kulturno - polHično glasilo svetovnih in domačih dogodkov 8. leto / Številka 9 V Celovcu, dne 1. marca 1956 Cena 1 Šiling Nove državnozborske volitve Papež miru .,Z vojno je vse zgubljeno — z mirom nič!” Te besede je za,klical sedanji papež Pij XII. leta 1939, ko so se začenjali grdzeče dvigati prvi zublji krvavega svetovnega požara, 5-letne vojne, ki je zmagovite in premagane narode enako prizadela z grozotami, ob katerih obledijo vse vojne, kuge, lakote in druge nadloge preteklosti. Dne 2. marca obhajamo 80-letnico rojstva tega izrednega moža, ki ga je božja Previdnost poklicala, da v najtežji dobi človeške zgodovine vodi božjo ustanovo na zemlji, sveto Cerkev, skozi najtežje dneve njenega obstoja. Za človeka je to resnično nadčloveška naloga, in če ob življenjskem jubileju sedanjega Kristusovega namestnika na zemlji prirejamo slovesnosti, se ga spominjamo, o njem razmišljamo, velja vse to ne le možu, ki je sam požje milosti v srca ljudi.” Pogajanja o ureditvi spornih vprašanj med obema koalicijskima strankama, o katerih poročamo podrobneje na drugi strani, niso privedla do sporazuma. Po tej ugotovitvi so se pa predstavniki obeh strank dogovorili, da svetujejo vodstvenim organom svojih strank sklep, da obe stranki sporazumno predložita parlamentu zakon o razpisu predčasnih volitev dne 13. maja. Vodstvi obeh strank sta ta predlog sprejeli. Točke, glede .katerih se niso mogli sporazumeti, so naslednje: 1. petrolej, glede katerega so socialisti vztrajali pri podržavlje-nju, a Ljudska stranka pa pri ustanovitvi dekrških družb z večinsko udeležbo države na akcijskem kapitalu; 2. podjetja US1A, za katere je finančno ministrstvo (v rokah OeVP) izdelalo poseben izvršni zakon, katerega so pa socialisti odklonili; 3. povišanje cen mleka, glede katerih je OeVP predlagala povišanje v smislu, da bi potrošniki plačevali stare cene, a razliko med starimi ih novimi cenami bi pa krila država, ki bi proizvajalcem plačevala posebne doklade rz dobičkov petrolejske uprave. Tudi v tej toč- ki med obema partnerjema ni prišlo do sporazuma. Glede volilnega termina pa predstavlja dogovorjeni datum edini kompromis, ki ga je bilo moč doseči ter sedaj, vsaka stranka lahko trdi, da je vsaj do neke mere obveljalo njeno stališče. Italijanski državni predsednik Gronchi v Ameriki Italijanski državni predsednik Giovanni Gronchi je minuli ponedeljek prispel z letalom v VVashington, kamor ga je povabila ameriška vlada. Spremlja ga zunanji minister Martino in na programu so 4-dnevni razgovori s predsednikom Eisenhowerjem in njegovimi ministri za ureditev najvažnejših zadev med obema državama. Ker spremlja Gronchija tudi njegov vojaški svetovalec general Luccioli, domnevajo, da bodo na dnevnem redu razgovorov tudi vojaška vplašarija. Je to-prvi, uradni obisk italijanskega državnega predsednika v severnoameriški prestolnici v zgodovini. -KRATKE VESTI — Štiri metre dolgo kačo „Boa Constrictor” je ukradel neznan tat v Parizu. Kača je ležala zvita v velikem kovčku, ki ga je njen lastnik, neki cirkuški artist, pustil v svojem avtomobilu v neki pariški ulici. Medtem ko se je on mudil v bližnjem nočnem lokalu, kjer bi moral v prihodnjih dneh š kačo nastopiti, je kovček izginil iz avtomobila. Lahko si predstavljate začudenje tatu, ko je odprl kovček. Doslej še policija ni zasledila ne kače in ne tatu. Pri živem telesu je zgorel 34-letni električar Franc Lindner v Linzu. Spal je v svoji sobi v neki električni trgovini in ni začutil, da je izbruhnil v poslopju požar. Ko so gasilci pogasili plamene, so našli le njegovo zoglenelo truplo. Poraba bencina v Avstriji se je v lanskem letu zvišala za dobro tretjino. Razmerje med prodajo inozemskega in domačega bencina gre v prid slednjemu. Duhovnik Carlo Gnocchi, ki ga v Italiji imenujejo „očeta' pohabi j enčkov”, ker je vse svoje življenje posvetil skrbi za otroke-mvajide, posebno za žrtve medvojnih bombardiranj, leži na sinrtni postelji. Do zadnjega je mislil na svoje varovance in je v oporoki določil, da ga naj takoj po smrti operirajo ter mu vzamejo oči in jih potem prenesejo v očesne jamice kakega slepega otroka. Medicinska znanost že dalj časa z uspehom vrši take operacije. Sedem oseh je bilo ranjenih pri neki eks ploziji v kemični tovarni Heidenheim. Po žar, ki je nastal po eksploziji, je tovarno uničil do temeljev. Parlamentarne volitve so bile v Grčiji, kjer je vladna stranka Karamanlisa odnes la zmago s 163 mandati, dočim je na opozl cionalno stranko odpadlo 135 mandatov. Z avtomobili so se vozili preko reke Rena pri Rhenenu, kjer se je zaradi mraza stvo rila preko rečne gladine tako močna lede na skorja, da je vzdržala tudi težo motornih vozil. Za lase je obdržal neki duhaprisotn' zakonski mož svojo ženo, ki je po prepiru zbežala iz hiše in hotela skočiti v bližnji pre pad. Vendar mož jo je dohitel in jo še po slednji trenutek ujel /a lase. Ni pa je več mogel dvigniti nazaj in tako je ležal dobrih pet minut na trebuhu ob robu prepada, a žena pa mu je bingljala v rokah nad praz nino, dokler ni priklical policijo, ki je oba rešila iz neprijetnega .položaja. Ženo so po tem odpeljali na opazovanje v živčno bol nioo. O hudi škodi na sadnem drevju poročajo iz vseh predelov Avstrije, kjer je ostri mraz posebno na zgodnjem sadnem drevju, kot marelice, češplje in breskve, ki so v januar skem 'toplem vremenu že začele poganjati, zamoril prve poganjke. Osebno letalo Mao Tse Tunga, komuni stičnega diktatorja Kitajske, je strmoglavi lo iz neznanih vzrokov pri nekem poskus nem poletu. Isto letalo bi moralo čez neka j ur ponesti svojega gospodarja v Mandžuri jo. Krožijo domneve, da je vzrok nesreče letala .sabotaža, češ da so sovjetski agenti nasuli peska v bencin letalskega rezervoar ja, kajti zadnje čase baje Mao ni hotel po slušati „nasvetov” iz Moskve. Angleški parlament je sklenil odpravo smrtne kazni, ker so v zadnjih letih obesili več ljudi, o katerih se je potem izkazalo, da so bili nedolžni. Angleški državni rabelj Albert Pierrepoint, ki je ta svoj poklic vršil v zadovoljstvo svojih predstojnikov dobrih 25 let (a prizadetih žrtev pa ni nihče vpra seval, kako so bili z njegovim načinom dela zadovoljni) je sedaj odšel v pokoj, ker bi sicer itak bil brez posla. S prihranki je že prej odprl gostilno v bližini Londona in odslej namerava vse svoje sposobnosti po svetiti tej obrti. Zunanjepolitična debata v angleški zbomki V ponedeljek zvečer je v okviru debate o zunanji politiki angleški ministrski predsednik podal nekatere načelne izjave v imenu svoje vlade. Najprej je dejal, da mu je študij govorov sovjetskih mogotcev na pravkar zaključenem kongresu komunisrične stranke v Moskvi (glej poročilo na drugi strani) zavzel ves nedeljski odmor. Glede trditve Hruščeva, da se sovjetska vlada ne vmešava v notranje razmere drugih držav, je dejal, da mora moskovska vlada te besede najprej z dejanji dokazati, kajti dejstva iz preteklosti so drugačna. Nadalje se je bavil s trditvijo istega govornika, češ da bi uporaba vodikove bombe pomenila konec kapitalističnega sveta, ne bi pa uničila komunizma, in je dejal, da je to nevarna utvara, kateri se vdaja prvi sekretar sovjetske komunistične stranke, kajti konec sedanje civilizacije bi vendar pomenil tudi konec komunama. Zunanji minister Selvyn Lloyd pa je glede združitve Nemčije dejal, da bo angleška vlada uporabila vsako priložnost, da reši nemško vprašanje s pomočjo pogajanj s Sov- Študentje, ki nič ne znajo Angleška poročevalska agencija Reuter poroča iz Bonna, da so v tamošnjem prosvetnem ministrstvu zelo zaskrbljeni zaradi velikega neznanja nemških srednješolcev, ki so ga ugotovile komisije pri izpitih. Tako mislijo nekateri študentje, da je Borneo otok v Severnem morju. Na Bavarskem je dve tretjini abiturientov (ki so končali gimnazijo) padlo pri sprejemnem izpitu za državno službo. Niti eden ni dobil oznake „prav dobro”, šest odstotkov izprašancev je doseglo oznako „dobro” ali »zadostno”, osta- Zaloga atomskih bomb 680 atomskih bomb izdelajo na leto v Angliji in pri tem uporabljajo kot bistveni material plutonij pri 80 komadih, a pri ostalih 600 pa uran. Londonski vojaški krogi menijo, da bo tudi Anglija v kratkem imela dovolj atomskega materiala na razpolago, da z njim uniči glavna središča sveta. Po istih cenitvah pa posedujejo Amerikan-ci vsaj 500 plutonijskih in okoli 30.000 uranskih bomb. O sovjetskih zalogah ni nič natančno znanega, vendar so po soglasnem mnenju precejšnje. To je »podlaga”, na kateri počiva seddnji svetovni mir!? jetsko zvezo in Ameriko ter Francijo. Po njegovem mnenju so pa sovjetski predlogi na ženevski konferenci pomenili dejansko boljševizacijo celotnega nemškega ozemlja in jih zaradi tega ni bilo moč sprejeti. Vrsta nesreč v Ameriki Minuli teden se je zgodila po Ameriki vrsta nesreč, ki so zahtevale skupno 32 žrtev. V bližini kolodvora Svvampscott se je neki krajevni vlak v polni brzini zaletel v brzi vlak, pri čemer so se iztirili in prevrnili štirje vagoni. Iz razvalin so potegnili 15 mrtvih in 4 ranjence. Pri Daytonu pa je minuli ponedeljek strmoglavilo 4-motorno letalo, ki je padlo na neko kmečko hišo. Enajst oseb, ki so bile v letalu, je bilo pri priči mrtvih. Kmečka hiša in bližnji hlev, v katerih pa ni bilo ljudi ob času nesreče, sta se užgala in pogorela do tal. V mestu Sedalia pa je padlo neko lovsko reakcijsko letalo na neko hišo, pri čemer so bili mrtvi vsi štirje člani letalske posadke in dva prebivalca hiše. li so pa bili zavrnjeni zaradi pomanjkljivega znanja. V Berlinu pa so na neki gim-naziji naredili poskusne izpite iz novejše zgodovine. 