polovica predmetov v slovenskem, polovica pa v laškem jeziku prednaša. Da bodo pa obojni učenci v zgornji gimnazii oba jezika popolnoma razumeli, se mora pri normalnih šolah začeti. Normalne šole so že od zdavnej v verstne razrede razdeljene: v slovenskih razredih naj se vsi predmeti v slovenskem prednašajo, poleg tega pa naj bo Slovencom dolžnost, saj v tretjem in četertem razredu laškega se učiti. Ravno tako tudi v laškem razredu; zraven laškega naj bo pa tudi Furlanom dolžnost, slovenskega se učiti.
Stopivši v spodnjo gimnazijo naj se ravno tako, v slovenskem vsi nauki po slovensko, v laškem razredu pa vsi po laško uče; zraven tega pa naj se Slovenec laškega uči kot zapovedanega jezika, Furlan pa slovenskega tudi kot zapovedanega.
Potem naj se, kakor sem že omenil, obojni razredi v zgornji gimnazii združijo, in polovica naukov naj se v slovenskem, polovica pa v laškem jeziku prednaša. Po tem takem bodo Slovenci in Furlani oba jezika dobro razumeli. Se ve, da ni mogoče, to prenaredbo v enem ali dveh letih uresničiti; sčasoma bi pa utegnilo prav lepo iti in tako bi se v gimnazii mladenči izurili, kteri bi Slovencu in Lahu vstreči mogli.
Ne vem, ali je gosp. pisatelj o zadevi normalnih šol tudi mojega mnenja bil, ko je svoj načert pisal ali ne. Obračajmo pa mulico kakor koli hočemo, začeti se mora že pri normalnih šolah.
Toliko goriškim Slovencom v prevdarek in pretres.
Vincenci Uidež.