Posamezne SfffvOkeft Navadne Din *—*75j: ob nedeljah Din 1'—v
-TABOR* bhnia vnnfc da«, razven nedelje ta praznikov, ob 18, tiri s datumom naalednjeva dne ier stane mesečno po poiti D 10*—, za mo-nemštvo D 18-—, dostavljen n*dom D 11*—, na izkaznice D10*—» inserati po dogovora* V,v
Naroča se pri upravi .TABORA** MARIBOR Jurmčeva ulica stav« 4»
PoSfnlna plačana v gotovini Cena danaSnie štev. 1*50 Din.
TŠRA1I
JLrV13VrXV.
Posamezne Btevflkot Navadne Din —mlil ob nedeljah Din lv^
UREDNIŠTVO »ulaj,,! bera, Jurčičeva ul. it. 4» Z.
—>}e. Telefon intatnrb. v*
.VA ae nahaja
tfia*
v Jurčičev*
ulici it. 4, pritličje, desno. Tole* foa št* 24. — SHS poštnooelcavnf račun štev* 11.787.
Na naročila bres denarja ae na oura. Rokopisi se na vračaj«.
Naslov
Tit.
Ji
mica li Ljubi j
Maribor, nedelja 23. novembra 1924.
0	22.	novembra.	(Sklepni	te-
lajbiParič 27.47, Beograd 7.55, London 24-01, Praga 15.55, Milan 22.45, Newyork 518.—, Dunaj 0-0073, Budimpešta 0.0695, Varšava 100.—, Sofija 3.80, Bukarešta
2.75, Amsterdam 2-85, Kopenhagen 51.50, Bruselj 25.10, Helsingfors 13—, Madrid
70.75, Atene 9.20, Stockholm 139.—
Slovesna otvoritev nove železnice Ormož—Ljutomer—Murska Sobota.
LJUTOMER. 22, nov. Danes dopoldne fe je vršila slovesna otvoritev prve novozgrajene železniške proge v Sloveniji, proge Ormož—Ljutomer—Murska	So-
bota, ki bo odslej vezala Slovenijo in ostalo državo s Prekmurjem, katero je bilo doslej kakor odrezano od ostale države. Za vse kraje, sk-ozi katere teče nova železnica, je bil današnji dan velik praznik iu ogromne množice naroda so prispele od blizu in daleč, da skupno z zastopniki oblasti, občin in drugih korporacij manifestirajo ob srečnem zvršet-ku velikih tehničnih del povodom zgradbe železnice.
Ko so zunanji gosti prispeli z jutranjim vlakom v Ormož, s katerim vlakom ao prišli poleg ministra sacbračaja Sta-
niča in ministra dr. Žerjava tudi velika župana dr. Pirkmajer in Baltjč,. min. n r. dr. Kukovec in mnogi drugi odličnjaki, je zadonela godba in urnebesni klici živijo so pretresali ozračje. Kolodvor je bil v zelenju in zastavah, v
Po nagovorih ministrov Staniča in dr. Žerjava ter drugih dostojanstvenikov in zastopnikov občin in korporacij je slav nostni vlak nastopil svojo pot proti Ljutomeru, kamor je dospel krog poldneva in naprej v Mursko Soboto. Na vseh postajah so bile zbrane množice naroda, ki so viharno pozdravljalo. Na povratku iz Murske Sobote, je. bil v Ljutomeru slavnostni banket, na katerem je bila zopet cela vrsta napitnic in govo rov.
Volilno gibanje v Vojvodini.
Radič nosilec liste v Subotici. — Skupna lista Bunjevcev z Davidovičevci
in Madžari.
BEOGRAD, 22. nov. Čuje se, da bo nosilec liste HRSS v Subotici Radio. Včeraj
je bil v Subotici med Davidovičevci la Bunjevei sklenjen volilni dogovor, da se v okrožju Subotici postavi skupna lista, z Bunjevcem Blaško Rajičem kot
nosilcem in demokratom Mihajlom Popovičem kot srezkim kandidatom v dveh mpčuik okrajih Davidovičevci in Banjev ci imajo danes tudi z madžarsko stranko konferenco radi postavitve skupne kandidatne liste.
Diskusije e poslanski imuniteti.
Rekonstrukcija kabineta prihodnji tede n. — Intervencija dr. Mačka za dr. Per-
narja.
BEOGRAD, 22. nov. Danes dopoldne *© je v vl-adnem predsedstvu vršila kon-ferena gg. Pašioa, Trifkoviča, Maksimoviča, Prkbičevica, Miletiča in' Ninčiča. Razpravljali so o tekočih zadevah in o vprašanju rekonstrukcije kabineta, ki bo rešeno prihodnji teden,
Vlada so j° tudi bavila s komentarji, ki so nastali glede aretacije bivšega poslanca HRSS, dr. Pernarja, v političnih krogih. Aretacija je zopet razvnela diskusijo o vprašanju poslanske imunitete. V današnji »Politiki« izvaja dr. Dragotin Jankovič, da traja imuniteta poslancev do novih volitev bodoče skupščino in sicer na podlagi pravne kontinu-
itete institucije skupščine in na podlagi v zakonu predvidene možnosti, da ee razpuščena sku/pščina nanovo skliče.
Minister Maksimovič se je s konference podal v aivdijenco h kralju, kjer je ostal do 12. ure. Kralj je pri tej priliki podpisal več ukazov o imenovanjih v upravni službi.
BEOGRAD, 22. nov. Podpredsednik dr. Maček je vsled deških poročil o aretaciji in. obsodbi posl. Pernarja odgcdil svojo za včeraj namenjeno odipotovanje, Danes je šel k skupščinskemu predsedniku in vložil protest proti kršenju imuniteto poslanca Pernarja.
Hrvatska Zaiedn&ca — na raip0tSu.
Za kralja ali za Radiča. — Hrepenenje po poslanskih mestih.
BEOGRAD, 22. nov. Jutri se sestane svet Hrvatske zajednice, da odloči, ali vztraja H. Z. na svojem dozdajnem programu ali se prizna k republikanizmu, da. bi mogli njeni člani kandidirati na listi HRSS. Kaikor se čuje, je Radič privolil, da bi v tem slučaju kandidirala na njegovi listi dr. Trutmbič in dr. TW kovic. Zagrebške »Novosti« pa poročni, da bo cela vrsta uglednih članov Zajednice izstopila, če bi se svet H. Z. izrekel
za republikanstvo, ker nočejo, da bi se s takimi nepotrebnimi demonstracijami še bolj slabilo stališče Hrvatov v državi, pa tudi nočejo biti še bolj odvisni od Radiča. Ne more se vedeti, ali morda ne pripravlja Radič tudi za Hrvatsko usodo Rusije. Stoje na stališču, da je monarhija vsekakor jez proti boljševizmu in da je že zato potrebno, da Hrv. Zajed uica ostane monarhistični a.
■ur
ATENTAT NA GRŠKEGA MORNARIŠKEGA ATAŠEJA V PARIZU.
PARIZ, 22. nov. Včeraj- popoldne jo bil izvršen atentat na grškega mornariškega atašeja. Atentator je bivši grški oficir Verikais, privatni intendant Veni-Selosa. Pri zaslišanju ni hotel ničesar posedati o motivih. Zdi se, da gre »a oseb-bo zadevo. Težko ranjenega atašeja že ®ieo mogli zaslišati.
umor angleškega vojaškega
POVELJNIKA V EGIPTU.
, PARIZ, 22. nov. Glede unnora angleška vojaškega poveljnika sir I ce Stanka v Egiptu javlja Agence Hnvas iz "oudoma, da ho angleška vlada danes
istočasno v Londonu in Kairu razglasila, kakšne korake bo storila. Egiptovska vlada mora, četudi ni pravno odgovorna za zločin, vendar moralično izvajati konsekvence.
LONDON, 22. nov. Angleška a d mir a-Hteta dem e 11 ti ra vest, da bi bila angleška mornarica dobila povelje odriniti v Aleksandrijo.
VELIK POŽAR V NAPULJU.
NAPULJ, 22. novembra. Nocoj ponoči je izbruhnil strašen ogenj v galeriji »Um-berto«. Škoda je neprecenljiva. Del galerije so rešiili, del je popolnoma zgorel. Po dolgem trudu se je gasilcem posrečilo ogenj zadušiti. Tri gasilce z znaki za-strupljenia so morali prepeljati v bolnico.
KONGRES REPUBLIKANSKE STRANKE.
BEOGRAD, 22. nov. Za dne 7. dec. je sklican kongres jugoslov. republikansko stranke, na katerem bosta poročala gg. Ljuba Stojanovi^ in Jaša Prodanovič.
NOVA ANGLEŠKA VLADA IN RUSIJA
LONDON, 22- novembra. Zunanji urad je objavil dve noti Rusiji. V prvi izjavlja, da ne more predložiti ratifikacije pogodbe, ki jo je sklenil Macdonald s sovjetsko Rusijo. V drugi pravi, da smatra pistno Zinovjeva za avtentično in za dokaz revolucionarne propagande 3. internacionale, kar pa ni v skladu z obveznostmi, ki so jih podpisali sovjeti-
m d®
— Klolrkalci in Nemci. Klerikalno časopisje zadnji čas so.iet na vso načine boža Nemce. Slutili smo, da bo nekaj za tem, da n. pr. tudi čestita »S;raža: zopet obravnava Nemce z glnee-rokavicami in evo: iz Zemuna poročajo, da je tam na seji glavnega odbora nemške stranke poslanec dr. Kraft izjavil, do bodo Nemci pri teh volitvah podpirali opozicijske stranke, ker so Pilo Nemcem naklonjene in morajo Nemci vsled tega delati skupno z njimi. Kooperacija Scha-uerja s Korošcem! Dlvno! Pa bo že res, brezdvrvna bodo klerikalci iskali nemške glasove. Pisava »Stražo« je v tem pogledu vedno dober barometer!
— Francija podpira oboroževanje Poljske Ob istem času, ko jo Herrlbt priznaj, sovjetsko Rusijo, je sprejel tudi poljskega vojnega ministra, ki je prispel v Pariz radi visokega posojila, katerega je dal francoski kapital potom Herrioto-ve vlade Poljski. To posojilo — 400 milijonov frankov — bo Poljska uporabila za vojne namene, zlasti za. izgradnjo močne mornarice, ki bo lahko odbila vsak nemški ali ruski naval v Baltiku. — Tako je tudi Herriot pokazal, da je treba pacifizem še vedno razumeti v smislu Cronwellovih besed: »Zaupaj v Boga in' suši smodnik!« Ce nadomestimo bese-do Bog z »Družtvo narodov« ali z »ženevski zapisnik«, nam. smodnik še vedno ostane...