55 odst. odgovorov se je glasilo, da je bil Hitler edini krivec druge svetovne vojne, a 12 odstotkov učencev pa je menilo, da so bili edini krivci vojne Angleži in Ame-rikanci, kar navdaja omenjeno angleško agencijo s posebno nevoljo. Težak bolnik Na kalifornjski obali (USA) so valovi naplavili ogromnega kita, ki je bil očividno bolan. Direktor živalskega mesta v bPžnjem mestu je takoj poslal na lice mesta živino-zdravnika, ki je bolni živali vbrizgal velike doze penicilina in vitaminskih injekcij, da si opomore. Nato so 600 kilogramov težko žival s posebnim žerjavom in z združenimi napori desetih krepkih možakov spravili v veliko posodo, kjer so prej plavale razne majhne ribe. * Španska ladja »Carmen” se je minuli teden potopila v bližini iberske obale, kjer je morje razburkal silovit orkan-vihar. Vsa posadka je izgubila življenje. Politični teden Po svetu ... Najvažnejši dogodek prejšnjega tedna je gotovo bil kongres komunistične stranke v Moskvi, kjer so dan za dnem prihajala poročila, ki so obrnila na glavo vse napovedi in prerokbe. Dvajseti kongres velikoruske komunistične (boljševiške) stranke je na izpraznjeno mesto nekdanjega samodržca Stalina postavil takozvano kolektivno vodstvo, kateremu načeluje Hruščev, ki je postal vodilni teoretik stranke, nekaj podobnega, kot sta nekoč bila Lenin in Stal n, le s to razliko, da je Stalin po smrti „očeta revolucije” nadaljeval poveličevanje prednika, zgradil mu je velik mavzolej, v katerem je dal položiti njegovo balzamirano truplo, a vsako leto je pred grobnico slavil obletnico revolucije z mogočno vojaško parado. Stalinovi nasledniki, Hruščev, Mikojan, Bulganin, Molotov pa so ob smrti Stalina sicer položili v mavzolej poleg Lenina, toda po pičlih treh letih so ga tako rekoč .strmoglavili s ipiedestala, na katerega so ga postavili. In še več, Mikojan in Molotov, njegova najzvestejša oprode v življenju, sta ga po smrti „razkrinkala”, mu očitala stvari, ki bi vsakega živega človeka spravile na vislice. Hruščev, novi partijski teoretik, pa je šel dalje. Posegel je v samo ideološko osnovo komunizma, ki je doslej temeljil na ..nepremostljivem” nasprotju med razredi ter razredno borbo". Glede odnosa med komunističnimi in kapitalističnimi državami je Lenin učil, da bo med njimi zaradi naT sprotujočih si socialnih in' gospodarskih sistemov »neizbežno prišlo do strašnih vojn”, potom katerih bo koipunizem s krvavimi revolucijami prišel na oblast. Hruščev je to Staro vero razbil in postavil; trditev, da komunizem lahko zmaga tudi po l demokratični poti, s pomočjo volitev. ... Mnenja o pomenu kongresa- v Moskvi so zelo deljena, preuranjeno bi bilo šklhpa-ti na skorajšnjo notranjo spremembo ali'celo propad komunizma, obratno, komaii cilji iso ostali isti, kar so vsi govorniki izrecno poudarili, le novo pot so ubrali, ker so.prepričani, da bodo po njej laže dosegli svoj cilj, to je upostavitev režimov, kot.obstaja-jo sedaj v Sovjetski zvezi in drugod po vzhodni Evropi. Da pa je v Sovjetski zvezi v teku veliko premikanje notranjih političnih sil, pa kažejo tudi volitve v Centralni komite, kjer je 40 nekdanjih članov izpadlo in so na njihova mesta bili postavljeni novi ljudje. Časopisi pravijo, da so bili izvoljeni, toda v Sovjetski zvezi in drugih »ljudskih demokracijah” je lahko izvoljen samo tisti, ki ga komunistični oblastniki postavijo za kandidata. Jn izvoljeni so bili s — ploskanjem. Med novimi člani je tudi precej visokih častnikov, med njimi tudi sedanji vojni minister maršal Žukov. Zelo zadovoljni so z izidom kongresa tudi v Beogradu, kjer je uradno časopisje poudarjalo ugodni sprejem pozdravne poslanice, ki jo je poslal kongresu maršal Tito, čeprav se jugoslovanska komunistična stran- ka (Zveza komunistov) ni uradno udeležda zborovanja, na katero so prihitela uradna odposlanstva vseh ostalih komunističnih strank celega sveta. Jugoslavijo je pa kot »opazovalec” zastopal moskovski poslanik Vidic. Dobro razmerje, ki sedaj vlada med Moskvo in Beogradom, pa povzroča hudo zaskrbljenost v Albaniji, kjer se bojijo, da utegne soglasje med obema prestolicama iti celo tako daleč, da Moskva zatisne eno oko, če bi Jugoslavija hotela enostavno zopet spraviti pod svojo odvisnost Albanijo, kot je bilo pred izključitvijo Jugoslavije iz Kominforma. Zato sedaj Albanci hite, da najdejo za vsak slučaj zaveznike drugod in so tako na hitro roko obnovili diplomatske stike celo z Italijo, ki jo sicer imenujejo svojega »dednega sovražnika” ter poskušajo ož.lviti stike s Francijo. Jugoslovanska politika pa poudarja prijateljstvo do Avstrije. O povabilu zveznega kanclerja ing. Raaba v Beograd smo že pisali in izgleda, da je obisk zagotovljen, le časa potovanja še niso določili. Pred dnevi je tudi jugoslovanski parlament ratificiral avstrijsko nevtralnostim izjavo in vladni govorniki so ob tej priliki poudarjali dobro sosedstvo, ki vlada med obema državama ter izrazili mnenje, da bi ga bilo treba poglobiti posebno na gospodarskem področju. ... in pri nas v Avstriji Po dosedanjih poročilih izgleda, da so se pogajanja meti obema koalicijskima strankama zataknila, ker obe vztrajata na svojih stališčih. Ljudska stranka (OeVP) je po svojih glasilih odločno izjavila, da v bistvenih točkah svojega programa ne namerava popustiti. Predvsem velja to glede podržavlj en j a. Splošno podržavlj.enje bivših podjetij USIA bi pomenilo korak v popolni marksizem ali komunizem, ki bi ustvaril vseobsegajoči državni monopol nad avstrijskim 'gospodarstvom. Gospodarski monopol, ki bi imel za posledico uničitev ne samo zasebne iniciative v gospodarstvu, ampak tudi osebne svobode državljanov, kot to jasno kaže primer držav onstran železne zavese. Za primer, da le pride že pomladi do volitev, je OeVP že začela pripravljati svoja volilna gesla. Tako te dni časopisje mnogo piše o »ljudskih delnicah”, ki bi jih kupovali tudi posamezniki. VeMka podržavljena podjetja in pa obrati USIA bi naj bili spremenjeni v zasebne delniške družbe in njihove delnice bi naj bile naprodaj širokemu občinstvu, ki hi na j tako postalo solastnik in so-odločevatelj v industrijskih podjetjih, obenem bi pa naj bil tudi deležen dobičkov, ki jih te družbe izplačujejo pri letnih obračunih svojim delničarjem. Vendar z ozirom na to, da bi v praksi večino delnic pokupili bogataši in bi tako dejansko odločali v podjetja!), bi postala solastništvo in udeležba na dobičku je simbolična, to je, navidezna, a v resnici bi ostalo vse pri starem. V ameriškem mestu PORTLAND so imeli prejšnji teden hudo deževje, zaradi katerega so reke narasle in preplavile mestne ulice. Nenadoma pa je pritisnil hud mraz, vode so zamrznile in led je vklenil vse v svoj trdni oklep. iAND) Resnejši in daljnosežnejši pa je novi socialni program stranke, ki bi utegnil privesti v njene vrste znatno število nameščencev; nadalje se pa gotovi krogi v stranki trudijo, da s čim širšim sprejemom liberalnih programskih točk privabijo bivše »neodvis-neže” (VDU) in druge liberalce. S tem seveda Ljudska stranka vedn obolj izgublja svoj krščanski značaj. Stališče socialistične stranke (SPOe) pa je po besedah njenega predsedn'ka poslanskega kluba dr. Pittermanna, vsaj glede bivših podjetij USIA, ostalo neizpremenje-no in socialisti zahtevajo popolno podržav-Ijenje in takšno ureditev uprave, ki bi zagotovilo ravnotežje obeh strank. Ce OeVP ne sprejme teh zahtev, pravijo socialisti, da nadaljnje sodelovanje ni mogoče in bo treba pač .id čimprej na nove volitve. Pri tem se sklicujejo na star dogovor med OeVP in SPOe, da je treba razpisati nove volitve takoj, čim preneha sodelovanje strank v vladni koakriji. OeVP pa o tem starem dogovoru noče nič slišati, ker odklanja volitve spomladi. Verjetno bo to vprašanje že ta teden dozorelo v kakšen kompromis, posebno, ker med volitvami pomladi, ki jih zahtevajo socialisti, in volitvami jeseni, kot j’h želi Ljud. stranka, menijo poslanci VdU, da bi bil mesec junij primeren kompromisni datum. Ni izključeno, da po eni ali drugi poti zadeva res pride do takšnega zaključka. V razpravah med obema vladnima strankama pa je Ljudska stranka dobila močno podporo v neki razsodbi vrhovnega sodišča, ki je izreklo, da bivše nemško premoženje spada v pristojnost finančnega ministra (ki je v rokah OeVP). Socialisti so namreč zahtevali, da izda parlament poseben izvršni zakon k državni pogodbi in da bi naj ta zakon enakomerno razdelil kompetence na obe stranki. Toda sedaj, po razsodbi, je ta zahteva brez podlage. V Beljaku in v St. Vidu ob Glini je bila minuli teden stavka mlekarn iških delavcev, ki pa je trajala en sam dan. Delavci so zahtevali izplačilo posebne doklade, ki so je bili deležni vsi delavci, le mlekarji ne. Mlekarne se upirajo izplačilu, češ da so cene. vsdga drugega blaga porasle,' Ie'cena mleka je ostala pri starem, zato bodo dodatek mogle izplačati šele, ko bo povišana cena mleka. Pogajanja glede cen mleka pa so navezana na usodo sedanje vladne koalicije in njenih sporov in to zavlačuje ureditev tega za kmete tako važnega vprašanja. Militarizem v zatonu? Prusaštvo ali vojaški duh, navdušenje za uniforme ter za vse, kar je v zvezi z vojaškim rokodelstvom, izgublja privlačnost v zapadno-nemški republiki. Znani monakov-ski šaljivi časopis »Simplicissimus” prinaša naslednjo »Živalsko zgodbo”: »Hočemo biti znova močni”, so objestno dejali ptiči. »Izvrstno”, je zadovoljno zamrmral stari krokar (Adenauer, op. prev.), »če hočete biti močni, morate seveda imeti uniforme!” — Po dolgih tajnih pripravah so bile končno postavljene na razstavo nove uniforme. Ni bilo konca ne kraja veselja, vika in krika, a medtem so se zaslišali tudi vzkliki: »Nova uniforma ni zadosti pisana”, je dejala papiga. »Kje pa je naša tradicija?” je vprašal sivi strnad. »In brez kovinskih našivkov?” je vpraševal drugi krilatec. »Krama je, ivonderfull”, je navdušeno pohvalil pavijan z ameriškim naglasom. Le štorklja se ni oglasila, »čemu molčiš?” jo je vprašal stari krokar in njegovo lice je dobilo prežeč; izraz. »Za kaj bi se naj razvnemala”, je mirno vprašala štorklja”, »kajti umreti se da vendar v vsaki uniformi”. Skrivnostna pota usode Leta 1900 je bil v Filadelfiji (USA) usta novljen »Klub pešcev”, člani tega društvi so prisegli, da si nihče ne bo nikdar v življenju kupil avtomobila. Toda čas in teh nični napredek gresta neizprosno naprej ir tako so eden za drug:m člani tega klubi prelomili svojo slovesno obljubo in si na bavili avtomobile. Le dva sta vztrajala. Preč nekaj meseci pa je tudi eden izmed teli dveh zadnjih trmastih pešcev prelomil svo jo obljubo. Ko se je z novim avtomobilom peljal proti domu, je povozil nekega pešca Kot je potem ugotovila policija, je bil po voženec poslednji preostali član »Kluba pešcev.' SLOVENCI domu in po snetu Pesnik Fran Eller umri Dne 14. februarja je umrl v Ljubljani dr. Fran Eller, vseučiliški profesor in slovenski pesnik. Pokojnik se je rodil leta 1873 pri Dev. Mariji na Zilji in po dovršenih gimnazij-sk.h študijah v Beljaku je odšel na dunajsko univerzo, kjer je dosegel doktorat iz prava. Stopil je v finančno službo, kjer j,e pokazal velik dar za to stroko, tako da so ga po službovanju v različnih mestih nekdanje Avstro-Ogrske poklicali na Dunaj v finančno ministrstvo, kjer je ostal do leta 1918. Po ustanovitvi univerze v Ljubljani je sprejel mesto rednega profesorja za finančne vede na pravni fakulteti, kjer je ostal do upokojitve. Spisal je veliko število temeljitih razprav iz svoje stroke in s svojim obsežnim znanjem in izkušnjami je znatno pomagal pri ureditvi finančne uprave v novi državi, ki je nastala po zlomu Avstro-Ogrske. Pokojnik .pa se ni ukvarjal samo s suhimi številkami, davki, taksami in dokladami, temveč je poleg tega bil goreč Slovenec in v sebi je nosil toplo, mehko pesniško dušo. Že v zgodnjih letih se je začel oglašati po raznih slovenskih revijah s svojimi pesmimi. Rasel je ob vzgledu naše Moderne, s katere predstavniki, Cankarjem in Župančičem, ga, je vezalo tudi globoko osebrtocprijateljstvo. Toda Ellerjeve pesmi nosijo'poleg te splošne oznake še posebno značilnost, ki jo je prinesel iz svoje ožje koroške domovine, zato velja Eller po pravici za tistega pesnika, ki je Koroško pesniško vnesel v slovensko književnost. Res je, da se je več drugih Ko rošcev oglasilo v slovenski književnosti, bo diši s prozo bodisi s poezijo, toda med nji mi je Eller tako po oblikovni kvaliteti kot tudi po globini in pristnosti umetniškega občutja najodličnejši. f udi potem ko je zapustil univerzo in se umaknil v zasluženi pokoj, ni opustil pesni štva in leta 1947 je Slovenska Matica izdala zbirko njegovih pesmi, ki so prijetno duhteč ; šoppk nežnih, a lepih cvetic, ki jih je ta koroški pesnik poklonil slovenski književni-javnosti. Osebno je bil zelo skromen človek, ki ni ljubil javnega hrupa in pompa. Svoje pre moženje je v oporoki zapustil založbi Slovenski Matici, a obenem je določil, da ga pokopljejo brez javnih svečanosti. Kot je živel v marljivem, a tihem delu, tako jq tiho tudi odšel s tega sveta. Vendar za njim bo ostalo njegovo delo, ki bo pričalo o slo venskem rodu z Zilje. Kje so knjige celjske Mohorjeve družbe? Tržaški »Novi list” z dne 2. februarja t. i' piše: »čeprav j,e minilo že mesec dni novega le ta, menda še vedno niso izšle knjige celjske Mohorjeve družbe. Kot je znano, je bila Družbi dodeljena omejena količina papirja, takp da bi lahko izšli samo dve knjigi na mesto štirih ali petih, kolikor jih je nava dno pošiljala med slovensko ljudstvo. Nova motnja v izdaji letošnjih knjig je nastala, ko se je stavec v tiskarni uprl in ni hotel postaviti nekih Kocbekovih pesmi o obha jilu partizanov. Sedanja zamuda je verjetno še vedno posledica tega pripetljaja med Mohorjevo družbo in pesnikom na eni ter med tiskarniškim delavcem, ki si je prisvojil pravice literarne cenzure, na drugi strani Ker so knjige Mohorjeve družbe med ljud stvom še vedno močno priljubljene in kei je njen koledar edini koledar v matični do niovmi, ki upošteva cerkvene praznike in. objavlja godovne dneve svetnikov, ljudje že težko čakajo nanj in na drugo obljublje no knjigo. Tudi v Trstu nekateri težko čakajo obe knjigi.” Ker gre za informacijo lista, ki slovi po svojih dobrih stikih in odnošajih preko meje in čigar pisarije o »napredku” običaj no naleti tam na blagohoten sprejem, v ve lodostojnost tega poročila skoraj ne more mo dvomiti, {»osebno, ker se o usodi celj skih Mohorjevih knjig slišijo različni gla; sovi tudi na Koroškem in končno, ker pat’ knjig doslej še ni bilo na spregled. — Tako se med drugim tudi govori, da je celjska. Mohorjeva imela letos v Sloveniji okrog 85.000 rednih naročnikov ter je s tem zda-leka presegla vse od uradne strani podpirane knjižne ustanove, o katerih prinašajo obsežna poročila ljubljanski listi. V Castukat, ki je doživel - lastno smrt ,JoIe, to pot boš pa napisal za tvoj časopis scn-zacionalno zgodbo, kot jc 5c ni bilo”, je rekel policijski poročnik Hunt možu, ki je ležal negiben na bolniški postelji. Dihal ni več, tudi srce mu ni več bilo in zdravnik je pravkar zmajal z glavo in dejal: „Koncc”. — Kljub temu policist ni hotel odnehati, ukazal je dati mrtvecu neko injekcijo ter začel izvajati z njim umetno dihanje. Cez 14 dni jc dnevnik ..Cincinnati Star” prinesel naslednje poročilo: ..Pričujoči članek sem napisal dva tedna -po moji smrti. Da morem pisati, se imam samo Bogu zahvaliti, ki je dopustil vse to, kar se je zgodilo z menoj. In potem, še pravi verigi srečnih slučajev, skoraj bi rekel čudežev. Začelo se je s tem, da se nekega dne nisem nič kaj dobro počutil. Zaradi začetnih znakov gripe sem na poti v uredništvo zavil k nekemu zdravniku. Stopil sem v njegovo ordinadjsko sobo in zahteval „nekaj proti prehladu”. Zdravniku mi je najprej vbrizgnil neko injekcijo. Nato je stopil v sosednjo sobo - po' svojo receptno ■ knjižico, ker mi je hotel zapisati še neko zdravilo. Medtem serh še jaždagodno usedel na bližnji stol, in ko se je zdravnik vrnil, sva se brezskrbno razgovarjala o tem in onem. Naenkrat, ko sem prestrašen opazil, da je že precej kasno, šem po rokah in nogah začutil neko čudno gomazenje; zdelo se mi je, kot da me neka nevidna pest tišči k tlom. Strašen sum se me je polotil, kajti te zhake sem že poznal. Pred petimi leti sem bil prebolel težko pljučnico. Takrat mi je penicilin rešil življenje. Vendar od tistega časa sem bil sila občutljiv za to zdravilo, kajti že takrat sem občutil to gomazenje in so zaradi tega morali injekcije tega zdravila takoj ustaviti. ..Ves iz sebe sem zajecljal: „Gospod doktor, pa mi niste morda vbrizgali penicilina?” in v istem trenutku je planil pokonci zdravnik:-„Ali ste alergični?” (pomeni, da mu gotova zdravila škodujejo). Irr takoj mi je vbrizgal injekcijo arenalina. Toda bilo je — ali vsaj zgledalo je tako — prepozno. Postal sem vedno šibkejši, vse se je začelo vrteti okrog mene in ko sem se hotel dvignhi, sem se sesedel kot prazna vreča. Položili so me na divan. Medtem ko mi je zdravnik natikal masko za kisik, sem še od daleč slišal razburjeni glas bolniške sestre, ki je telefonirala po rešilni voz, da me prepeljejo v bolnico. Kar se je naprej dogajala, sem doživljal že kot mrtvec. To se pravi, imel sem občutek, kot da stojim poleg svojega mrtvega telesa in da sem priča vseh naslednjih dogodkov. Duševno sem bil pri popolni zavesti, toda nisem se mogel ne gibati in tudi. ne govoriti. Vendar, videl in slišal sem vse. Pako sem jasno slišal, k-ako je zdravnik ugotovil mojo smrt. Žila je nehala biti, dihanje se je ustavilo. V tistem trenutku sta stopila skozi vrata policijski poročnik Jaka Hunt in njegov pomočnik Snape, ki sta v službi pri policijskem radijskem vozu. Hunt je žalostno pogledal na moje negibno ležeče telo. Bila sva dobra znanca in z njim sem doživel marsikateri razburljivi dogodek, katerega sem potem opisal v dnevniku ..Cincinnati Star”. — Naenkrat je tudi srce prenehalo utripati. „Ko-nec”, je dejal zdravnik. Ko sem videl, da me hočejo prepustiti strašni usodi, sem 1k>-tel zavpiti, storiti nekaj, čimer bi jih opozoril, da še živim! S skrajnim naporom vseh sil se mi je porečila Je majhna, skoraj neznatna kretnja. Nihče je ni opazil, a kljub temu je zadostovala za to, da je za nekaj milimetrov odrinila od mojega obraza masko za kisik. Samo za nekaj milimetrov, vendar dovolj/ tako da sem imel dostop do zraka, namesto do kisikovega plina.0 Bolniška sestra je nato masko sploh odstranila, saj ni imela nobenega smisla več, bil sem vendar mrtev. Toda moj prijatelj Na sliki vidite vremenoslovni balon, kot jih ameriške vojaške oblasti spuščajo v zrak, da jih veter v višini okrog 9000 m žene naprej. Baloni so opremljeni z vfemenoslov-nimi aparati, ki registrirajo podatke, in po« sebna avtomatična radijska oddajna postaja sporoča podatke izhodiščni bazi. Posebno koristni so ti baloni za študij zračnih tokov in struj, kar je zelo vairib ža letalstvo/ Te balone je treba razlikovati od propagandnih balonov, ki jih spušča ameriška ..privatna organizacija”, kot je naglasil a-meriški zunanji minister Dulles, iz Nem- Hunt je naenkrat postal trmast. Zahteval je od zdravnika, da mi da neko injekcijo za srce in da začne z dihalnimi vajami. Pri tem pa se je nagnil k meni ter mi dejal v uho: .Jože, to pot boš pa napisal senzacionalno zgodbo, kot je še ni bilo.” — Dve uri so se trudili zdravnik, bolniška sestra in oba policista, da me pokličejo nazaj v življenje. Tri četrt ure po tem, ko je zdravnik ugotovil mojo telesno smrt, mi je srce začelo znova biti, toda utripi so bili silno slabotni in počasi sem začel tudi dihati. Toda še nisem bil rešen. Medtem sem od časa do časa slišal zdravnikov glas: „Krvni pritisk 90, še vedno pada”, nato premor, „krvni pritisk 85, utripanje od časa do časa preneha” in čez dolgo časa ..utripanje postaja močnejše, krvni pritisk narašča”. Ko mi je v tistem trenutku Hunt zavpil v uho: „Jože, vzdrži”, sem se s krčevitim naporom napel, da zavestno zadiham. To je bila moja sreča, kajti vse skupaj ne bi bilo nič pomagalo, če ne bi bil začel dihati. — če bi mi pa naprej dovajali kisik, pa bi to gotovo povzročilo mpjo dokončno smrt, mi je .pozneje razložil zdravnik. Tako sem se pa povrnil v življenje in po enotedenskem odpočitku v bolnici sem se vrnil k svojemu delu v uredmštvu, da kot prvo stvar opišem ta moj .izlet’ v onostranstvo.” čije, da jih jx>tem vetrovi odneso proti vzhodu.. Ti. baloni pa namesto