— Čestita »Straža«, se jezi in psuje radi tega, ker je novi minnister prosvete popravil nekatere gorostasne svinjarije dr. Korošca pri učiteljskih imenovanjih. K »Straži« se je zatekel za pomoč gosp. Firm, ki ga je Korošec Imenoval tja, dn-si so bili za to mesto mnogo starejši kompetenti, ki so že delj kot on v zakotnih hribih. G. Firmi z psovanjem »Straže« ne bo nič pridobil, o tem si naj bo na jasnem.
— Zamenjava Pokvarjenih taksnih vrednostnic. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani opozarja na. svoj razpis st. B II 9-69 1924 v Uradnem listu, s katerim so se razglasila določila o zamenjavi pokvarjenih taksnih vrednotnic. Za informacijo v tej zadevi se je obračati v Ljubljani na blagajna delegacije ministrstva financ, v drugih krajih na davčne urade.
— Izplačevanje pokojnin. Delegacija ministrstva financ razglaša, d.a je finančno ministrstvo zabranllo izplačilo akontacij na pokojnine, dokler jih ne o-dobri ali minister sam oziroma dokler ne soglaša glavna kontrola z izplačilom predujmov. Odslej se bodo torej nanovo odmerjeni pokojninski prejemki izplačevali sarmo v tem slučaju. Predlog za predujem pa stavi finančnemu ministrstvu. generalni direkciji državnega računovodstva ono ob last vo, ki je poklicano odmeriti penzijo (torej ali remontno ministrstvo ali pa njegov orgaru v pokrajini). ,
— Radi protidržavnega hujskanja so bile zaplenjene v petek 21. trn. »Celjske novice«, ki jih izdaja znani klerikalni zaveznik Nemcev dr. Ogrizek.
— Akademijo v proslavo ujedinjenja priredi 30. trn., na predvečer državnega jpiaanLka, celjsko mestno gledališče s
Leto: V. — Številka: 269.
sodelovanjem Sokolskega društva in orkestra Glasbene Matice.
— Kdo potrebuje izkušenega ekonoma? Mnogoletni ekonom, ki je služboval že na raznih graščinskih in drugih veleposestvih in ima bogate izkušnje, želi iz rodbinskih ozirov spremeniti službeno mesto. Kdor bi ga potreboval, naj se obrne zaupno pod »Ekonom« na naše uredništvo.
— Radio termalno kopališče Laško je otvorilo zimsko sezono. Uradno konsta-tirana visoka radioaktivnost naravno toplega vrelca 38 D° C. Zdravi reumo, ishias, ženske bolezni in nervozo. Popolna oskrba po zmernih cenah v kopališč-ne<m dotmu. Za sobe in kopel ji 50% znižane cene. Zdravilišče je oddaljeno 5 minut od kolodvora Laško.	2659
— II. književno tombolo priredi Ju-goslovenska Matica v čajsu od 28. dec. 1924. do 18. jan. 1925. Dobitki »o izključno knjige (150 amb, 120 tern, 80 kvatern, 50 činkvinov, 5 tombol). Na vse dobitke pride 72S8 knjig, katerih vrednost zmaša 191.936 din. Tomboteke tablice se dobivajo pri podružnicah Jugoslovenske Mar tiče po 3 din. Podrobni razpis tombole je na razpolago tudi v našem uredništvu.
— 1. decembra, na dan .šeste obletnice ujedinjenja, je državni praznik. Šole, državni in ostali javni uradi bodo zaprti. Z vseh javnih poslopij bodo izveŠone državne zastave.
— Za izenačeni© direktnih davkov. —“ Minister dr. Žerjav je pozval finančnega ministra, da se izenačijo vsi direktni davki v celi državi. Finančni minister je pristal in bo posebna komisija izdelala podrobni načrt.
-- Nova moda v Angliji. Angleški listi poročajo, da se med damami angleške aristokracije silno širi čudna nova moda, da imajo namreč mesto mačk in psov v hišah kače, želve, razne vrste kuščarjev itd. Neki trgovec z živalmi- je izjavil, da je v zadnjih treh mesecih prodal odličnim gospem krog 2500 nestrupenih kač.
— Novi celjski opat. Imenovan je za celjskega opata g. vikar Peter Jurak, eden izmed onih narodnih duhovnikov, ki se zadnjih občinskih volitev niso u-deležili. Ta,ko je po 3letni vakanei zasede no zopet mesto celjskega opata z narodno čutečim možem, ki bo vreden naslednik rajnega opata g. Ogradijo.
»Naši« železničarji. Pod tem naslov oni nam je bil poslan dopis, v katerem se trdi, da je na neki postaji više Ruš železniški poduradnik, ki zelo rad š vab čari to ki se je piscu na slovensko vprašanje, če vlak kanalu pride, »junaško* odrezal: »O, sie haben nooh V* Stunde Zeit!« -r* Sploh —■ trdi pisec — .se državni jezik vedno bolj zanemarja, nemški zagrizen-ci rabijo pri kupovanju vozovnic nemška postajna imena in jih vkljub jasni naredbi vendarle dobivajo, doslednosti' in energičnega uveljavljenja, posega jezika i več kakor bi trebalo, nasprotniki se nam pa rogajo. — Tako pisec. Taki pojavi pa se seveda ne bodo dali ozdraviti samo s splošnimi časopisnimi noticami, ampak z dobro metlo, zato prosimo pisca, da nam pošlje konkretna imena krajev in' oseb.
— Ruski novinar Suvorin ne stavka več z gladom. Pred nekaj dnevi smo zabeležili afero ruskega časnikarja Suvo-rina, ki je bil radi denarnih manipulacij v Beogradu zaprt in je 34 dni odklanjal vsako hrano. Včeraj jo bila razprava končana. Suvorin je bil oproščen in Izpuščen. Tako je tudi njegov želodec prišel do starih pravic.
— Zakaj jc Francija priznala sovjetsko Rusijo? O vzrokih, ki so' privedli sedanjo francosko vlado na pot zbližanj« s sovjetsko vlado, je povedal ministrski predsednik Herriot na zadnji soji parlamentarne komisije za žun. politiko med drugim: Predvsem so odločili gospodarski razlogi. Ruski trg je za Francoze jako važen, posebno pa smo čutili potrebo ruskega žita in petroleja. Vrhu tega francoski kapital in’ industrija nista mogla dopustiti, da bi bila zapostavljena pred angleškim in nemškim kapitalom, ki se že uveljavlja v Rusiji. Tudi politični
"Stran %
vr a n r> k«.
V	dne	^	novembra	1034.
Sd..Jtt
je že 60 let z nanokot najboljše in naj-izdatnejše od vseh vrst pralnega mila.
Pravo samo z imenom „Schicht“ in znamto „Je!en“!
momenti so bili važni. Pri pogajanjih v Lausanni je bilo opaziti, da Rusije ni mo goče izolirati, osobito če gre za problem bližnjega vzhoda. Mi.mo tega je sovjetska Rusija vršila boljševiško propagando v francoskih kolonijah, kar se je najlažje preprečilo tako, da jo je Francija priznala in ji vsilila ražnje obveznosti; tako jo kontrola veliko lažja. Pne 10. januarja se bo sestala konferenca, ki bo yegila in uredila vsa odprta vprašanja med Rusijo ln Francijo.
— Kupon! !n Izžrebane obveznice avtonomnih (deželnih) dolgov bivše avstro-ogrsko monarhije. Na mnoga vprašanja, kedaj se bo začelo plačevaje kuponov in izžrebanih obveznic teh dolgov, nam uradno poročajo po nalogu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, da bo ta direkcija storila vse, kar je v njeni moči, da se vprašanje ureditve teh dolgov čimprej privede do konca in bo takrat objavila poziv vsem imetnikom kuponov in izžrebanih obveznic, da se zglasijo radi plačila. Dotlej pa nai se nikar več ne obračao nanjo za pojasnilo, ker odgovarjanje na taka vprašanja vsakemu posebe da generalni direkciji — na škodo njenih drugih rednih in obilnih poslov — mnogo opravila, ki je po svojem bistvu čisto odveč, strankam samim pa povzroča nepotrebne stroške za kolke. Delegacija ministrstva financ naj pri njej vložeuih takih prošenj ne predlaga generalni direkciji državnih dolgov, marveč jjh vrača strankam z gori navedenim pojasnilom.
— Moderna drama na vasi. V slavonski vasi Sušine sc je minule dni zgodila 1 jubavna drama, ki bi lahko imela zelo tragičen konec, ki pa se to nazadnje končala kinematografsko. Kmet ..danko Radojčič je vdrl v svojo zakonsko spalnico in zalotil v postelji ženo in njenega ljubčka. Takoj je izdrl iz Zepa^dva revolverja in streljal ko na, bojišču. Toda krogle so šle svoja pota. Samo ena je zadela ženo v kazalec desne rolke, vse druge pa so se razletele po postelji in po o-marah. Ženin ljubimec je imel tohkd časa, da je rešil zdravo kožo in izginil v temni noči. Prevarjeni soprog pa še bo obsojen radi poskusa umora.
— Ukradena menica na dva milijona dinarjev. Trgovec Uragutin Živkovifi iz Beograda je ukradel menico, ki se glasi na 2 milijona dinarjev in izginil.
— Kraljevič Marko 1925. Slovenski obmejni ded v pouk in zabavo poklonila družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljana
• Zbral Koimpoljski, ilustriral J. Vokač. Skrb za našo obmejno mladino, ki naj se ne izneveri svojemu narodu in jugo-slovenski državi, je po nagibu narodnega brambovca g. Kompol jsikega nagnila družbo sv. C. in M., da nadaljuje, kar je pričel pred vojno »Brnnibor« — jela je pred dvema letoma izdaljnti koledarček za mladež. Pravkar je zagledal beli dan tretji letnik »Kraljeviča Marka«, v vsakem oziru dostojen tovariš prvima dvema. Uverjeni smo, da ga že težko čakajo naši obmejni malčki in do ga radostno pozdravijo, saj jim prinaša krasne pravljice in povestice, okrašene s podobami; pripoveduje jim o našem kraljeviču Pe-treku, o junaku Malgaju, ki je dni življenje za Jugoslavijo; razveseli jih z lepimi pesnicami — vsak mesec je označen s primerno kitico, ki si jo naj vtisnejo v spomiri; v »Drobtinah« najdejo mnogo poučnih zanimivosti. »Kraljevič Marko« bodi prav toplo priporočen v prvi vrsti šolskim upraviteljstvom, ki naj bi ga Skupno naročala za šolsko mladino, potem’ CM podružnicam in posameznikom za darove otrokom o Nikolajevem in o Božiču. Knjižnica — cena ji je 6 din. — je povzročila CMD precejšnje troske, ki se naj bi ji z obilnim naročanjem vsaj nekoliko povrnili. Šolskim vodstvom se da pri skupnem naročilu na vsacih 10 komadov eden brezplačno za revno deco.
— Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1925. Iz »Vestnika«, katerega prvi zvezek je izšel leta 1887., se je leta 1903 razvil Koledar CM družbe, ki se jp tekom let vdomačil pri družbenih prijateljih. Za leto 1925 ga pravkar opremljenega i novo ovojno oliko (A. Koželj),,
predstavljajočo družbena zavetnika sv. Cirila in Metoda v večji obliki, razpošilja pisarna. Večina vsebine jo posvečena spominu »naših pokojnikov«. Stari CM brambovci žal odhajajo drug za drugim, mladini pa so mar drugačni vzori. Tistim, ki si žele Karih avstrijskih časov, priporočamo Kompol.jekega spis »Iz temnih dni«. Po naših družinah naj bi se uvaževala istega pisatelja razpravica »o naših krstnih imenih«. Razmere na severu opisuje nadzornik Fr. Škulj v zanimivih črticah »s potovanja ob severni meji«. »Vestnik« odpira natančni vpogled v družbeno delovanje. Pričakujemo, da prijatelji na.še narodne obrambo tudi letos ne odklonijo Koledarja, glasnika CM družbe. Cena .mu je sicer poskočila na 15 D, a je vendar še zelo nizka, ako jo primerjamo z mnogo višjimi cenami knjig enajke^a obsega.
— Vječru ženski problem. Kako ču o-držati svoju ljepotu? Svaki odgovor na to pitanje našim damama dobro je do-šao, ali pravo rješenje je svakome pri ruei: najvefin pažnja treba da se pos v jeti higijenskoj njezi tijela. — »Lisoform« koji ti jelo stalno osvježuje 1 drži ga čistim, ne smije manjkati u kupaooi moderne žene. — Kupanje. pranje, dnevna intimna toaleta, liječonje rana, pa čnk i čiščenje stana, svo se to 'danas ne može bez -»Lisoforma« ni zamisliti. Glavna se odlika toga proizvoda naprama drugim preparatoma sastoji u tome, što je on po red svojeg potpunog desinficiranja potpuno neškodljiv.
— Priprave za največji predor v naši državi. Vlada je odobrila 1,400.000 din. kredita za priprave, ki se imajo izvesti v najbližjem času pri Ivan-planini, v katero bodo izkopali predor, ki bo,največji v naši državi. Predor, katerega bodo vrtali približno tri leta, boMolg 5 do 6 kilometrov Ko ho izvršen, ho promet med Bosno in Adrijo zelo olajšan.
— Tristoletnico čokolade oziroma njene uporabe bodo slovesno proslavili v Franciji. Plod kokaoa so prinesli, mornarji že pred 1. 1624 v Italijo in Španijo, v Franciji ga je uvedel kardinal Ricke-lieu.
— Ulico iz kavčuka bodo zgradili v mestu Bostonu v Ameriki. Če vozi avto po taki ulici, se čuje samo kakor brenčanje muhe. Kavčukove ulice so sicer silno drage, vendar zelo trpežne. V Londonu je n. pr. pred postajo St. Pankras gumijeva ulica že iz 1. 1870, pa se je do danes stanjšala samo za 4 mm.
Vsem #8« profesorjem, zdravnikom, SnSenirlem EScS- u ^Sarsboru-
Za predavanja na deželi m po trgih potrebujemo nujno predavatelje za sledeče predmete;
1 O postanku sveta,
2. o zemeljskih katastrofah,
3. o slovanskih genijih na polju knji-
ževnosti,
4. o brezžičnih brzojavil in ’',1"fen!h,
5. o zvezdoznainstvu,
6. o jetiki.
Prosimo, da se gospodje, ki bi taka predavanja prevzeli, nemudoma javijo na naslov:
VEKOSLAV ŠPINDLER novinar Maribor,*Jurčičeva 4.
Mariborski odsek Zveze. kulturnih društev.
□□□□DDCOCDOD D O □□□□□□□□□□□D VOLILCI!
Zadnji rok za vlaganje reklamacij je do 24. tm. Imeniki so pri nas na vpogledi Vsakdo se naj zanima, če .ie vpisan. — Strankin cdbor no more vedeti za ■vsakega.	,
TAJNIŠTVO JDS. Maribor, Cankarjeva ul. 1.
TOnr-nni-noam n n nonnnnnnnnnn
23G9
Za gospodje neophoano potrebno.
? F*>
Obiskujte
trn.e stni mit oj
r Cankarjevi ulici Odprt vsnko nedeljo o 10.—12. ure. Vstopnina J dinar
žitfoSa«?« Isa strela.
Sobice ugaša.
Torej vcdnrle? Vedno pogosteje je slišati o nepričakovanih in naglih izpre-menibah na solncu. Tudi resni zvezdo-znanci se mnogo bavijo z najnovejšimi pojavi na solncni površini. Število solnč-nili peg je že v prvih devetih mesecih letošnjega leta doseglo tisti maksimum, ld bi ga normalno bilo moralo doseči šele 1. 1928. Vzrast solnčnih peg je. topot hitrejši kot je bil v prošlih perijodah, vrhu tega so dobile pege znatno večjo razsežnost. Pričakovati je, da bodo 1- 1928. soinčne pege močnejše kot kedaj doslej, kar bo naša mati Zemlja občutila zelo neprijetno. S stanjem solnčnih peg so namreč v zvezi razni katastrofalni pojavi na zemlji. Zgodovina zvezdoznan-stva ne beleži tako razsežnih pojavov na solncu kakor so nastopili zadnje leto- Nekateri naivni časnikarji so že začeli pisati nekrologe našemu očetu Solncu in marsikak okultist se zavija v .svoj plašč in pravi; Kmalu, kmalu se bodo izpolnile
besede, ki jih niste hoteli verjeti No,
tudi če bodo soinčne pege še taiko široke, na zemlji bo vsaj še nekoliko stotisoč let dovolj toplote in časa za ljudi, ki se imajo radi....
JDS.-
VOLILNO GIBANJE.
Na skupščini srezke Organizacije Samostojne demokratske stranke v Čakovcu v sredo 19. tm. je bilo soglasno sklenjeno: nosilec liste SDS za varaždinsko volilno okrožje, bo tudi pri teh volitvah dr. Hinko Križman, srezki kandidat v Čakovcu dr. Ivan Novak. V Med j imun ju stoji demokratska stvar dobro.
•	V
PAZITE DOBRO na NASLOV!
Zgodilo se je že, da so pisma, poslana na tajništvo Demokratske stranke v Mariboru, bila dostavljena tajništvu soci-jaldemokraške stranke, ker naslov ni bil natančen. Zato pišite naslov natančno; TAJNIŠTVO JDS, MARIBOR, Cankarjeva ul. I.
^.'^aaBaagaaiE^gaSEižM
P sv ©eSker-ie®
vanilin sladkor
Lob! se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH Maribor
Sarihoršfce vesSS.
Maribor 22 novembra 1924 m Včerajšnjo krstne slave našega 45. peš. puka, ki je bila obenem spominska slava na osvobojenje Maribora 1. 1918. sc je udeležilo mnogo občinstva polog oficiijelnih zastopnikov raznih uradov in korporacij velikega župana dr. Pirkmajerja, mestnega župana dr. Leskovarja.
podžupana in predsednika oblastim org. JDS dr. Lipolda, min. na r. dr. Kukovca, škofa dr. Karlina itd. Pri zakuski je polkovnik Spasič nazdravil kralju in rodbini, min. n. r. Ar. Kukovec pa j° imenom. gostov čestital .polku h krstni slavi. Veliki župan dr. Birkmajer je ob tej priliki tudi posetil generala Maistra in so spominjal njegovih zaslug za osvobojenje Maribora.
m Predavanje češkoslovaško-jngosto-i venske Tuge. Opozarjamo na-pred^vnnje. i ki se vrši uoeoj v soboto 22. trn. ob 8. uri
zvečer v restavraciji Narodnega doma. Predava g. dr. Fr. Mesesnel ;z Ljubljane o »razvoju modernega ženskega slikarstva in kiparstva«. Predavanje spremljajo skioptične slike.
m Nekdanji in sedanji Pariz bo predmet zanimivega predavanja, ki ga bo priredila »Ljudska univerza« v ponde-’ jek dne 24. tm. ob pol 20. uri v veliki cazinski dvorani. Na tem mostu je že bilo omenjeno, da se predavanje naslanja na 65 skioptičnih slik in je že radi tega sila zanimivo. G. prof. dr. Kotnik bo očrtal pariško zgodovino in povedel slušatelje na zanimivo ekskurei jo po Parizu, ki nam v svojih napravah, palačah <in cerkvah razkriva globihti francoskega duha,in višino sodobne zapaidne civilizacije vobee. Vstopnice za to zanimivo predavanje so v predprodaji na razpolago v knjigarni ge Zlate Brišnikove v Slov. ulici.
m Protituberkulozna liga v Mariboru.