aparatov nosijo protikomunistični propagandni material, knjige, letake, risbe in podobno/ki ga potem spuščajo na tla komiiriističrt/h držav. Vzhodnoevropske države in sovjetska vlada so ostro protestirali zaradi obojnih vrst balonov. V komunističnih državah je .prepo-vedaiid pobirati propagandni material, ki ga spuščajo ti baloni in prejšnji teden je češkoslovaška vlada v protestni noti ameriški vladi izjav trdila, da je baje tak balon povzročil letalsko nesrečo nekega potniške- ga letala in pri čimer je 18 oseb izgubilo življenje. Preiskavo so vodile izključno češkoslovaške oblasti in v zapadnih krogih so glede ugotovitve, da bi balon iz platna ali nyJonske kožice mogel strmoglaviti močno zgrajeno kovinsko letalo, sprejeli s precejšnjo malovernostjo. Sovjetska vlada pa je posebno energično protestirala zaradi vremenoslovnih balonov, o katerih pravijo, da so špionaini baloni, češ da imajo vdelane fotografske aparate za snemanje sovjetskih vojaških tovarn. Spričo protestov je ameriška vlada sklenila, da ustavi spuščanje vremenoslovnih balonov v krajih, kjer obstaja verjetnost, da bi jih zračni tokovi zanesli nad ozemlje držav, ki se tako bojijo za svoje skrivnosti. $e danes cvete Človek bi mislil, da to nečastno poglavje človeške zgodovine spada v sivo preteklost, toda pogled na dnevni red prihodnjega zasedanja Gospodarskega in socialnega sveta Združenih držav, ki bo meseca aprila v New Yorku, nam pove, da to vprašanje še danes ni urejeno. Razpravljali bodo o ukrepih za odpravo i trgovine s Sužnji. Angleški list. ..Times” objavlja poročilo svojega dopis1-nika o stalni trgovini sužnjev, ki se odigrava v nekaterih predelih saudijske Arabije in francoske Ekvatorialne Afrike: „V Saudijski Arabiji suženjstva ne smatrajo za zločin; v resnici, tam je to zelo znana in priznana vrsta trgovine, katere se ude!-ležujejo najbolj znane družine, ter ima svo1-ja ustaljena središča za zbiranje in prodajd sužnjev. Ta trgovina se vrši javno: ! Obstaja tudi ustaljena suženjska trgovin ska pot med kraji Dubai, Muškat, Buraimi', Al Hašša; Rijrdath. Trgovci potujejo bd časa do časa v Dubai in Muškat, od koder še potem vračajo, vodeč s seboj sužnje, včasih okrog 50 do 60 naenkrat. Najprej jih ponudijo naprodaj v Al Hassa, a če jih tani ne morejo prodati, jih spravijo jx>tem v denar s pomočjo posredovalcev v Rivda thu. Neki trgovec s sužnji mi je razložil, kako ugrabljajo sužnje po vaseh v področju Qua-tar in Buaimi. Trgovec najame skupino glumačev in godcev, ki prirejajo predstave v okolici zamorskih vasi ali pa privabijo vaščane na ples. Trgovec potem stopi v stik s kakim drugim arabskim plemenom v bliž:ni, kjer najame može, ki bodo med predstavo ali plesom navalili na nič hudega sluteče gledalce, iz katerih jx>tem izberejo mlada dekleta ter j:h odvedejo. Trgovec potem plača šejku ali jx>glavarju pleme na, dogovorjeno vsoto za vsako glavo, nakar trgovec prevzame ujete sužnje. Ali pa trgovec za denar najame kake lju di v zamorski vasi sami, ki mu potem po kažejo osebe, ki bi se jih dalo ugrabiti. Isti človek tudi potem poskrbi, da pod kakršno koli pretvezo izvabi nesrečno žrtev v pušča, vo, kjer v zasedi čakajo trgovčevi možje (Konec na 5. strani.) ---==0===.- (jo areni euosJmuti luiltmi Fran erjavec, pariz: 77 koroški Slovenci : " II. DEL ihva leta je štel celovški jezuitski kolegij 18 patrov, a v 3D-ih letih je naraslo njih število celo na 50, med ka-teipmi jih je bilo mnogo, ki so se odlikovali kot visoko izobraženi učitelji ali pa odlični misijonski govorniki. — Že v tej dobi so razvili celovški jezuiti tudi jako živahno književno delavnost. Med njihovimi pisatelji je bilo že tedaj tudi nekaj naših ljudi. Tako je n. pr. o. J* (1629—1693), ki je bil sicer.doma v Radgoni, a je. živel nazadnje v Celovcu, izdal več latinsko pisanMt pesniških in bogoslovnih del, a za pravo „zvezdo” čelov škega koleg:ja je veljal Zagrebčan Ivan Despotu Vič, ki je prišel v Celovec I. 1683., poučeval tam polnih 30 let poetiko in izdal več odličnih latinskih pesniških del. /* , Y protestantovsko šolstvo si je bil utiral močno pot že,narodni jezik, kar je pomenjalo pri nas praktično ven* datle še nemščino. Pri jezuitih je nastopil v tem pogledu temeljit preobrat. Vse njihovo višje šolstvo je imelo iz-kljpčnp latinski značaj, tako da so bile dijakom prepovedane celo nemške knjige. Izpodrivali so povsod nemški vpij,v in in pospeševali romanskega. Tako so bili celo rojeni/Nemci, jezuitski učenci, večkrat nesposobni napisati pismo v pravilni nemščini, temveč kvečjemu v svo jejp inarečjtu Za slovenske dijake ni pomenjalo to seveda nonent' škode, ker je nujno jako zaviralo njih ponemčevanje ter jih ohranjalo kolikor toliko povezane z njih •rodnim narodom. Samo iz tega je'moglo potem ravno pri koroških jezuitih in njih slovenskih gojencih nastajati tisto razpoloženje, ki jc na Koroškem bolj nego v kateri koli drugi slovenski deželi porajalo tudi za slovenstvo razmeroma bogate sadove. Največje neposredne važnosti za Slovence pa je bilo jezuitsko šolstvo še zato, ker je šele to omogočilo tudi večjemu številu slovenskih kmečkih sinov šolanje. Posledica je bila potem ta, da je prihajalo vedno več Slovencev tudi v višje cerkvene službe, dočim je bila svetna uprava seveda še vedno in še dolgo potem v rokah le sinov nem škili plemičev. V jezuitskem vzgojnem sistemu so igrali jako važno vlogo šport, številne verske vaje z raznimi bratovščinami ter prirejanje raznih gledaliških predstav in dvogovorov (pasijonskih in b e 11 e,h e m s k i h iger, žaloiger, veseloiger, živih slik itd.) ter raznih drugih javnih nastopov. Z njimi so hoteli vzbuditi časti-željnost pri gojencih in na drugi strani pridobiti zase prijateljev med občinstvom, saj so se jih radi udeleževali cel6 iz najvišjih krogov. Vršile so se v šolskem poslopju samem, po cerkvah in na Novem trgu. To je bilo zlasti v Celovcu posebno važno, ker jih, je tu gledalo protestantsko meščanstvo s stanovi vred dolgo jako po strani, ker so se pač predobro zavedali, da so jezuiti zanje najnevarnejši nasprotniki (še 1. 1636. so morali n. pr. za nekaj Časa celo vsi zbežati v Dobrlo ves). Te javne prireditve so pa same vodile tudi k upoštevanju narodnega jezika. Za Ljubljano je izpričano, tla so prirejali jezuitski dijaki tudi slovenske gledališke nastope, a d r. G r u d e n trdi da so se vršili ti že od 1. 1605. dalje, tudi v Celovcu, zanesljivi zgodovinski viri nairt pa poročajo o slovenskih deklamacijah (seveda poleg nemških ih latinskih) v celovškem jezuitskem kolegiju. To je tembolj razumljivo, ker so bili med koroškimi jezuiti slovenski patri vedno jako močno zastopani in jc bila celh med celovškimi rektorji cela vrsta Slovencev, n. pr. že 1. 1618. B. Tavčar, 1. 16-15. j. Ostanek, 1. 1647. K. S i n i č , 1. 1681. M. J a n S i č (J a n e ž i č?) i. dr. Tako je začela prihajati že v prvih desetletjih XVII. stol. iz jezuitskih šol čisto nova duhovščina z vse širšo in globljo izobrazbo, nego je bila prejšnja; bila je prepojena tudi s čisto drugačno versko gorečnostjo, šele ta je mogla potem tudi res izvesti tisti katoliški preporod, ki je bil /lasti na Koroškem tako zelo potreben. Važno je namreč tudi to, da se zlasti na Koroškem jezuiti niso omejevali zgolj na šolstvo, temveč so jim takoj pripadle tudi obsežne dušnopastirske naloge, ki so se jih prav tako lotili;z vso temeljitostjo in s čisto novimi metodami. Posebni p<> tri so bili določeni zgolj zato, da so prirejali po deželi mi š/jone in začeli uvajati zopet številne bratovščine (zlasti Marijine d r u ž b e), ker so stare v dobi reformacije skoro vse propadle. •. Jako so pazili tudi na to, da bi ljudstvu čimbolj j>fi ljubili službo božjo. V to svrho so uvajali vanjo dotlej nepoznano zunanje razkošje in razne verske svečanosti. ki so ljudstvo privlačile ih se potem hitro zakoreninil J med njimi. V zvezi s tem $o potem ravno v tej dobi zopet oživeli tudi razni lepi stari običaji, ki jih je bila refor macija že zadušila (n. pr. postavljanje jaslic, krešo vanje i. dr.). Ravno to jezuitsko dušnopastirskO delovanje je bilo prav posebno važno še za koroške Slovence. V samem Celovcu (v špitalski cerkvi) so uvedli žel. 1620. redne slovenske pridige (prvi pridigar je bil J/ č a h di k in za njim znana še cela vrsta drugih)- ki so se vršile pd tem od 1. 1652. dalje v cerkvi Sv. Duha in je obstajala pri njej celo posebna ustanova za vzdrževanje slovenskfegfi. pridigarja (prav v tej cerkvi so se vršile za dobe reformacije tudi slovenske protestantske pridige). Ohranile so sc celili 280 let in so jih hodili poslušat celo iz oddaljeriih krajev. Ukinjene so bile šele 1. 1931, ko je bila slovetiska služba božja premeščena v cerkev starega bogoslovja/ •' (Dalje prihodnjič) • CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. DUHOVNIŠKI JUBILEJI Nedavno smo poročali, da je g. prelat Podgorc dopolnil 89. leto starosti. Takoj za prelatom Podgorcem pa je g. Alojzij Hutter, upokojeni župnik, ki živi v Grebinju in je bil rojen leta 1868 v Globasnici. Petdesetletnico mašništva pa bo letos praznoval g. prošt Anton Benetek, ki je pel novo mašo leta 1906. ,štiridesetletnico mašništva pa bodo obhajali gospodje Brandstatter Valentin v Kapli ob Dravi, dekan Kristo Košir na Žihpo-Ijah in VVoschitz Jaikob na Brdu pri Šmohorju. Tridesetletnega mašmštva pa se bodo spominjali gospodje Jože Boštjančič, župnik v Apačah, Franc Repnik, župnik v Logi vesi in častni kanonik ter prošt Aleš Zechner v Dobrli vesi. ŽRELEC PRI CELOVCU (•f Alojzija Erjavec) Zlate, dobre Erjavčeve mame ni več med nami! Nemila smrt ji je prejšnji teden pretrgala nit življenja. Poslovila se je od nas in odšla pred večnega Sodnika — dobro pri-pravljenal Saj je vse življenje imela pred očmi le dvoje: delo — skrb za družino in molitev. > Pokojna Erjavčeva gospa je bolehala že več let. Parkrat je iskala pomoči tudi v celovški bolnišnici in'je bila za nekaj časa zopet boljša. Lani tik pred Božičem pa se je njeno zdravstveno stanje zopet precej poslabšalo in je šla ponovno v bolnišnico. Toda tokrat ni bilo več pomoči. Ker je želela umreti na rojstnem domu, so jo prepeljali domov (k Oremusu) v Žrelec, kjer je bila rojena pred 66. leti. Tam je prejšnji ponedeljek nehalo biti njeno blago srce. Pokopana je bila vprav na svoj rojstni dan — !£2. februarja. Rojena je bila tu v Žrelcu, a se je že pred desetletji poročila v Ljubljani z znanim trgovcem z železnino v Wolfdvi ulici g* Erjavcem. Tam je vsa družina ž:vela vzgledno in v lepi slogi do konca 1. 1945, ko je tudi njih zadela usoda nesrečnega in krivičnega pregnanstva z rodne zemlje. Po daljšem beganju ji je uspelo priti z družino sem na Koroško v Žrelec k svoji sestri ge. Oremus in svaku. Tu so zopet začeli tako rekoč na novo, sicer skromno življenje in so rade volje prenašali vse križe in težave, katerih zlasti prva leta izgnanstva ni manjkalo. — Bla-gopokojno je zlasti zadnje mesece še posebno to žalostilo, ker se ji ni izpolnila srčna želja, da bi še enkrat mogla videti in objeti svojega sina, kateri ravno takrat, ko so bili izgnani iz Ljubljane, ni bil doma in je tako ostal doli; pozneje pa mu tudi ni uspelo, da bi mogel vsaj obiskati starše in sestro tu na Koroškem. Tako mu seveda tudi sedaj ni uspelo priti k umirajoči mami oz. vsaj na njen pogreb. Kako je bila blagopokojna priljubljena in čislana, je pričala številna udeležba pobožnih vernikov — prijateljev in znancev — pri njenem pogrebu, pri katerem je bilo navzočih tudi šest duhovnikov. Ob odprtem grobu je njej v slovo, svojcem in sorodnikom pa v uteho in tolažbo spregovoril domači g. župnik, ki je v svojem ganljivem govoru predvsem poudaril vzorno in zgledno krščansko življenje pokojne mame kakor tudi še živečih družinskih članov, tako da menda skoraj nobeno oko pri pogrebu navzočih ni ostalo brez solz. Odšla je k Vsemogočnemu; tam gori v nebesih sedaj že prepeva hvalnice Bogu in Mariji in uživa večno plačilo za vsa svoja številna dobra dela. Naj v miru počiva v tujini, ki zanjo pravzaprav ni tuja, saj je na tej zemlji tekla njena zibelka. Zelo prizadetemu gospodu soprogu, hčerki in sinu kakor tudi ostalemu sorodstvu pa izrekamo iskreno sožalje! ŽVABEK Mraz in sneg nas zapirata v tople sobe. Imamo čas pisati in brati. Toda kot drugod, tudi pri nas rajši beremo, kot pa pišemo, zlasti ako „Naš tednik” prinese kaj novega »domačega kraja. — Pa dvoje imamo poročati: dvakrat je letela štorklja čez naš kraj in pustila v Dolnji vesi pri Ferku eno deklico in v žvabeku pri Hlevniku enega fantiča. Dva para sta v župniji v predpustu obljubila drug drugemu svojo ljubezen in zvestobo in oba ženina sta* odpeljala svoje izvoljenke izven fare: eden na Rudo in drugi v Leoben na Štajersko. Dve ženi in materi je smrt vzela s seboj iz naše sredine, obe v Gornji vesi. Prvo, Jero Demšnik, kar kmalu po Novem letu in drugo, šolarjevo mater tik pred postom. Obe sta iskali pomoči v bolnici, a zdravniki jima niso vedeli pomagati. Vrnili sta se domov, da počivata na domačem pokopališču med svojimi rajnimi sorodniki. Zvonovi vseh naših štirih cerkva so oznanjali vsej fari in okolici, da nas je zapustila Šolarjeva mati. Velik žalni sprevod jo je spremljal iz hiše žalosti na vrt m:ru in počitka. — Domači in še dva duhovnika so rajno mater sprejeli in med cerkvemmi molitvami izročili v varstvo sv. Štefana. Dva govornika sta jo ob odprtem grobu stavila v zgled, kot verno mater in pridno ter varčno gospodinjo našim ženam in materam. Rajna mati je veliko storila za lepoto cerkvice sv. Jurija, katerega je zelo častila. Naj ji sedaj bogato povrnel Dve žalostinki domačega pevskega zbora sta zaključili žal. slovesnost. Bog daj obema večni mir in pokoj in večna luč naj, jima sveti! VOGRCE Dne 5. februarja sta se poročila v tukajšnji farni cerkvi Ludmila Enzi, pd. škofova Milka in Janez Pojanšic. Dolgo so se branili škofova mama Suzana, vendar se vztrajnosti ženina niso mogli ustavljati in po enem letu so morali privoliti v zakonsko zvezo. Seveda bo zanje sedaj hudo, saj je Milka njih edina hčerka. Podpirala je v resnici tri vogle pri škofovi hiši, saj se je lotila vsakega dela. Orala je, kosila, krmila živino. Imela pa je tudi v hiši zelo čedno. Opravljala je poleg domačih del še službo v šoli. šola je bila res njeno ogledalo. Kdor je stopil v šolske prostore, je mogel opaziti, da je vse čedno in v najlepšem redu. Kako so jo sosedje spoštovali, najbolj pričajo številna darila, ki jih je „na roko” dobila. Darovali so ji vsi po vrsti, od g. direktorja šole, učiteljice, gospodinj iz Bru-nave in njenih mladostnih prijateljic. Cela omara se je napolnila raznih praktičnih darov, predvsem kuhinjske posode. Poročili so ju g. žup. Sukič, ki so imeli v cerkvi kot tudi na .ojseti’ prekrasen govor. „Ojset” je kuhala mlada Olipova gospodinja ob pomoči čeblarjeve matere. Svatov-ščina je bila na nevestinem domu pri škofu. Bila je svatba brez „lecmaja”. Za hrano je poskrbela nevestina mama, njen oče pa je oskrbel pijačo. Bilo je 38 svatov. Vsi povabljeni so prišli, nihče ni odrekel. Bilo je zelo prijetno na tej svatovščini. Nabralo se je tudi veliko oknarjev, ki so poleg mlajših, ojsetnikov krepko brusili pete do ranega jutra, ko je treba bilo vzeti slovo. Vsak je šel na svoj dom, nevesto pa je odpeljal ženin v svojo novo zgrajeno hišo pri pliber-škem kolodvoru. Tam jo je čakalo novo, krasno urejeno stanovanje. Želimo mlademu paru veliko sreče in božjega blagoslova v novem stanu in da bi še večkrat v Vogrče „na ves” prišla. Vsem, ki so pomagali pri svatovščini z darovi ali postrežbo, se pa škofova mama prisrčno zahvaljujejo. GLOBASNICA V četrtek, dne 23. februarja smo pokopali na farnem pokopališču v Globasnici Jen-šaca Jožefa, pd. Krajgerjevega očeta. Bolehal je že več let in bil slabega zdravja. Mesec dni se je zdravil v elizabetinski bolnici v Celovcu. Ob koncu so se mu vnele pljuča in je odpovedalo srce. Rajnega niso spoštovali samo sosedje, ampak so ga imeli radi povsod kamorkoli je prišeli To jja zaradi tega, ker je pomagal vsakemu, če je le md- Sel- . , Pri pogrebu je prepeval novi cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom g. Valentina Kogoja, katerega nastavitev kot glo-baškega organista, je potrdil škof sam. Po- leg tega pa obstaja še tudi narodni pevski zbor, ki nastopa pri naših kulturnih prireditvah. Obema pevskima zboroma želimo pri nadaljnjem delovanju mnogo uspeha in vztrajnosti za versko in narodno dobrobit Globašanov. LEPENA Dne 10. februarja je pri nas umrla užit-karca Paul Eliza v starosti 84 let. Rajna je bila prava slovenska korenina in verna mati 8 otrok —• 5 sinov in 3 hčerk. Gospodarila je na svoji kmetiji 63 let, čeprav leži kmetija 1200 metrov nad morsko višino. Rajna mati je izgubila v zadnji kruti vojni 4 sinove. Razumljivo, da je morala vsled tega mnogo prestati in pretrpeti. Gospodarila je pri pd. Blajsu v Podpeci, rodila pa se je pri Avprihu v Lepeni. Velik udarec je bil za pridno ženo tudi pred desetimi leti, ko je izgubila še svojega moža. Sedaj pa gospodari na lepi Blajsovi kmetiji že najmlajši sin, ki pa je star že 41 let. Pogreb rajne Blajsove matere se je vršil dne 12. februarja v Železni Kapli. LOBNIK V nedeljo, dne 12. februarja smo pokopali po 2 mesecih težke bolezni na farnem pokopališču v Železni Kapli Jero Oraže, pd. Vidovo mater v Lobniku. Dve njeni sestri sta bili v zadnji vojni po nacistih v koncentracijskih taboriščih Ravensbriick in Auschwitz .pokončani, baje sta bili živi sežgani. Rajna je bila mati štirih otrok. Od teh je izgubila dva; o,troka na tragičen način: hčerko Malko so leta 1946 ustrelili pri farni cerkvi v železni Kapli vojaki britanske zasedbene sile. Eden izmed sinov pa se je pri zidarskem delu smrtno ponesrečil. Najmlajši sin pa se je po vojni ponesrečil z ročno granato in si nekoliko poškodoval roko. Iz tega lahko sklepamo, koliko 'bolečin je morala rajna mati pretrpeti, toda kljub temu je ostala globoko zavedna in značajna mati in žena. Njen mož sicer še živi, toda je slabega zdravja. GREBINJ Na dan vednega češčenja, dne 23. januarja je bila kakor vsako leto tudi posebna služba božja za Slovence s slovensko pridigo. Tokrat je pridigoval celovški stolni kaplan g. dr. Šegula. Samo večkrat bi si Slovenci želeli slovenske pridige, nam bi koristila in drugim verjetno ne škodovala. LOVANKE PRI DOBRLI VESI Sredi meseca januarja je umrl v bolnici na Dunaju Franc Joschtl, pd. Kovač v Lo-vankah. Prepeljali so ga domov, kjer smo ga dne 19. I. ob obilni udeležbi žalujočih spremili na njivo miru pri Devici Mariji na Gori. Pogrebne obrede so opravili mil. g. prošt in dekan Aleš Zechner ob asistenci g. kaplana in mu tudi v cerkvi in ob odprtem grobu govorili tolažilne besede v slovo. Pevci so mu zapeli na domu kakor, tudi ob odprtem orobu žalostinke. France počivaj y miru v domači zemlji, ki si, jp tako neizmerno ljubil. ,, Žalujočim sorodnikom,.posebno še Micini in Trezi, izrekamo tem potom naše sožalje ŽELINJE - ŠMARJETA , ‘ • « • ' : . • • ’ •5>. i ■ Zopet se oglašamo in, pozdravljamo vse bralce našega lista, posebno pa še naše ro jaike iz Podjune, Rožadn Zilje. Ne bomo klatili novic, samo javnost ho čemo opozoriti na naše narodne razmere. Lansko leto so nas zapustili č. g. Brunv nik, ki so vse res v lepem redu opravljali nam v korist in Bogu v čast. Za njim so nekaj mesecev opravljali na Želinjah in v Šmarjeti službo božjo č. g. GabruČ. Pridigala sta oba gospoda tako lepo, da bi jih poslušali kar cel dan. Potem so prišli č. g. Štefan. ‘ ' i Kakor tudi drugod, se tudi pri nas za ganjajo proti dvojezični šoli. Slovenski pouk obsega samo tri ure na teden in še to se zdi nekaterim krogom preveč. Kričijo in vpijejo, da je krivica, da se morajo nemški otroci v šoli slovensko učiti. Pri tem se' sklicu jejo na ..Elternrecht”, ki ga čisto napačno tolmačijo. ..Elternrecht” daje staršem samo pravico, da odločajo svetovno nazorje svojih otrok, ne daje pa staršem pravico, da bi soodločali o izbiri raznih učnih predmetov itd Tudi pri nas so zbirali podpise proti slo venskemu šolskemu pouku. Prišli sb z zvf jačo in tako so dobili dosti lahkovernih Slo vencev na lim, ki so se tudi podpisali. Ne kateri so rekli: Ko so se „vsi” podpisali zakaj bi se ravno mi ne, saj ne gre proti, slovenski šoli, ampak samo zato, da bi se nemškim otrokom ne bilo treba slovensko učiti. Tistim, ki tako govorijo, bi člo vek rekel: Prvič se niso vsi podpisali im drugič pri nas ni nobenih nemških otrok. Žalostno je dejstvo, da so pri nas Slovenci tako kratkovidni in hujskačem vse verja mejo. • > Se nekaj drugega nam teži srce: Z žalost jo ugotavljamo, kako v cerkvi nemška bese da in nemška pesem vedno bolj izpodrivata našo domačo besedo in našo lepo domačo pesem. Bridko je dejstvo, da pri polnočnici niti ene slovenske besede in niti ene sloven ske božične pesmi nismo slišali. KOTMARA VES Na kvatrni petek smo pokopali Marijo Zidej — teto našega g. župnika. Doživela je visoko starost 83 let. Ker je bila 25 let čla niča 3. reda sv. Frančiška, je ležala na mrt vaškem odru v redovni obleki sv. Frančiška, česar Kotmirčani še nikoli nismo videli. Po kojna je bila doma z Gorenč in bo na sonč nem kotmirškem pokopališču čakala dneva vstajenja'. Gotovo se ji niti ni sanjalo, da bo imela tako imeniten pogreb. Naj počiva v minil Dne 20. 