Darovali so: g. Peter Albaneže. lekarnar 100 din.; g. Savost, lekarnar 100 din., g. Ivan Vidmar, lekarnar 100 din., g. Olga Medica, trg. in posestnica 30 din. Ža vse darove prisrčna hvala. Odbor.
m Iz mariborskega Radio-kluba. Od zadnjega kratkega poročila, ki smo ga objavili na tem -mestu, lahko klub beleži novost, ki jo bodo pozdravili vsi, kateri so se doslej udeleževali koncertov, ki jih klub prireja svojini članom. To je nov ojačevalec, ki visoko povzdiguje slišnost zvokov in glasov. Tako klub napreduje od tedna do tedna. Pred nami so dolgi zimski večeri. Naši očetje so si krajšali čas na razne načine; tega, kar nam nudi radio v razvedrilo ob dolgih zimskih večerih, pa si ni lpogla predstaviti niti pesniška fantazija. Električni valovi nam n-o-sijo iz daljnih zapadnih •mest — iz Londona, Pariza, Berlina. Rima, Prage, Dunaja itd. zvoke melodij, glasove pesmi In govorov odličnih cev in vodilnih mož našega časa — in i1*1 slišimo skoraj ob istem času, ko so s® podali na pot po ozračju. Kdor še ni spo-znal te epohalne iznajdbe, naj se VTn’ v tukajšnji Radio-kltrb. ki se s ponosom! šteje med prve v državi.
m Družina z 9 otroci v hlevu. Nedavno smo na tem mestu ožigosali postopanje z izvošekom Ivanom Lebarjem, ki je moral z ženo in 9 nedoletnimi otroci izprazniti neko stanovanje in se preseliti v hlev, ki ga ima najetega za konja. V imenu najosnovnejšega človekoljubja smo^ zahtevali, da naj prist-ojna stanovanjska oblast poskrbi, da dobi ta družina vaj zasilno Človeško streho. Stanovanjski urad je sklepal o tej zadevi in je nakazal izvoščku Leberju neko sobo, ki je 4.5 m dolga in široka in v kate,# bi si moral najemnik postaviti še štedilnik. Družina izvoščka Leberja se jc že veselila, da bo lahko konjski hlev zamenjala s človeškim stanovanjem, ne glede na to, da je prava umetnost, kako naj si v sobi s 4.5 m najde prostora 9 oseb, pa še štedilnik in najnujnejše pohištvo povrh. Toda g. Šlebinger, ki bi moral to sobo oddati v najem, sc je pritožil na stanovanjsko sodišče v Ljubljani, ti jo izdalo dne 15. tm. odlok, da se pritožbi ugodi in nakazilo razveljavi. \r odloku je povedano, da_ družina Ivana Lorberja obstoji iz »njega zene ter 9 otrok v starosti 1—16_ let. Za nastanitev tako velike družine je tako mala soba kot je pritožnikova neprikladna.« Razsodba je povsem pravilna in celo — pravična, ^oda utegne sc zgoditi, da bodo polog te pravičnosti otroci zmrznili v velikem hlevu, k jem se je nastanila družina in da bo ta uboga človeška raja še nadalje zavidala konja, ki ima ves. čds. primerno streho in kateremu priroda skrbi sama za toplejšo obleko - dlako. Če stanovanjski urad ne bo uvidel, da je zdaj njegova socialna dolžnost, da nakaže družini tako stanovanje, zoper kakršnega ne bo veljal ugovor pri stanovanjskem sodišču. bo Leh er jeva družina ostala sredi zime v mrzlem hlevu — na čast družbi, ki snuje človekoljubne organizacije in ki je polna lenih besed o socialnem napredku človeštva. Opnz-riamo vnovič na dramatično sliko iz življenja našega mesta; na Helensko družino, stisnimo v 'konjski hlev. Ker i rde mo v Mariboru celo prazna poslopju, se ho ja.vna' humanitarnost nemara kljub nfrn-nšlienim oviram vseh mogočih paragrafov in instanc vendarle vsni toliko zganila, da bomo vedeli da jo še imamo!
m Čajanka ženskega društva. V pon-del jek dne 94 tm. priredi ob 90. uri Mar-slov. žensko drušfvo v prostorih dnevnega zavetišča v Cankfirlevi ulici čajn-ko. Na uro-rfemu je poročilo ff,.čno Jele Levstikove. o kongresu Ženske mulo antante v P-m-mdu ter več glnzbenih in pevsk:h točk. Prav prisrčno vabimo "-“e članice, da sp tegn večera udpležtih yhnd v Cankarjevi ulici v doki. mešč. goli. — Marib* slov. žensko društvoi
Maribom, dhe 23. novembra Mij
JI A U U Ti.*.
RUD. LEGATI MARIBOR, samo Slovenska ulica 7, telefon 100.
m Štetje mariborskega prebivalstva
Ker bo večino naših čitateljev zanimala policijska odredba o štetju mariborskega prebivalstva, jo naslednjem objavljamo:
Ker se bo obnovil zglaševalni urad kralj, policijskega komisarijata in konskripcijski urad mestnega magistratn, se bo vršilo po stanju dne 1. decembra 1924 za območje mesta Maribor štetje vsega omen-jenega dne v Mariboru bivajočega, če tudi začasno odsotnega prebivalstva, tudi podnajemnikov, služkinj in drugih oseb, ki prebivajo tu le prehodno. Kljub odredbi, da mora stanodajalec prijaviti in odjaviti ^ policijski oblasti najemnika, so mnogi stanodajalci opustili te prijave ^ in odjave, kar |e povzročilo netočnosti v orr enjenih urad-h, zato ie treba obnoviti vse sezname. Sporazumno z mestnim magistratom v smislu je policijski komisarijat odredil: Hišni lastniki oziroma oskrbniki dobe od dne 26. novembra 1924 za vsako hišo po 2 hišni poli in 2 krat tolko stanovanjskih izkazov, kolikor je v hiši stinovanj in sicer na stražnici javne varnostne straže, v katere službenem tkrožjn leži dotično poslopje (barake, Vagoni). Hišne pole stanejo po - Djn komad, st novanjski izkazi po 1 Din komad. Stroški za hišne pole obremenijo hišnega lastnika, ki sme zahtevat od najemnikov povračilo izdatkov le za stanovanjske izkaze. H'šne nole in sta novnnjske izkaze je izpolniti točno : črnilom po stanju prebivalcev dne 1. decembra 1924 v smislu pouka, k ie tiskan na vsaki hišni poli. Do 4. de ^mbra 1924 se ima vrniti tako izool t|eno tiskovino isti stražnici, kjer se jih je prevzelo. Pozneje bodo vršili_ policijski orgaai na licu mesta revizijo na redb. Proti onim, ki bi navedli nepravilne podatke ali netočno izpolnili pole, se bo Postopalo kazensko.
m Odpiranje in zapiranje trgovin v Mariboru. Trgovski gremij v Mariboru razglaša: Uredba	o	delovnem	času v
trgovinah, obiavljena v Uradnem listu št. 98 ex 1924, določa delovni čas za vse trgovine enako, ali zaposluje kako osobje ali ne. V okviru teh predpisov so se zedinile razne trgovske skupine v Mariboru, ki imajo pravico obratovati Po P ur dnevno, na sledečo razdelitev: špecerijske in delikatesne trgovine oc Pol 8. do 12. in	od	2. do	pol	7. ure
2večev, vse druge	stroke pa	od	pol
do 12. in od pol	2.	do 6.	ure	zvečer.
Trgovine s svežimi življenskimi potrebščinami, ki prodajajo v pretežni večini sveže sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, jajca, moko, mesne izdelke, mast, slanino, klobase, prekajeno meso ur sveže ribe, pa imajo pravico, imeti hgovine po 10 ur na dan odprte Za te velja sledeči delovni čas: od po 8. do 12. ure in od pol 2. do 7. ure zvečer. Pripomniti je, da v to kategorijo ne spadajo špecerijske in delikatesne trgovine. V Spornih zadevah, katere trgovine spadajo ped trgovine s svežimi potrebščinami, je kompetentna odločati Inšpekcija dela. lOurni • delovni čas velja tudi za tobakarne, trgovine s časopisi, cvetlicami in slaščičarne. Kljub čgorajšnjim predpisom smejo inieti čez opoldne odprto mlekarne, slaščičarne, trafike, prodajalne časopisov in ako se obrat seli. Vse druge trgovine pa smejo iftieti čez opoldne odprto samo ob sobotah kot semanj'h dneh, ob katerih se mora dati uslužbencem vsaj eno uro prosto. Ob nedeljah morajo biti vse trgovine zaprte izvzemši nedelje ptec Božičem in Novim letom. Za državne in druge cerkvene praznike se bode delovni čas sporazumno z državnimi pblastnijami še določil, do tedaj pa 'majo trgovine ob vseh teh praznikih ta p rte. Trgovski gremij opozarja vse svoje člane, da se navedenega delovnega Časa točno drže, ker jih v nasprotnem Slučaju zadenejo kazni, predpisane v takonu o zaščiti delavcev.
m Iz bolniškega zavarovanja. Trgovski gremij v Mariboru je prejel od Trgovskega bolniškega društva v Ljubljani izkaz o denarnem prometu mariborske Poslovalnice od 1. jan. do 80. sept. tl., ki izkazuje sledeče razmerje: Predipis prispevkov za 394 tvrdk 308.446.50 D, društveno dajatve za bolniške stroške zavarovancev 359.371.40 D, deficit 50.924.00 D. -To se daje vsem mariborskim pri irneno ^anem* društvu zavarovanimi nameščen-na znanje všled tega. ker je ravnateljstvo y svoji, zadnji seji odločilo, da
bodo primorano, ako to razmerje še nadalje traja, svojo delovanje v Mariboru ukiniti. Ako pomislimo, da ge porabila Ljubljana za stroške zdravljenja v istem času samo 61% od vplačanih prispevkov, dočim ie pora|iil Maribor nad 116/», je jamio! LZ zavod od nekaterih svojih mariborskih zavarovancev izkorišča na n a jbrczvcstue jši način in mu VB moremo zameriti, alko tak kraj izloči iz s ga delokroga. Vsi zavarovanci sc toraj opozarjajo, da uporabljajo zdravniško pomoč le v res potrebnih m ^Haivieenih slučajih, ker bodo v nasprotnem slučaju pač morali biti zopet zavarovani pi Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. (To stališče je vsekakor nekoliko čudno. Kolikor poznamo ljudi, gre vsakdo k zdravniku (pač samo tedaj, če je za to iiujua potreba, iu tudi zdravniki predpisujejo zdravila samo v takih slučajih. Op. ur.)	.	... „
m Meškovo proslavo bodo priredila v prvih dneh decembra narodna društva v gledališču. Natančnejše podatke bomo objavili v eni prihodnjih številk.
m Prodaja cencga govejega mesa Razglaša se: V pondcljek dne 24. nov. 1924, se bo na prosti stojnici na sejmišču pri mestni klavnici prodalo meso enega vola, ca 200 kg, 1 kg po 16 din. Prodajalo sc bo samo na konzumente po 1—2 kg.
m Iz policijske kronike. Tekom minule noči ste bili izvršeni dve aretaciji radi beračenja. Prijavljena je 1 tatvina,
2 zgubi, 1 neprevidna vožnja.
m Dve tički v kletki. Nedavno smo poročali, da jo služkinja Marija Kovač ukradla delodajalcu Ant. Ivohlbergerju v gobarju za 35.000 din 100 in 1000-di turskih bankovcev in neznao kam izgiila.— Včeraj pa so jo pripeljali iz Varaždina, kjer je bila aretirana ua podlagi okrožnice mariborskega polici jskega komisarijata. Izročili so jo okrožnemu sodišču kjer je našla svojo sestro tudi v zaporih.
ni Zopet poskus samomora. Danes 22. nov. ob 5. uri zjutraj je prišel na stražnico na glavnem kolodvoru neki Anton R., roje 1. 1898 v Kicarju, z osebni uradnik, in dejal, da si je z žepnim nožem prerezal žile na levi roki in se zabodel tudi na levi strani prsi pod srcem. Stražniki so mu nudili prvo pomoč in poklicali rešilno postajo, ki ga je dala prepeljati v bolnico. Vztrok .ie najbrž« pomanjkanje.
m I. citraški klub v Mariboru sprej-* mo takoj več dobrih citrašev in citrašinj. Kdor želi pristopiti kot izvršujoč član, naj so nemudoma prijavi pri g. A. Ba-uerle, Gosposka ulica št. 56-1. Slovenci-citraši, zanimajte se za pristop k klubu.