2. se je pripetila Mihaelu Pak pd. Kesnarju na Plešivcu huda nezgoda: ko je v svoji domači kovačnici popravljal ko nico nekega klina, mu je skočil košček železa v oko, ki ga je tako močno poškodovalo, da so mu ga morali v bolnici sešiti. — Želim* mu skorajšnje okrevanje. BOROVLJE Minilo je staro leto minil je predpust iz Borovelj pa ni več nič slišati ali brati v „Našem tedniku”. Odločil sem se, da po berem zopet nekaj novic skupaj in jih dam slovenskim bralcem na razpolago. Prcdpust je minil. Vsako soboto je bit tako rekoč en „bal” brez vsake nesreče, ker plešemo v Borovljah silno radi. Zakonskih oklicev je bilo le malo. Kakor povsod tako je tudi pri nas pritisnil hud mraz, ki se je pa že polegel. Sedaj pa še na kratko našo statistiko. Ii vseh slovenskih krajev prihajajo poročila o Ženitvah, krstih in pogrebih. Mi pa bomo povedali našim bralcem, koliko mesa po jemo. 1 * V Borovljah je bilo lansko leto zaklanih 18 bikov, 82 volov, 292 krav, 24 telic, 17? ovac, 607 telet, 18 jagnjet ali kozličkov ter 1690 prašičev. Koliko smo poleg tega še po jedli jrerutnine, divjačine in rib — tega nam statistika noče povedati. Mogoče se nam po sreči zvedeti pozneje. C <> •i' \ d (» (' (' * i» d d ) rRm sl trna ! ~Kulttiftui prirrflitsi*! VABIMO na našo RAZSTAVO in PRIREDITEV, ki bo v nedeljo, 4. marca Pri ŠERCERJU V ŠMIHELU Razstava vam bo nudila, kakor običajno kuharske izdelke in bo odprta od pol 9. ure dopoldne do 7. ure zvečer. V tem času boste tudi lahko kupili vse karkoli vam srce poželi. Popoldne ob pol S. uri bo odrski nastop tečajnic s sledečim sporedom: pozdrav, deklamacije, petje dekliškega in mešanega zbora, simbolično rajanje, igra o ženskem maščevanju in štiridejanka „Boj za doto.” Vse prijatelje in znance od blizu in daleč vabijo šmihelske TEČAJNICE IN VODSTVO d ) i» d (' i» i» ) 4 MLEKO Našim gospodinjam Bežna primerjava gospodarskih prilik tako v dolinah kakor tudi v gorskih predelih s prilikami pred svetovno vojno kaže, da so se razmere bistveno spremenile. Vse dc prve svetovne vojne je vsa Podjuna posvečala ipozornost pridelavi žita in reji živine, ki je po kvaliteti močno zaostajala za drugimi deli dežele. Jakost hleva so sodili zgolj po številu repov, ki so pač ibili v hlevu. 1 To se je v teku zadnjih 40 let do dna špremenilb.j Kvaliteta živine se je bistveno dvignila, ker je pač vsak kmet pridelova-ftju krme posvetil večjo pozornost. Po hlevih najdemo danes pretežno molzne krave in pa dosti večje število prašičev. Eno je z drugim tesno povezano. Danes skoraj ni Več kmetov, ki bi pridelano žito prodajali, ker je potrošnja žita pri pitanju prašičev narasla. S to preusmeritvijo gospodarstva je Vsa teža položena na krave molznice in s tem na mleko in njegovo ceno. Za kmeta v dolini je to glavni vir dohodkov, ker večina teh kmetov nima lesa za odprodajo, nima možnosti zaslužka z zimsko vožnjo ali podobnim. ; •• 1/t i . • . • . . Gena mleka zaostaja za cenami vseh drugih pridelkov, predvsem še industrijskih izdelkov, ki jih mora kmet dokupovati za swjo družino in za svoje gospodarstvo. Najhuje,so pri tem prizadeti kmetje, ki so si , svoje posestvo preusmerili na proizvodnjo mleka in na pitanje prašičev. V bistvu gre pri vsem sedanjem boju za povišanje mlečne cene za nezdravo razmerje cen med Tldečkimi pridelki, ki jih ima vas naprodaj, in industrijskimi izdelki, ki jih mora kmet kupovati. To nezdravo gospodarsko razmerje se najmočneje izraža v številkah skupnega letnega narodnega dohodka v Avstriji. Medtem ko znaša število kmečkega prebivalstva v, Avstriji 22 odstotkov vseh Avstrijcev in je celih 32 odst. delovnih sil zaposlen'h v kmetijstvu, odpade pri celokupnem dohodku na kmetijstvo manj kakor 16 odstotkov. To razmerje se kljub temu ni bistveno spremenilo, čeprav so v preteklem letu tudi kmetom priznali otroško doklado, ki je Trgovina s sužnji — še danes cvete (Nadaljevanje s 3. strani) Potem ko je trgovec plačal ovaduha, odvede ujete sužnje v Al Hassa ali pa jih izroči posredovalcem in mešetarjem v prodajo. Večkrat gredo sužnji od enega posredovalca k drugemu in skozi čim več rok so šli, toliko višja je cena. Tudi v znanem mestu Meki je velik trg za sužnje, kjer jih razkazujejo in z njimi barantajo kot nekako pri nas na sejmih z živino. Imajo posebne odre, na katerih razkazujejo sužnje. Lahko kupiš enega ali pa — podobno kot drobnico — po 6 ali 7 sku-Pa’j- Mešetar ima sužnje zaprte v majhnem prostoru in jih hrani s kruhom in vodo. Kadar pa pride kak kupec, pa morajo na oder. če jih ne proda en dan, poskusi srečo drugi dan in tako naprej, dokler jih ne spravi v denar.” predvsem v družinah s številnimi otroki pomenila bistveno gospodarsko olajšavo. Vladni stranki se dozdaj še n’sta mogli sporazumeti o kritju povišane mlečne cene. Ali naj bi država subvencionirala in doplačevala iz davčne vreče ali naj bi naložili poseben davek na izvoz lesa ali v to svrho obdavčili bencin. Kar hočejo eni, to odklanjajo drugi in tako se zadeva že mesece vleče naprej, brez rezultata. Pri danih življenjskih prilikah vsega delovnega ljudstva v državi pa bi po vsej verjetnosti podražitev mleka za 30 ali 40 grošev pri litru za'potrošnika ne pomenila prevelike obremenitve. Če računamo na povprečno družino v mestu, ki dnevno porabi dva litra mleka, bi pomenila taka podražitev 18 do 24 šilingov mesečno ali pa 6 do osem steklenic piva mesečno. Eno je jasno vsakomur in sicer to, da mora kmet ravno tako priti do svojega zaslužka kakor vsi drugi stanovi, če hočemo, da celotno gospodarstvo ostane zdravo, če hočemo, da se beg s podeželja ne bo še naprej stopnjeval, če hočemo, da bo kmet tudi za-naprej še ostal glavni kupec industrijskih izdelkov. Vsi deli gospodarstva so tesno med seboj povezani, če je bolan eden, trpijo vsi ostali. Že iz tega zadnjega vidika je uredi-/ tev cen mleku nujnost prvega reda. V posameznih deželah oziroma mestih je minuli teden že izbruhnila stavka v mlekarnah zaposlenih delavcev, ki hočejo imeti iste gospodarske ugodnosti, kakor jih imajo vsi drugi delavci. Mlekarne pa odklanjajo izplačilo že zagotovljenih doklad, dokler vlada ne uredi cen mleka v celi državi. Prave varstvene naloge Avstrije Pod tem naslovom revija „Die dsterrei-chische Nation” v zvezi s podvigi raznih zaščitnih društev in pred kratkim obnovljenega potujčevalnega šolskega društva „Sudmark” ugotavlja: „Nova Avstrija ne potrebuje nobenih šolskih in zaščitnih društev, ki bi našo republiko motrili skozi očala svojih nemško-nadonalnih presodkov. Skrb za ohranitev avstrijske narodnostne skupine na Južnem Tirolskem je zadeva naše vlade, ki se lahko in v tem pogledu s popolnim zaupanjem zanaša na gotovo oporo vsega avstrijskega ljudstva. Izgnanim pripadnikom avstrijske in nemške narodnosti pa je moč nuditi bratsko pomoč le pri ustvaritvi nove trajne življenjske osnove, ne pa z nemško-nacionalnimi frazami in brezmiselnim vpitjem po maščevanju. Glede obstoja in razvoja naših tujih jezikovnih skupin, pa 'bodisi da gre za Slovence na Koroškem, za Hrvate in Madžare na Gradiščanskem, ali za Čehe na Dunaju, pa pravimo, da te skupine mnogo manj ogrožajo našo republiko kot pa obnovljena nemško-narionalna ..zaščitna” društva. Najvažnejša zaščitna naloga v novi Avstriji je torej v tem, da iz vseh naših špl, uradov in društev pometemo vso ropotijo nemško-nacionalnega zlega duhal” GRIPA Kaj je gripa Gripa je že tako stara bolezen kakor je staro človeštvo. Že večkrat je že menjala svoje ime. Včasih vem, da smo ji rekli ' ..