N 55
m Grajski kino predvaja samo še danes v soboto in jutri v nedeljo izborno uspelo veseloigro »Morski medved« z Harrold Lloyd-om* v glavni vlogi. — V pondeljek začne Lye Mare najnovejši in najboljši film »Naliv«.
m Svarilo pred nakupcni! Med 23. in 24. trn. je bilo posestniku Messnerju v Št. Vidu pri Vuzenici ukradenih iz nezaklenjene omare več predmetov in sicer eua denarnica z 1250, druga z 40 din., 1 zlata žepna ura z monogramom M. M., in 50.000 papirnatih nemških mark. O storilcu ni sledu. Svari se pred nakupom ure.
m Mariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 21. nov. 1924 se jo pripeljalo 239 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 118.50—150 D, 3—4 mesece stari 300—400 D, 5—7 mesecev stari 500—700 D, 8—10 mesecev stari 750—900 D, 1 leto stari 1125—1350 D, 1 kg žive teže 15—17.50 D,
1 kg mrtve težo 20—23.75 D. m' Nove slike za otroke. Knjigarna V.
Weixl založi več vrst .otroških knjig s slikami, v katerih imamo danes, še sploh zelo malo izbere. Zato tako izdajo tembolj pozdravljamo. Slike bodo izdelano v Mariborski litografiji, pesmice so pa od znane pisateljice gospodične Ljud. Poljančeve. Ravnokar so izgotovljene 4 take slikarice in sicer 2 za preslikani«,
2 pa s pesmicami. Cena je tako nizka, in ji bodo stariši gotovo z velikim veseljem nabavili svojim otrokom za Miklavža in Božič. Obenem opozarjamo na današnji oglas omenjene tvrdko in priporočamo ogled izložb.
m Gospodarsko in informacijsko pisarno je otvoril g. dr. Srečko Lajnšic, bivši mariborski okrajni glavar, sedaj v pokoju, v Mariboru, Wildenrainerjeva ulica. Dr. Lajnšic ima koacensijo s pravicami, ki jih dosedaj nima nobena gospodarska in informacijska pisarna v Sloveniji.	-633
m Knjige, leposlovne Itt znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih cenah v.edno
»Ljudska knjižnica* v Mariboru, Narodni evom I.
m; Feri z zrakom! Mariborske gospodinje imajo že nekaj dni svojo senzacijo. V Jtlalinvidlovi restavracijo se dnevno' med) 4. in' 5. uro popoldne gnetejo dame in gospodje krog novega pralnega a-parataf' reformator, ki. pero z zrakom. P]rinc5p pranja z zrakom sloni na kompriitniranju zraka, ki	pretisnen
skozi plerilo — odstrani vsako nesnaž-nost. Pitanje .je z malini! trudom izvršeno v najkrajšem času. Sistem je priprost in po ceni in ga gospodinje z veseljem pozdravljajo. Ker bodo imejitelji patenta — kakor fcujemo — ostali v Mariboru samo še nekaj dni, priporočamo gospodinjam, da him' prej iavrše korake za nabavo aparatov!
ml Nova delavnica za. popravila pisarniških strojev v Mariboru. Lastnik znano Prve specijalne trgovine s pisalnimi stroji in ’ pisarniškimi potrebščinami g. Ant. Rud. Legat v Mariboru je v zvezi s strokovnjaškim! mojstrom' svoje podjetje razširil s priklopitvijo specijal ne delavnice za popravila^ pisarniških strojev. Iz tega vzroka se je tudi izpre-menil naslov tvrdke in so glasi podjetje
v bodoče: Ant. ltud. Legat & Co. Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, specijalna delavnica za popravila pisarniških strojev, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice! Ta nova delavnica nudi svojim odjemalcem čisto posebne ugodnosti. Je namreč v prijetnem' stanu za čas popravila takoj, brezplačno posoditi prvovrsten nadomiestui pisalni stroj. Delavnica je moderno urejena in se nahaja v poslopju Ant. Rud. Legato-ve strokovne šole za strojepisje in stenografijo. Nastavljeni so samo prvovrstni, šolani specijalni mehaniki za pisarniške stroje. Dober glas dosedanjega podjetnika, jamči za reelno in takojšnjo postrežbo pri zmernih conah. _ 2655 m! Kavarna »Jadran«. Ob nedeljah in praznikih tud popoldanski koncert od 16.30 do 18.30. ure.	2566
m Hotel Walbwidl, danes jutranji iu večerni koncert.	2658
ni' Restavracija Grajska klet. Vsaki dan koncert začetek ob 'AS. uri, ob nedeljah ob 5. uri.	2645
m Kavarna mestni park. Dnevno svi-ra znani iii priljubljeni Pianist Mirko Hercer od 21. do %3. ure.	2649
Sokolstvo-
o II. obvezno predavanje in sicer o
predmetu »Organizacija Jugoslov. Sok. Saveza« za brate in sestre, ki so bili v mescih februar — november tek. leta, na novo sprejeti v Sok. društvo v Mariboru, se vrši v soboto, 22. t. m., v kmetski sobi Nar. doma in to (radi poznejših plesnih vaj) z začetkom točno ob pol 20. uri. Dobrodošlo je tudi starejše članstvo. Načelnik prosv. odseka.
o Proslava sokolskega praznika dne 30. novembra. Od Sabora v Zagrebu določeni sokolski praznik proslavi sokol-
sko društvo v Mariboru v nedeljo 30, novembra ob 20. uri v vel. dvorani Nar, doma. Udeležba je za vse članstvo strogo obvezna. Natančni spored proslave bo objavljen pozneje. Cisti preostanek prostovoljnih prispevkov je namenjen JSS v kritje stroškov za elimpijsko jvrsto.^ o II. obvezno predavanje za člane iu članice, sprejete v mescih februar-nov. tek leta v Sok. društvo v Mairfoorn, se radi sestanka Ceško-slov.-jugosk lige ne vrši 2 2. trn. temveč nepreklicno 27. t. m. — Načelnik prosv, ods.
1UWU1 O V/ auioui	  m
Telovadne mb*® Soko8g§ce^a giafaižala v Mariboru
Oddelek
moš. dcca
moš. naraščaj
moš. naraščaj
žen. naraščaj
zen. naraščaj
članice dijakinje
starost
12-14 leta
14—18 leta
pondcljek
14—18 leta
16-18 leta
14-18 leta
18 let
dnevi
ure
telovadnice
torek
četrtek
petek
torek
petek
sreda
sobota
sreda
sobota
torek
četrtek
V. 19-20
</.9—20
20-217,
17-7,19
7.19—20
17-7,19
dešk. mešč. šola
detto
detto
detto
detto
detto
vaditelji
Novak
Dr. Pivko
Coter
Mačus
Mačus
Lavrenčič
moš. dcca
moš. dcca
žen. deca
žen. deca
žen. naraščaj
žen. in moš. deca Krčevina
6-10 leta
10-12 leta
6—10 leta
16—IS leta
14-16 leta
6—14 leta
pondcljek
četrtek
pondeljek
četrtek
torek
petek
torek
četrtek
torek
četrtek
pondeljek
petek
15—16
14—15
Zrinskega trg
17-7,19
14-15
15-16
IG—17
14—15_
15—16
detto
detto
detto
detto
detto
Ipavec
Lavrenčič
Peričeva
Leskovarjeva
Leskovarjeva
Haberman
S tem urnikom se je začelo v pondeljek dne 17. novembra 1924.
Zdravo!	Ivan	Lavrenčič,	nač. narašč.
Vsem bratskim župam in društvom.
Z odlokom sabora v Zagrebu sc je odredilo, da naj bo prvi december sokolski
praznik in da naj se tega dne vrše vazne prireditve, katerih čisti dobiček pripade izključno v korist JSS. V ta namen se odrede sledeča navodila, ki so obvezna za vse župe in vsa društva JSS:
Vsako društvo mora organizirati prvega decembra, po krajevnih razmerah, zbiranje denarnih prispevkov po javnih prostorih in’ od privatnikov.
Vsalko društvo mora tega dne prirediti akademijo s predavanjem in z zaobljubo novih članov po teh navodilih Saveznega prosvetnega odbora:
Dan prvega decembra naj se proslavi s svečanimi akademijami. Kjer se akademijo ne morejo vršiti, naj se drži predavanje. Akademija obsega sledeče točke: a) sokolsko koračnico, b) nagovor društvenega staroste o pomenu praznika, c) telovadba, d) predavanje predsednika ali kakega drugega člana prosvetnega odbora o pomenu prvega decembra za državno iu sokolsko ujediujenje,
e) pejte, glasbo, deklamiranje itd., f) zaobljubo novih članov, pri čemer nagovori starosta nove člane in prečita zaobljubo, a novi člani jo ponavljajo zal njim od besede do besede. Zgoraj navedeni red za akademije no veže društev absolutno, posebno glede točk za zabavo, vendar je potrebno, da tudi zabava poi vsebini in obliki odgovarja resnosti te svečanosti. V krajih, kjer ni mogoče prirediti akademije, naj se drži predavanje z minimalnim programom* točk b), d), f).
0e se novi člani ne morejo zakleti med akademijo ali pri predavanju, naj se to izvrši posebice istega dne. Zaobljubo je prosvetni odbor formuliral takole:
Zaobljubljam se, da hočem vestno m zvesto izpolnjevati vse dolžnosti, ki mi jih nalaga svetost in veličina sokolske misli v mojem društvenem', zasebnem in javnemi življenju. Izjavljam, da so mi* znani predpisi društvenih pravil in da se hočem brezpogojno po njih ravnati. Zaobljubljam se, da ostanem zvest jugo-slovenskemu državnemu narodnemu e-dinstvu ter ideji vseslovanske skupnosti. Zdravo*
J
Dvmu 4«
iT A B 'O' K«
V Mariboru, <Tne 23. hovemUfra 1924'.'
Računski stroj „Trtumphator“, samoprodaja ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100.
Po končanih besedah zaobljube položi vsak zaohljubljenec svojo desnico v desnico staroste in so dotakne z desnico društvenega prapora, če ga društvo ima. Pri zaobljubi mora biti navzoč ves društveni odlbor in vaditeljski zbor z društvenimi praporom. Želeti je, da sc te svečanosti udeleže vsi člani in naraščaj.
Po proslavi naj pošljejo vsa društva točna poročila svojimi župani, župe bodo poslala zbrana poročila starešinstvu JSS. Tem poročilom moraijo biti priloženi izkazi o vseh dohodkih in stroških za proslavo. Poedine račune naj društvo shrani. Kakor je omenjeno zgoraj, pripade čisti dobiček, brez nikakih odbitkov, izključno JSS in ga morajo poedi-ha društva takoj in neposredno nakazati starešinstvu JSS.
Naloga vseh žup je, da odločno pod-pro našo težnje. Zdravo!
Jugoslovanski Sokolski Savez E. Gangl, lr. starosta. Dr. R. Fux, lr. » —
Narodno gledališka.
REPERTOAR.
Sobota, 22. nov. »Liliotn«. Ah. B. kupani. Nedelja, 23. nov. »Apolonov hram«. Ah. D Pondeljek, 24. nvo. Zaprto. Gostovanje v Ptuju. »Otroci«.
Torek, 25. nov. »Ponoč«. Gostovanje varaždinskega intimnega teatra.
*
»Liliom«. Opozarjamo cenj. občinstvo na današnjo zanijmivo predstavo »Lilioni a«. Vlogo Muškate, ki jo je doslej i-grala ga Juvanova iz Ljubljane, igra danes ga Bukšekova,
»Apolonov hram«. V nedeljo, 23. nov. se vrši repriza izvirne slovenske operete skladatelja V. Parme »Apolonov hram«. Obilen aplavz pri premi j eri je dokazal, da je bilo delo zelo'simpatično sprejeto. Predstava se vrši za ab D, kjer je še mnogo lepih lož in parternih ter drugih sedežev na razpolago.
Gostovanje članov varaždinskega mestnega gledališča. Mestece Varaždin, ki je imelo še med vojno stalno gledališče, ki je zelo lepo uspevalo, je moralo spričo slabih gmotnih razmer ukiniti to velevažno institucijo. Ta »intcrmezzo« je trajal približno dve leti. Sedaj se je pod vodstvom režiserja Ur. Te pav e a, dveletnega člana našega gledališča, zopet zbral majhen ensemhle, ki tvori ta-kozvano intimno gledališče, ki spričo izredno marljivih in talentiranih članov zelo lepo uspeva. Zato bo gostovanje članov varaždinskega gledališča zelo zanimivo, posebno še, ko bomo med elani pozdravili več znancev, bivših članov mar riberskega gledališča kakor n. pr. Br. Tepavca, gg. Tomašiča, Skrbinška in gdč. Sturmovo. Vprizorili bodo zanimivo Kulundžičevo dramo »Pomo?« (»O polnoči«), Snov je -zajeta iz nižjih slojev, okuženih z blazirano nemoralo vclikomest-jiega življenja. Delo, ki je pisano v strogo dramatičnem stiku, zahteva močnih interpretov. — »Ponoč« so vprizorili pred dvemi leti z velikanskim n Špehom z Zagrebu. Drama jo prevedena tudi že na francoski jezik in se bo v kratkem vpri-zorila v enem1 pariških gledališč. Skratka: za torek 25. tur. se nam obeta zelo zanimivo gostovanje. ,
Verdijev »Trubadur« na mariborskem odru. Naša opera vpriizori te dni jed n o od najpopularnejših oper svetovnega repertoarja, Verdijevega »Trubadurja«. Kakor jo imela istega skladatelja opera
»Traviata« v Mariboru tako ogromen u-apeh, da je šla v dveh sezonah 20 krat, tako je usojen »Trubadurju« gotovo še večji uspeh, ker ima poleg vseh prednosti Verdijevih oper tudi jako romantično dejanje, ki bo v okviru historičnih kostumov (ki so bili na novo nabavljeni) mnogo pripomoglo k privlačnosti te prekrasne in melodijozne opere.
Kulftera in uene&nost.
x Parma — Apolonov hram. Prva o-peretna noviteta v tej sezoni, ki se je doslej proizvajala edinole v Zagrebu. Delo se naslanja v vsebinskem oziru na francosko opereto, o kateri ne moremo trditi, da bi bila faktor v navzgor se pomikajoči umetniški razvojni smeri. Brezdvomno jo nadkriljuje dunajska o-pereta iza dobe njenih mojstrov StrauBa Millockerja i. dr. Škoda, da se danes o-perete izza te dobe tako malo uvažuje, kajti naslednja doba dunajske operete znači njen pTopad, in ta je tudi mnogo pripomogel k nazadovanju umetniškega okusa. Očividno g. Parma pri izbiri svojih libretistov nima srečne roke. Omenili smo to že svoječasno pri njegovem »Nečaku« in ponovno moramo to povda-riti pri njegovem Apolonovem hra-m-u. Sujet iz francoskega velikomestnega življenja, opremljen s pikantnostimi in dovtipi, ki pa v celoti ne zapustijo u-tisa kojega pričakujemo pri dobri opereti. Režija (g. Železnik in Harasto-vič) se je potrudila i n istotako moramo to zabeležiti o predstavnikih poedinih vl-oig. Vendar se ne m-oiremo vzdržati opazke, da se pikantnosti tudi lahko gibljejo v decentni obliki, kar je upoštevati zlasti z ozirom na našo mladino. V glavni vlogi lastnice glasbenega zavoda Grimpier srno videli topot prvič na odru gdč. Kovačičevo, ki ima neoporečno izrazit igralski telent. Ivo bi bila še v posesti potrebnega glasovnega materijala, bi lahko postala prvovrstna subretka. — Mnogo smeha je izzval nastop be-sedič-nega starega gospoda (g. Železnik) ter zasebnika Chassercroquette (g. Harasto-vič) kakor tudi profesorske trojice (g. Košir, Kokot, Pirnat). V ostalih vlogah so omeniti g. Urvalek, kot vodja agenturo, g. Janko, kot sin tovarnarja, g. Grom kot policijski komisar, ter gdči. Lubeje-va in Kraljeva, zadnja v vlogi stare gospodične. Manjše vlogo so bile v rokah g. Škerl a in Javornika ter gdč. Savi nove, Če-pičeve in Ga-brijelčieeve. Parmova glasba se giblje v običajnem operetnem slogu. Predstavo je vodil g. skladatelj sam. kateremu je ob nastopu priredil orkester ovacijo. Obisk je bil srednji in razpoloženje tudi srednje.	H. D.
Gospodarstvo.
g Bankovni kamati i baukovni Južniči. (Bančne obresti in bančni dolžniki! Spisal Stanislav Kukla, založil Hrvat: skl štamparski zavod d. d., Zagreb. — G. Stanislav Kukla, priznani narodnogospodarski pisatelj in bančni strokovnjak, je v tej' nadvse nktuelni knjigi podvrgel ostri kritiki točasni način zaračunavanja debetnih obresti in provizij od strani bank. Ivot posebno neugodne pogoje za bančni kredit žigosa provizijo od prometa in pa provizijo od najvišjega debetnega salda ali Pa tudi od obeh v kombinacij. Pisatelj nazorno s pomočjo tabel pokaže, kako nesmiselno in oderuške lahko postanejo nekatere
Protin ozdravite nallažse* ato pilete M&demko vodol
PgidlfeE
Sadit® sel
EB^ratZ
PERI z ZKHKOM!
Cešlki paSemt
^sflacB	zaroinnaftila
m pogkutroo praske w ajbora podaBjša sa 3 cMi
Mdite, proste!
5	Is’ Sov.*	j	w dvojna res«awra«5j® .'HALBVriDU1
V sred©	2sl nov.*	\	Jurčlieva ulica štev. 7
ob 4. uri k	pivemu	ali ob 5. uri k	drugemu	poskusnemu pranju in prinesite za vsak slučaj	nekaj
umazanega	perila.	Aparat stane	150	Din	in ga lahko takoj kupite in vzamete s sabo.	Proti
varščini v znesku kupne cene Vam dam aparat 24 ur na poskušnjo in denar vrnem, če niste z
njim zadovoljni. Vstop prosti	265®
vrste provizij, ako se banka dobesedno drži pogojev, stavljenih dolžniku pri dovolitvi kredita. To delo daje v priproeti, markantni obliki navodila za presojo pogojev bančnega kredita, obenem pa tudi pokaže, kaki pogoji so v današnjih razmerah še najugodnejši. Zato noben trgovec, industrijalec, obrtnik, sploh ni-kdo, ki mora uporabljati bančni kredit, ne bi smel biti brez te knjige: ako ima opraviti z nekulantnim denarnim zavodom, mu bo ta knjiga pomagala ubraniti se neopravičeno visokih obresti, ako pa ima kredit pri kulantni banki, mu bo ta knjiga povedala, da ji sme zaupati. Tendenca knjige torej, kakor avtor sam naglaša v uvodu, ni protibamčna, ampak ji je svrha, da okrepi naše denarstvo, kolikor je zdravega. Nesolidni denarni zavodi bodo v tem delu čitali hudo lekcijo za svoj pretirano dragi kredit, solidni zavodi pa bodo v nji našli kažipot, kako jim je treba kreditne pogoje vnaprej točno fiksirati, ako hočejo brez škode za svoj dobiček in v korist svoje likvidnosti nuditi dolžnikom) priliko, da se v lastnem interesu kar najživahneje poslužujejo v denarnem1 prometu posredovanja svoje banke.
Navier de Montepin:
Skrivnost rde£e hiše.
Roman iz francoskega, živ,ijepja. 15
— Gospej Henryjcvi — som vprašal — je bilo ime Margerita, kaj ne?
Da, gospod!
Pokazal sem s prstom na šopek marjetic, margerit.
— Ali poznate to cvetko?
— Seveda jo poznam.
— Sedaj mi je jasno. Gospod IIenry jo bil zaljubljen, zato si je izvolil cvet, ki ima ime njegove gospe.
— Glej, glej! Nato nisem nikoli mislil! — j« vzkliknil Dominik.
— Vzorec — »em nadaljeval — je tako redek, da bi ne bilo težko najti pariškega trgovca, ki ga proizvaja. Le-ta bi povedal kraj, kamor je bil svoje dni odposlal naročeno blago. Tako bi so dala korak za korakom izslediti Henryjeva preteklost. Kakor hitro bi bili na jasnem glede njegove osebe, bi poizvedeli, s kom je živel nesrečni mladenič v sovražnih odnosih. Navsezadnje bi nemara razvoz-ljali zadnji vozelj strašnega zločina..
Medtem, ko sem govoril te besede, je Dominik osuplo strmel vame. Morda je mislil, da sem šef varnostne policije.