španska”. Povzročitelj gripe zelo verjetno nastopi v usodni obliki skupaj z drugimi povzročitelji bolezni. Nobena dežela, nobena človeška družba, nobena človeška starost ni varna pred njim. Navadno gripa nastopi 18—48 ur po okužbi. Telesna temperatura se zviša. Glava in sklepi bole. Človeka muči suh kašelj, in nahod. Na splošno se slabp pdčuti. Če opazimo pri sebi naštete znake .bolezni, nam preostane samo eno: uporabiti vse moči in sredstva, da gripo cimprej prebolimo. Navadno traja 8—14 dni. Kdor jb hoče preboleti prej, lahko zapade posledicam, ki so dostikrat hujše kot bolezen sama. Gripa povzroči velike težaVe človeškemu organizmu. Krvni obtok je močno oviran. Bitje srca je hitrejše in največkrat šibkejše. Ogroženi so dihalni organi, zlasti obstaja nagnjenje k pljučnici z morebitnimi posledicami — obolenjem rebrne mrene. Večkrat nastopijo težave v območju prebavne cevi — želodca, črev. Zelo nevarno je, če opazimo vnetje živcev, ki se pokaže v tako zvani gripi glave. Naj več imenovanih težav je že skoraj vsak izmed nas opazil na sebi. Toda malo jih ve, da pravilni krvni obtok, pravilno bitje srca in splošna telesna moč nastopi šele nekaj tednov po prestani bolezni. Zato moramo biti previdni, da ne zapademo posledicam bolezni tedaj, ko smo že skoraj pozabili, da smo imeli gripo. Kako se gripe obvarujemo V času, ko je meti ljudmi gripa najbolj razširjena (epidemija gripe), se izogibajmo vsakega nepotrebnega stika z ljudmi. Zjutraj in zvečer ali celo 3—4-krat na dan orosimo dlesni oziroma celo ustno duplino in nosnice s katerimkoli evkaliptusovem preparatom. Izogibajmo se vsakega velikega telesnega napora. V času epidemije gripe ne preživimo nobene noči v zabavni družbi, kajti pomanjkanje spanja, bivanje v zakajenih prostorih in podobno zmanjšuje odpornost sluznice. : r 1 Zdravljenje Uspešnega zdravila proti gripi danes še ne poznamo. Vsekakor pa so nam na razpolago običajni preparati salicila (Pyramidon, Eumed). Krvni obtok potrebuje pomoči. Nudimo mu jo, če drgnemo hrbtnico s primernim sredstvom, kar poživi kroženje krvi. Pazimo, da ne obremenimo prebavil! Zato uživajmo lahko prebavne jedi. Vedno priporočljive vroče kopeli in parne kopeli glave izvršimo zelo pazljivo ali jih rajši opustimo. Prevelika vročina povzroči veliko nevarnost. Razumljivo je, da naj bolnik v času bolezni, leži v postelji in še 3—4 dni potem, ko bolezen preneha. Mnogo ljudi hoče preboleti gripo, ne da bi obležali v postelji. Vendar ravnajo zelo nespametno, ker se tako izpostavijo posledicam bolezni. V njihovo lastno dobro je, če posvetijo zdravljenju vso pozornost. DROBNE MISLI Ko vkuhavate sadje v patentne kozarce, se večkrat kakšen kozirge ne zapre. Pomočite gumi v beljak, preden zaprete kozarec, in gotovo bo dobro zaprt. * Rumenjak se ne loči vedno lepo od, beljaka. Zato ubijte jajce v lijak, beljak bo stekel v kozarec, rumenjak pa bo ostal v lijaku. Fotografiranje v temi je najnovejši izum ameriške foto-tehnike. 7, aparatom, ki ga vidite zgoraj, lahko fotografirate tudi v najtemnejši noči. Namesto svetlobnih Žarkov, ki pri navadnih fotoaparatih vrišejo podobo na film, pa pri „Evaporografu”, kot se imenuje nova priprava, toplotni Žarki padejo na |k> sebno izdelan film z oljno prevleko. Pravijo, da so te slike Še kar dobre (AND). Kotiček kranjskega Janeza Vselej, kadar me Jože .povabi v svoj avto, da se malo za kratek čas popeljeva naokoli, •vselej mi mraz preleti ude. Bojim se mu zameriti, drugače bi mu prijazno povabilo prijazno odklonil. Tudi bi si Jože mislil, kakšen strahopetec sem, kar pa res ne ma-■ ram biti, zato z nasmejanim obrazom zlezem v njegov avto. ; Kakor da sva na norem dirkališču. Druge voznike stalno prehitevava, vozne predpise samo na pol upeštevava, ovinke ostro reževa ... „Alise ti ne zdi, da malo preveč predrzno voziš? Tam oni, je komaj še pravočasno od-jpeljal — samo še nekaj centimetrov je manjkalo, pa bi bil „bums”! „Meni se kreše,” je bil Jožetov navadni to ampak njegove oči so pobliskovale od zlobe, ustnice so se mu zaničljivo kremžile in iz globine grla je prihajal, od časa do časa, demonski posmeh, človekoljub se je spremenil v grabežljivo zver. „In še nekaj drugega vprašujem,” je nadaljeval. „Kako to, da obtoženec, ki je sprva na policijskem uradu dejal, da ga ne zadeva nobena krivda pri nesreči, potem pred menoj samim podpisal izjavo, s katero priznava, da je' sunil rajnega Marcclla? Vprašujem to vas, gospod predsednik. Ne vprašujem obtoženca. Obotoženec, to si prav lahko mislimo, ima že pripravljen svoj odgovor. Ne bi se niti čudil, če bi odgovoril, da je popisal, hm, to priznanje i? dobrosrčnosti, in pridal celo, da sem ga jaz sam za to naprosil, zato da bi mogli dečkovi starši dobiti izplačano od zavarovalnice odškodnino. Nikakor nočem dvomiti o plemenitih čustvih obtoženca, hm. hm, toda vprašujem vas samo eno: temu tak nenaden preobrat? Treba je da se prav razumemo. Čeprav sc mi ob pogledu. na nesrečno mater v žalnem oblačilu, na njen od žalosUie novice potrti obraz, razoran od potokov vročih solz (pogledi vseh so se obrnili proti dobri ženski v črni obleki, ki jc sedela v prvi vrsti in. je pri teh besedah nenadoma začela vzdihovati in stiskati robec na oči; in globoko sovražno mrmranje je napolnilo dvorano), čeprav se mi pb tem .pogledu stiska srce, ni moj namen se znašati nad obtožencem, kateremu, kot bi bilo prav domnevati, bo prisotnost te žalostne matere obnovila in okrepila očitke vesti. Ne maram tudi postavljati domnev in zaključkov, ki bi bili sicer upravčeni, .vendar zanje nimamo dokazov ravno pri roki. Ne maram raziskovali, zakaj ie obtoženec, kot upravičeno domnevamo, prenaglo vozil, kajti drugače bi vendar mogel pravočasno zavreti. Ne vprašujem, kam, v kateri lokal, v katero zabavišče ali shajališče se je obtožencu tako strašno mudilo. Ne vztrajam na tem, da bi še naprej poudarjal, kakšna krivica je, da je morebitna, pmdarjam, morebitna pretirana obtoženčeva želja po uživanju in zabavi bila usodna za življenje tega vzornega mladeniča, dobrega mladega fanta, ki je bil edina opora svojih staršev in ki je po končanem (Konec na 8. strani) 'kumare. Vse to so domačini jedli kakor jabolka. Na postajah, ko se je vlak premaknil, so prodajalci poskakali v hipu skozi okna kakor vrane. Neka žena, ki se je predolgo mudila, je skočila skoraj z drvečega vlaka in košaro so drugi poslali za njo skozi drugo okno... Tako nam je čas hitro tekel. Ob tričetrt na šest smo bili v Kairu na glavnem kolodvoru. Od tam smo šli v pet minut oddaljeni jezuitski zavod „Colfege de Sacre Fa-mil-le”, (Zavod sv. Družine), kjer je bilo za nas pripravljeno stanovanje za časa bivanja v Kairu. Žejni smo bili, še bolj pa umazani od prahu. Vsem temu je bilo kmalu pomaga-no v gostoljubni jezuitski hiši. Na vrtu pod košatimi drevesi se je hladna sapica kaj prilegla razgretim udom. Večerjali smo s patri, ki so bili zelo prijazni / nami. Razgovarjali smo se večinoma v francoščini. Pozneje smo naredili program za naslednji dan. Da vidiku je bil daljši izlet na Sinaj, ki naj bi trajal osem dni. Menjali smo tudi lahko denar, t. j. dolarje v egipčanske piastre. Tudi razglednice in znamke smo imeli na razpolago. Pripravili'smo se torej, na pot. Vsak je vzel le najnujnejše, ker nošnja bi že itak neznosno vročino še povečala. Nato smo se odpel jali z. italijanskim prof. Cavavio s taksijem še v mesto. Izvrstna je bila ta vožnja po širokih lepo razsvetljenih cestah z razkošnimi izložbami v prijetnem večernem mraku. Le žal, da nisva smela dolgo uživati tega raja, ker je bilo treba naslednji dan že ob 5 uri na noge. Preko arabske puščave v Suez Na tem izletu na Sinaj, smo začeli z mašami ob 5.20 uri in ob pol osmih smo se naložili na 7 taksijev, v vsakega 5 potnikov. Pridružili so se nam še trije jezuitski patri iz Kaira. Tako nas je bilo skupno 35. Poleg -tega je vozil še za nami tovorni avto vodo in živež. Treba je bilo misliti na puščavo... Moji sopotniki so bili: Filipinec Benve-nuto in trije veseli Amerikanci. Od začetka je bila vožnja kar prijetna, hladna in brez prahu. Vozili smo po lepi asfaltirani cesti v smeri proti Suezu, če bi šli kar naravnost, bi bili lahko opoldne že na dlju. Toda bili smo ukaželjni ljudje in in smo hoteli na lastne od videti, če je še kaj ostalo od tega, kar smo o tem področju čitali v sv. pismu. Ta zemlja se imenuje Cessen, kamor je prišel »egiptovski” Jožef, ko so ga bratje prodali egipčanskim kramarjem. Tu je bila tista ogromna žitnica, ki je v času pomanjkanja zalagala z žitom ves ostali svet. V Egipt prodani Jožef je bil gospodar nad njo. Semkaj so torej prišli njegovi bratje, da se mu poklonijo. Tukaj, se je odigrala vsa zgodba med Jožefom, njegovimi brati in očetom, ki so se pozneje preselili iz Mezopotamije v Egipt in se tod naselili Imamo torej na tem mestu začetke izraelske zgodovine v Egiptu. Tukaj so živeli mogočni in objestni faraoni, ki so mučili izvoljeni narod, dokler ni bi! čudežno rešen iz pesti faraonov in ga je Mojzes preko Rdečega morja povedel v obljubljeno deželo. Najstarejša prestolnica faraonov je zgo dovinsko mesto Heliopolis, ki je bila prva postaja naše nove poti približno 10 km iz Kaira proti severu. Že, v Kristusovem času ni bilo o tem mestu več ne duha ne sluha. Dolga stoletja (od 1. 4200 pred Kr.) je bilo mesto Ounou ali Ou — kakor ga imenuje v svoji prvi knjigi Mojzes, ko poroča, da je dal faraon Jožefu za ženo hčerko Putifarja, duhovna v Onu (41, 45) — prestolnica faraonov. Ko pa je to čast odstopilo Memfisu in Tebam (okrog 2000 let pred Kr.), je jelo takoj propadati. Danes vidimo od vse njegove slave le mo gočen obelisk, ki sameva žalosten sredi po Ija, odkar so mu Rimljani bratca prenesli v Rim. Ta kraljuje še danes ponosno na Trgu sv. Petra in šteje množice romarjev, ki se hodijo klanjat grobu sv. Petra in njegovemu nasledniku ter namestniku Kristusovemu na zemlji. žfro-dba o. dafoasccH&n at/tamafatisiu (Nadaljevanje s 7. strani) delu, z zavestjo, da jc opravil svojo dolžnost, sc vračal domov, nestrpen, da objame svojo mater... ki je potem ni nikoli več objel (novi vzdihljaji drobne ženske v črnem in Je silovitejJe mrmranje med občinstvom). Nočem postaviti domneve, kot je marsikdo v skušnjavi, da si misli, namreč da imamo opraviti z značilnim primerom sovražnosti avtomobilistov do vseh kolesarjev in posestnikov motorjev in motorčkov vseh vrst; sovraštvo, ki, čeprav ne velja kot zločin namerne usmrtitve, pa vendar vpliva, v nezavestni notranjosti avtomobilistove duševnosti tako, da v nevarnosti nesreče vpliva na voza-čevo voljo v toliko, da zmanjša njegov trud za preprečitev nesreče. Kot vemo, danes tako stanje ne zadošča za obsodbo, kajti ne smemo smatrati za zločin nič drugega kot zgolj namerna ali pa iz nemarnosti povzročena dejanja. Upam pa, da ni več daleč dan, ko bodo zakoni kaznovali tudi dejanje, ki je nekje sredi poti med brezmunemostjo in med naklepom. In tisti dan, za katerega želim, da bi kmalu napočil, l>o strožja in pravičnejša kazen padla na vse tiste, ki mislijo, da zato, ker uživajo pri vilegij, da posedujejo mehanično prevozno sredstvo, ČUDEŽNI K rojač Andrej je ležal na smrtni postelji. Poklical je svojo ženo in sedem otročičev in dejal: ,.Vse svoje življenje sem delal podnevi in