— Toda Dominik, — sem dejal, — ali mi niste pravili o neki »liki?
— Da, slika visi v sobi, v kateri j® najraje bivala gospa Margerita.
— Kje je ta soba?
— Tik spalnice.
Dominik je odprl majhna vrata t" sva stopila v dražesten' budoir, polt drobnih umetnin, S kakršnim se žensk® rade obdajajo.
Vendar pa me te drobnarijo niso ni® preveč mikale, dokler nisem videl slike! pred njo sem se ustavil in jo opazoval nekaj minut, občudujoč lepoto nesreča® žene.
Videl senr, da je Dominik imel čisto prav, ko je z vzhičeniem govoril o nji._
Slika, ki je viisela meni nasproti, j® ( po nepopisni jasnosti svojih črt izraža^ nekaj nadčloveškega. Mlado in čisto lo, obdano s črnimi lasmi, bi bilo vre«®1® svetnice. Na ustah ji je plaval blagj®}1 usmev, tako se ne smejejo navadne 'z®' ne. Oči so bile tako lepe, da jih ni jnoči opisati.
— Uboga žena! Uboga žena! — šeni šepetal in občutil, da so mi udrle solze.
—. Ali nisem imel prav, gospod, ko sem dejal, da je bila lepotica.
— Več ko lepotica! — sem odvrnil-To ni ženska glava, to je glava angela«
— Tako je tudi bila, saj je je bila sama angeljska dobrota. Ves čas, kar ji j® stregla nečakinja moje žene, ni slišala cd nje ne ene Žale besede.	_	■
— To je tedaj soba, v kateri se je najraje mudila nesrečna gospa Margerita^
— Da, gospod, tu je sedela pri oknu na velikem naslonjaču. Če je bi l,o ugodno vreme, je Gibby ležal na okvirju o* kria. Kosem s Patandom delal na vrtu naju je Gibby takoj spoznal in jc začel lajati, doči.rn jo gospa Margerita lahno dvignila glavo nad knjigo ali ročno delo Tedaj sem jo pozdravil in dobra gospa mi je odvrnila z lahnim gibom glave. Verjemite, da me je to vselej razveselilo in njeni usmevi so mi bili toliko vredni, kolikor cekini iz roke go«poda Ileri' ryja.
— Poprej ste rekli, da je bila gosp® zadnja leta pogosto žalostna.
— Da, gospod, zelo pogosto. Nekega dne som.čel na lov v gozd Saiut Germa!® in sem krenil med potjo 1) gospej, da jo vprašam, ali morda želi kakega zajca. Srečal sem gospoda Henryja, ki je pravkar hitel na vlak in se je očividno bal, da ne bo zamudil. Stopil sem v hišo k nečakinji, ki me je podala v nadstropje h gospej. Gospa Margerita je •■edela p ra V v tej sobi za pisalno mizo. Ni pisala pisma, temveč knjige. Ko sem vstopil, s® mi je nasmehnila, toda oči so ji bilo rdečo — prav gotovo od joka.
.P5
Primejski;
Goriška Brda.
[j (Kraj Fr. Bevk-ove dramo: Kaja).
Prisrčni griči, posejani z vrtovi najslajših sadov, ljubke gorice, prepletane z žlahtnimi trtami, — je naša brajda, ki jo namaka benečanska Idrija in napaja Gregorčičeva Soča, Od Idrije do Soče ena sama brajda, ki valovi in deliti v pomladnem! vetercu cvetočih črešenj, breskev in mladih trt, ki se zvija in trepeče ob Jakobovi hudi uri ki v dobroletni jeseni odmeva ob vriskanju in petju veselih trgačev.
Bric, ki mu je ta gruda krušna mati, se je zaril in zakopal v to materno zemljo, vanjo diha in jo poji s svojim zno-njem. In'dehteče brajde z razo ranimi leha md poženejo na visoko sirk, kamor kane ta znoj, da bo pozimi zadosti polente in pogače. In ob črešnjah! še preduo odzvoni dan, že se kreta Bric s cajnieo po Črešnji, z opraskanimi rokami se opri-
jema debla, na veji pol stoji pol visi in bere črešnje v nedrije.
Črešnje! One rdeče, sladke kot ustna deklet, ki jih trgajo, one, ki Brica oblačijo in mu poravnavajo dolgove, še pred-no sovetejo in zorijo. Dekle si bo vkupi-lo belo obleko za v semenj, a fantu bo tudi ostalo par palank za brjarje! Črešnje, črešnje! V večernem solnem krvavijo na bregu; v njih na j višjem vrhu poje črni kos zahvalno pesem v pomladni večer snivajočih Brd. Ob treh zjutraj ponese Bric navrhan naprtnik črešenj na prodaj v Gorico ali v Čedad.
In ko se bliža trgatev! V vinskem bregu zori rebula, napihnila se je in se smeje sladko. V vinogradu doni pasem trgačev, onkraj brega jim odmevajo sosedje. Pod kijukcem pada zrelo grozdje v brente, da se jagode razlivajo v sladki mošt. Vrh brajde se je napolnil čeber. Težko vozijo po klancu, glasno priganjajo živino, a tri dni bi ga vozili. V kleti čakajo navrhani čebri, pod grozdjem šumi in kipi mošt. Zvečer mastijo fantje grozd.ie. sladki, mošt se pretaka v kadi.
a stari Francili ga meri po stari moštni meri. Prijetnosladki vonj se razliva po kleti. Pozno ponoči, ko že preša j o tropine, zahrešči ramonika in po kleti zadr-sajo bosa dekleta. Kmet pa šteje hektolitre cvetu in prešenine in dela svoje račune.
A čuj! Od Benečije sem se bliska in grmi. Od zapada pride toča. To ni Jakobova huda ura! Vse črno .je nad Brdi! A niso to črni oblaki! — Oni so... črr.e srajce!
Odkar sd oni tu, jc vsa lopa poezija naših Brd oskrunjena in pomešana kakor če bi vodo nalil v pristnega roj nega brica; v deželo se je naselila nesreča, mize rij a, žalost.
Gospodar toži: »Vina nisem še prodni, že kopljem na novo!« A stara mali: »Na jesen izliješ starino, da napolniš novo!« Kje ste vi, stari odjemalci, kje ste, Kranjci? Vsi so pozabili na nas. Fantje uletajo v Ameriko, dekleta v Aleksandrijo za služkinje, a žene-mntere za dojilje. Ali — gorje! Žena-mati so je vrnila s urepovedanim sadom, s tujim plo-
dom neznanega moža. In rocjil se je bratu brat, ki mu ni podoben ne po licu ne po srcu. In za tujega otroka	mati
odpovedala vsemu, ostal mu je le denar iz Aleksandrije; ona umrje Skesana, spokorjena, a ostal je njen živi greh: Angelo: nesreča Brd!
Prišli so oni sladkovabeč: »Vpiši se, damo ti invalidsko podporo, damo ti vojno odškodnino, koncesijo!« In nekateri, ki so mlačni in odvisni, so zatajili svoje i® odpadli. A mnogi, ki imajo zemljo, so o-stali trdni. In tem oni zapovedujejo; pojdi na veselico, poj himno, poljubu) zastavo! Pa sc krohotajo in se smejejo* ko govorimo po našo, ko molimo po naše. Angelo je hi! prvi, ki je šel m prodaj svojo dušo hudičem. Proklel ga je bil oče Gravner, ki mu ni bil oče, zavrgel g® je brat, ki ni hotel biti brat bratu izda-javcu. V Angelu se jo porodilo maščevanje. Ni njegov oče, ni njegov brat, uj njegova brajda. Naredil bo, kar bo nare^ dil. V nedrijih onočaščenih Brd.se je *a' redil gad: Kajn, ki je rekel: kaj sem J a mar varuh svojega brata?
J
Splošne sfiitee iMe Maribor, Aleksandrova 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. 2483
Drsalke, zarjavele za Din 20—30 in dinge predmete ponikljuje na popolen blesk in zmernih cenah
izdelovanje kovinskih izlivkov, ponikljevanje
»2ARISOR, F»AM3C©S>ftMOVa'	10,
Nesite Beison gumi pete m podp ate
S tem si prištedite mnogo denarja in očuvate Vašo obutev. BERSOM gumi pete in podplati so trpežnejši kakor usnje.
Vsaka gospodinja
je najboljše postrežena s svežim blagom in konku-renč. cenami pri tvrdki A. Požar Maribor, Gosposka ul. 4 Uho ne verjamete, poskusile
Gostilna g5ZIafI koi^r
1 sorejema abonente na dobro j j domačo hrano po nizki *oni. j
Najboljše manulakturno blago se dobi pri tvrdki
lKSesraot
Mor. Aleksandrova cesta št. 13.
TELEFON STEV. 222. Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim In platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami.
—-- Na debelo In drobno« =
1715
In Vi
milostljiva sospa?
Želite li, da se kontno iznebite Vaših peg ? Veseliti se ii-šle in bele kože-? Poiskusite to ej LEKARNARJA FEL-LERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVAROVANJE KOŽE, lo odlično sredstvo ra lepoio, za vzdržanje mladeniške kože, katero zanesljivo odstrani vse nečistosti kože prisče. pege, lišaj, zajedavce, ogrce. Da celo nabori in g*be se odstranijo z redovito masažo s pomočjo Feller-jeve kavkaške Elsa-pomade za obraz m obvarovanje kože.
ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in poštnino za 36 Din. toda le tedaj ako se denar pošlje vnaprej, kajti po povzetju je za 10 dinarjev poštnina višja.
Naročila nasloviti na
ETJG-EN V. ITEIjIjER, lekarnar v Stublcl Donjl, Elsatrg 201, Hrvatska.
I F| ELSA-TEKOČE LILIJENO MLEKO, idealno negovalno B Ifi sredstvo za polt. ELSA-L1LIJINO MLEČNO MILO ELSA 9 E li BORAkbOVO ELSA-GL1UEH1NSKO MI .0, so mila le- & g jj	pote	vsake	elegantne gospe	tj
MICHELIN
Pneumatika je znatno cenejša, poizve se pri založniku
JOS. MORAVEC, MARIBOR
Slovenska ulica Stev. 12 2652
. Dajanje pojasnil v kreditnih zadevah. — Sestava vlog tudi na oblasti. — Posredovanje pri nakapa in prodaji imobilij kakor tudi trgovskih in obrtnih pod etij — Po .red'vanje pri upravljanju denarnih poslov sploh. — Posiedovame v patentnih poslih. — Revizijski in reklamacijski posli pri železnič-nih pošiljatvah. — Pomoč strankam pr. dosegi domovinstva in državljanstva. Obi torna izviševano upravljamo hiš in posestev. — Upomoč strankam pri oprosttvi sinov od vojaške službe in pri drugih, rodbino zadevajočih zadevah. — Pregled davčnih napovedi r zvezi z upravo premoženj.
Mar, ViifesralBKlni ulica S
IHHLH OZHHNILH.
Pohištvo
lastnih izdelkov za spalne in jedilne soba najceneje v zalogi
Šercer in drug, Maribor,
Vetriniska ulica štev. 2.	106
Učenka se takoj sprejme za (tiviljsko obrt. Naslov v upravi BTabora*.	2643
klavir (Stntiflugelj 10 kg peria, bela otročia postelj, omare matrace, postelje, žičniki, di van stenska ura, karnise in dr na proda. Rotovžki trg8 I. nadstr. levo.	-651
Inštruktorja 'ščem za predmete višjdi razredov srednje Sole. Dijan odnosno dotičnik ki je verzimn v nuttcmiitLKi im prednost. Ponudbe z naslovom pod „Nujno“ na upravo. 264-1
Izvirni Singer šivalni stroj
na prodaj. Koioška cesta 39. I. nadstropje gospa Kerth.
2653
Meblirana sob« v« °dtIa za
dve gospodični. pravništvu.	2
Gospodična iš če meblnam -oho, če mogoče z uporabo kuhinje. Fonu b«pod,Mina na upravo /Tabora .	i640
Dekiica 15 let stara z meščansko Solo pridna, poštenih sta rišev želi vst piti kot učenka, v trgovino z me*an>m blag >m Ponudbe pod »Učenka* na u-pravo.	^530
Vajenec m trgovino z hišn mi pot ebščinami se taaoj sprejme Vici, Glavni trg 5	2642
Lovska puška lefbše 16, z damadno cevjo kakor nova.
1 pisalna miza s stranskim rolojem, 1 iotel star, novo popleskana postelja 1 vrtna (požarna) škropilnica in drugo na prodaj Zinauer, Aleksandro va 43, na diorišču. 2651
Kratek glasovir (Stntzflugel) po ceni na pro !aj. Einspie er-jeva ulica št. 26.	2589
Trgovski lokal z inventarjem na proda za 16.000 dinsrjev. Ponudbe pod »Lep lokal* na upravo.	2631 2—2
Na prodaj moško objekei, zimska suknja, čevlji ter ženska oldeka. »se moderno in dobro ohonjeno. Vprašati med
2 in 4. uro. Radagova ulica St 23 I. nadstr. 2627 3—
Stanovanja ob doječe iz 2 sob, kuhime in drugo z vrtom v Slovenjgradcu. Glavni trg se zamen a s sličnim v Maiiboru P.smene ponudbe pod ..Slo-venjaradec* na upravo lista 2655 2-1
Dvonadstropna hiša v sredini Ljuidjane se zi.men a zn enodružinsko hišo ali vilo v Mariboru eventue no tudi pohištvo Ponudtie pod »čamo-njava* na upravni dvo lista . 616 2—2
stavblšča v bližini pnrka pod ugodnimi pogoii na pr da' DipLe na up avo pod ,101".
2657
\Te pozabi naročnine!
Brzojav: Pisarna Lajnšic, Maribor Telefon št. 314
2632
RAZPRODAJA
Tretorn, galeš in snežnih kavljev
„Kels£ngs2sogs“ radi likvidacije trgovine
po tovarniški ceni
M. J. NERAT-OVA
prva specijalna in pripoznana najboljša
POPRAVLJALNICA 2650 ni več Slovenska ulica 12, temveč
Aleksandrova cesta štev. 57
na dvorišču
tam je tudi razprodaja za galoSe in sneine Čevlje.
 Mmi Hflhd pozor!..
Hanufakturo In konfekcijo, veznine in pletenine ter obleke za gospode in dame po meri, izdelane v lastni prvovrstni krojačnici ter premog In drva dobite proti liso-dnentu odplačevanju na obroke edino le pri tvrdki
Davorin Jolian in drudovi
družba z o. *.	. ,	•	.
Manulalilura in Rrojacnica Vojašniška ul. 2, pisarna in trgovina z lesom m premogom, Gregorčičeva ulica 2.
PopoSncsma zastosaj ne dobite
nikjer toda po zelo ueodili ceni dobite emajlirano posodo, znamke „Herku!ei“ ležlo in lahko. če ško lo ašseza proizvoda pločevinasto in lito pos do porcelanasto. kamenito in stekleno robo najboljše vrste edino le pri znani domači tvrdki
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg št. 5.	1716
KIKLiUEli 1» 1911(11 PRODIJI.
Vsled pomanjkanja prostora in prevelike zaloge, prodam pismen papir v mapah in kasetah kakor tudi drugo, po izdatno znižani ceni.
Poglejte si izsožbe!	Poglejte	si	izložbe!
S spoštovanjem
V. W E I X L
Jurčičeva ulica 8.
M že bi!
v Narodnem domu pri novem gostilničarju 2031
O/ETU
-JOBRP*
i»»Kswaws
TOsan iwh .
IVAN KOVAČIČ!
MARIBOR
Ibsm pmsiva | zetezRo podiva
TapUn. p«!?# Fisara paUStva jPoslBUaa qma j Prepro«
ZiTEse ■»
Blase za mm
PosUioo per^s
po lrriuureflno niških««. ntk t »logi pehifttra
[ KarolPreis
Maribor
Gosposka ulica 9t. SO j (Kobutv* bite)
r Svoboden ogled OonlU brozplaSno!
š23!^iiaES^SSKI3d
Flor nogavice
Din. 38'—
iiaTiaoii,Marii
Grajski trg 1.
KUZHI-CAJ
je svjetska marka kineskih čajeva, prava ruska mješavima
uvoz čaja P. M. KUZMIČEV I SINOVI
osnovano u Petrogradu god. 1867. London 11 Queen Victoria st.
Pariš	11 bis Avenue Victor Hugo
Borlln Hohenzollerndamtn 15	2477
Hamburg Freihafen, Alter Wandram 12 Skladišta u SHS.
Zagreb	Beograd
Kukovičeva 30. Telcf. 26-92 Kr. Milana 56.
V nedeljo dne 23. novembra 1924 popoldne ob 5. u-ri Tee—ala—five—bloc—tee, Začetek koncerta ob 16. uri popoldan, kakor že znano dobra pijača in mrzla jedila. Najboljši Randevous prostori za občinstvo. Začetek večernega koncerta ob 8. uri. Najbol ša vina v steklenicah po 15. 20 in 30 Din., kakor tudi domače pecivo. Za obilen obisk se priporoča.
1707	Ivan	Kokol.
Valna, trikotaža, perilo, nogavica, dežnike, palice, kovSeke, ročne torbice, parfumerija, galanterija, drbbnina. Igrate. Šolske potrebSZIne itd.
Vse potrebščine za Šivilje in krojače po najnižjih cenah.
Aleksandrova cesta štev. 23
-   - -	■	■	-	~	  "	      a	v .o	'	-i..	«rr> i^aoraMMmrHMSSSiniHNK »i	■MFU.iJIUUaiVINLUbb	.	1	*
Lasta\k in izdajatelj- Konsorcij »Tabor«. Glavni in odgovj/oi j.rcdn:k; "Vekoslav Špindler — Tiska Mariborska tiskarna rt-d.
i.-J-.glfriaiTtMBPBOMMaailS
VSLED PRESELITVE TRGOVINE
SVINJSKE KOZE
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
JOSIP ROSENBERG
MARIBOR
2537	Slovenska ulica 1	2537
so proda vse manufakturno blago po Izvanrednl nizki ceni.
Vsaki pondeljek, torek in sredo od 8—13 in od 2—5 ure
volrteno blago, Velour, Flauš, angleško blago, damsko sukno za kostume in plašče in najnovejši Karo za damska krila. Možko sukno, modni kamgarn in razne novosti, kakor tudi Doublje, Cover coat itd
Vsaki četrtek, petek in soboto od 8—12 In od 2-5 ure
velika prodaja najnovejše svile, svilen Trlcot in razne modeme tkanine, Peluche, baržun, Duvetin itd.
E lamin, Eponge, Frote, Crepon.	2496
Uon, platno vseh vrst,
Porhat, Flanelr, Velouri najnovejši vzorci tn drogo ra no blago.
Modna manutaktuma trgovina
Bldouc • Pregrad
Maribor, Aleksandrova c.23
■UBIL,.. .t:2SHMraPMDBBPMBBHHMI»linaH!
Pišite takoj po cenik na
TEKSTILHAZAR
Ljubljana, Krekov trg št. 10, I. nadstropje tam kupite	2578
OSTANKE
najprimernejša
Miklavževa in božična darila
za praktično vporabo: damske torbice, torbice za N, potovanje, spise, šole, tobak, smodke, denar itd. S! se dobi v — 5 — ’ • • *
največji izberi pri
IVAN KRAVO/, Aleksandrova c. 13
Lastna torbarska delavnica: Slomškov trg 6.
Spuilslo In kolonija!! blago ter Me pritti
na debelo nudi po najnižji ceni
Miloš Oset, Mariboi
Glavni trg 161!
Napolitanke Adria narezki 1=70 Keksi X0'M Bonboni čokolada Malinovec
vsaka množina najeenejs
v glavni zalogi
tovarna Mitov
Maribor, Stolna ni. 4.
V Marltforn,Trne?". novembra’ 1921.
manufakturnega blaga za obleke in perilo skoro za polovično ceno.
STfasf®
dzs
inditii	MMndlfinl
Edina slovenska tvrdka te stroke v Mariboru.
sT A "C O E«.
Jigoslsvanslsa hranilnica m posojilnica
r. z. z o. z.
Maribor, Frankopanova ul. 2
obrestuje vloge @ dfldFkO/ po dogovoru tudi najmanjše od w" IV /Oenvent. več.
Daje stalne blagovne kredite proti nizki obrestni meri 6—10 ®/o za nakup robe direktno pri trgovcih. — Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi.
M3i
PERHAVEC & VAUAK
tovarna za Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov
v Mariboru, Meljska cesta št. 3
Priporoča predvsem svojo veliko zalogo najlzbor-neJSega Vermuta, od najslovitejšlh zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim notranjim boleznim ter zlasti rekonvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobe in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, rum, slivovic ter g sirupi, vse najboljše kvalitete. Zahtevajte cenike, g
urn sni nun
steklarska delavnica
• • *> Lepe božične kolekcije!
# # Najnižje cene! # #
se priporoča za dobavo vseh vrst čokoladnih izdelkov, kakor mlečna, grenka, fina topilna, za kuho, kavarniška etc.