ponoči in niti krajcarja nisem zapravil po neumnem. Toda kljub temu vam ne morem ničesar zapustiti. Vendar zaupajte v Boga. On vas gotovo ne bo zapustil.” In Andrej je zaprl svoje trudne oči, njegova duša pa je splavala na oni svet. Kmalu po njegovi smrti je nastopila v tistem kraju velika lakota in prišel je dan, ko je vdova Mana načela zadnji hlebec kruha. S skrbjo je mislila, kaj Im>, ko bo še tega zmanjkalo. V teh mislih jo zmoti trkanje na vrata. Vstopi berač in jo poprosi za košček kruha. Že tri dni ni nič jedel in od slabosti komaj še stoji pokonci. Mana ga je hotela že odšldviti, a premaga jp usmiljenje in odreže beraču kos kruha. Prisrčno sc ji berač zahvali, použije kruh in odide. Znova se uboga Mana pogrezne v žalost in skrbi, kar vstopi stara ženica, ki jadikuje in toži nad trdosrčnostjo ljudi. Povsod zapirajo vrata pred njo in niti koščka kruha ni dobila nikjer, ona pa da je s svojimi močmi pri koncu. Z globokim vzdihom je Mana odšla in prinesla ženici kos kruha. Ta jc zajokala od veselja, pojedla kruh in odšla. Mračilo sc je. Znova nekdo potrka in v sobo stopi otrok, ves tresoč se in drgetajoč od mraza, da še lahko po mili volji gospodarijo po naših cestah, in da se lahko požvižgajo na življenje svojega bližnjega!” (Pritrjevalno mrmranje, posamezni vzkliki in grožnje). Bil sem obsojen na deset mesecev zapora in sedem m lijonov odškodnine: vse zaradi te moje šmentane slabosti, da ne znam reči ne. Sodna dvorana se je izpraznila. Pa čeprav sem bil pogojno obsojen, še ne morem oditi. V preddvorju sodne palaže policija le s težavo zadržuje množico žensk, ki j,ih je strupeni advokat spravil v delirično jezo, in se hočejo znesti nad menoj, pohoditi me hočejo, Linčati. Policaji so me, za vsak slučaj, zaprli v temen prostor v {x>ltovornem avtomobilu, kjer sedim sredi žaganja in metel. Z zago-vednim smehom me skuša podnarednik na svoj način potolažiti: ..Počakajmo, da se unesejo, dobre ženščine. Ni to prvič in ne zadnjič. Tudi to bo minilo. Z vami je pač vedno tako... Za vas je malenkost spraviti koga na drugi svet. In potem, moramo pa mi reševati vašo presneto kožo!” HLEBČEK govoriti ne more. Mana ga vzame v naročje, ga greje in tolaži. Otročiček pa joka in toži, da je lačen. Kaj je hotela uboga Mana? V božjem imenu je odrezala kos kruha in ga dala otroku. Temu so sc oči zableščale; zahvalil sc je, pojedel kruh in odšel. Mana misli na zadnji hlebec kruha in na svoje otroke, ki kmalu ne bodo imeli kaj jesti. Ko so sedli za mizo, je vzela kruh. Kako seje začudila, ko je videla, da jc še cel. Odrezala je vsakemu otroku kos kruha, a hleb ni bil nič manjši. Dala je vsakemu otroku še en kos, a hleb je ostal tak kot prej. Mana je padla na kolena in zahvalila Bogu za čudežni hleb kruha, ki ga od takrat ni več zmanjkalo. Tako blagoslavlja Bog tiste, ki spolnjujejo Njegovo voljo in Vanj zaupajo. ZA DOBRO VOLJO „Žal, ne morem vam pomagati,” je dejal mož nekemu ponesrečencu, čigar avto je ležal razbit v jarku ob cesti. „Jaz sem nam; reč le živinozdravnlk.” „Potem čisto pravi človek zame,” je dejal ponesrečenec. „Bil sem zares osel, ko sem mislil, da lahko vozim s starimi pnevmatikami 110 km na uro.” Domača strokovna trgovina pisarniško in šolsko pohištvo, hotel kavarno, vrt — leseno, jekleno in 23 1 oblazinjeno pohištvo Papirnate stvari in vse pisarniške predmete za šolo, urade in oblasti GUTENBERGHAUS CELOVEC - KLAGENFURT, H L.-G EI ST-P L A T Z 1 - RUF 59-46 Od česa živi ? Neki bogatin se je peljal po cesti z vozom, v katerega sta bila vprežena dva konja. Sreča starega cigana s sinom, ustavi voz in ga vpraša: „No, kako je kaj, cigan? Od česa živiš?” „Pa — živim, gospod, siromašno. Pletem košare in jih prodajam skorajda zastonj.” „Kje pa imaš košare? Dve ali tri bi kupil tudi jaz.” „Jih nimam s seboj. Doma jih imam. Ampak če bi mi gospod posodil enega konja, lahko moj sin odjezdi domov in jih prinese...” „Dobro!” reče gospod, stopi z voza in Lz-preže konja. Ciganov sin ga zajaha in se spusti v dir. Ko je bil že daleč, zakliče stari cigan: „J°j, gospod! Pozabil sem sinu dati ključ od hišnih vrat. Zdaj ne bo mogel priti do košar. Veš, kaj? Posodi mi še drugega konja, da odjezdim za njim in mu izročim ključ.” Gospod mu ustreže. Cigan zajaha drugega konja, ga izpodbode in odpeketa, da se je vse kadilo za njim. Ko je bil tako daleč, da ga je gospod komaj še videl, zakriči na vse grlo nazaj: „Zdaj vidiš, gospod, od česa živim! Kar čakaj na košare, haha!” SREČA V NESREČI Nekje na Norveškem pa se je ponesrečil kolesar, ki je res imel srečo v nesreči. Ko je namreč z veliko brzino pridrvel po neki strmi stranski ulici in hotel zaviti na glavno cesto, ga je zaneslo v na drugi strani ceste stoječo vogalno hišo in v velikem loku je zletel skozi okno v neko sobo. Pri tem je za-dobil precejšnje poškodbe in potrebna je bila takojšnja zdravniška pomoč. In res je bila takoj pri roki, kajti kolesar je bil zletel vprav v čakalnico mestnega zdravnika, ki je baš ob tistem času imel svoje uradne ure. Kolesarju niti čakati ni bilo treba, da pride na vrsto. Kolesa, motorji lastna delavnica za stroje, delo solidno in po ceni v znani cr lovški mehanični delavnici. Gumijaste plašče (Be-reifung) vseh vrst za kolesa dobite pri Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke. Johann Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschall-Konrad-Platz I prilikah, si morajo izposoditi visoke lestve pri gasilcih. (AND) IVERI Prebivalci ameriške države Texas slovijo po svojem kavalirstvu do nežnega spola. Ne ka gospa, ki je z avtomobilom potovala skozi Texas, pripoveduje naslednji doživljaj: „Morala sem zamenjati gumo na mojem avtomobilu, zato sem ustavila voz. Takoj sta se približala dva mladeniča, kar me ni prav nič začudilo, saj sem vedela za ustrežljivost prebivalcev te dežele. Toda stala sta in, me gledala, ko sem se jaz trudila z vijaki in kolesom. Nobeden se ni zganil in se ponudil, da bi mi pomgal. Ko sem končala in z jezo pospravila orodje, me je eden -ogovoril: ..Čestitam, gospa! Moj prijatelj je stavil z menoj 25 dolarjev, da ne boste zmogla, a jaz sem vedel, da boste. Sedaj deliva!” in mi je potisnil v roko 12 in pol dolarja.” SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 4. marca: 07.20-07.25 Duhovni nago vor. 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo — PONEDELJEK, 5. marca: 14.00-14.30 Poročila, objave. — Za našo vas. 18.45—19.00 Da nc pozabi mo... — TOREK, 6. marca: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Zdravniški vedež. — SREDA, 7. marca: 14.00—14.30 Poročila, objave. — Iz domačih gajev (Poje Miro Kcmjak ob spremljavi R. Piliha, Kol mirški trio in Rožanski trio). 18.45—19.00 Okno v svet. - ČETRTEK,'8. marca: 14.00-14.30 Poročila’, objave. — Pesmi v priredbi Zorka Prelovca. Poje Franc Leskovšek, bas-bariton. — PE TEK, 9. marca: 14.00— 14.30 Poročila, objave. — Miada setev. (III.) 18.45—19.00 Zbori pojejo. — SOBOTA, 10. maha: 09.00— 10.00 Od pesmi db pesmi — od srca do srci. NEDELJA, 11. marca: 07.20—07.25 Duhovni nago vpr. 07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo' TEPPICHHAUS RADLHAVR BELJAK-VILLACH prodaja v času BELIH TEDNOV samo izrecno prvovrstne izdelke TH ERESIENTH ALER-PRIDILNICE in tkalnice po izredno nizkih cenah Cernu ste v skrbeh, če boste še dobili »Naš tednik - Kroniko” v trafiki ali pa morda pri sosedul Izpolnite to naročilnico in naš list dobite na dom! Tu odrežite in pošljite kot tiskovino v kuverti na naš naslov (Celovec-Klagenfurt, Viktringer Ring 26)! Kot naročnik dobite naš list hitro in zanesljivo! Naročilnica S tem naročam list „ Haš tednik - ičconiica " Plačilne možnosti: mesečno 4.— šil. za tuzemstvo. Pri plačilu za pol leta ali celo leto dobite popust. Ime: ............................................................. Naslov: .......................................................... (prosimo, da točno navedete tudi pošto!) Datum: (Podpis) MALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 S (IN 10% DAVKA) Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). - Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58). KINO ČELOV EG-KLAGENFURT STADTTHEATER 2. do 6. 3.: „Die schwarze Perle”, (ni za mladino), barvni film Dne 6. 3. ob 20. uri, 7. in 8. 3. ob 15.30 uri in 17.30 uri barvni film: »Unsterblicher Mozart”. PRECHTL 2. do 8. 3.: „Schwcdcnniadel”. VOLKSKINO ‘ 2. do 6. 3.: Zakonski problem današnjega časa! ,,Das Bckenntnis der Ina Kahr”, (ni za mladino) 7. do 8. 3.: „Der Teufelshaupt-mann”, (ni za mladino) PLIBERK Sobota, 3. 3. in nedelja. 4. 3. ob 17.30, 20.00 uri: »Ehcsanatori-um”, (ni za mladino) Torek, 6. 3. in sredo, 7. 3.: „Dcr Tcufelshauptniann”, (ni za mladino) Črke za portal in „Neon”-razsvet-Ijavo pri Jenoch, Klagenfurt, Her-rengasse 14. SINGER-jevi ŠIVALNI STROJI za gospodinjstvo in obrt v vseh preizkušenih modernih tipah dobavljivi. Na željo pošljemo tudi prospekt. Singer-šivalni stroji, Klagenfurt, Bahnhofstrasse 4a in Vil-lach, Bahnhofstrasse 14. NAPRODAJ KLAVIRJE, HARMONIJE, NOVE IN RABLJENE dobite najbolje vsak čas, kakor tudi pohištvo, obla zinjeno pohištvo, žimnice, prešite odeje, preproge pri FRANZ KREUZER’S Wtw. Cclovec-Klagenfurt, Kardinalpl. 1 BUKOV-, HRASTOV- in OKROG LI LES tudi vejat les kupuje vsa ko množino, kakor tudi les z list jem WEISSBACHER. Izdelava pra gov in žaga. — Celovec-Klagenfurt. Schulgašse 26, telefon 48-33. Kmet je, pozor! IŠČEM SLUŽBO Fant, star 18 let, iščem služim na kmetih, in sicer pri pošteni drii žitu. Zmožen sem vsakega kmečkega dela. Veselje imam tudi z živino in delo s traktorjem. Naslov do bite pod »Spomlad prihaja” na upravi oglasnega oddelka »Našega tednika”. Oglašuj v našem listu! List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: »Naš tednik-Kromka", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni »vet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri ftt. Jakobu. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Celovec. Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43