Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno * 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72).
Leto XIV.
Hrastnik, 13. 4. 1978
Št. 4
Kako smo zaključili poslovanje v letu ’77
Na zadnjih zborih delovnih ljudi so bili vsi člani kolektiva seznanjeni z doseženimi rezultati poslovanja v letu 1977 po TOZD in za OZD kot celoto. Podatkov je veliko, težko si jih je zapomniti, zato bomo v-tem članku navedli in opisali poglavitne podatke.
sebej in za OZD kot celoto, najvažnejši podatki pa so naslednji:
ZAPOSLENI
Z letnim planom smo predvideli 1680 oseb v rednem , delovnem razmerju, dejansko pa smo jih i-meli povprečno 1671, konec leta
naštetim spremembam v naše dobro pa dosežene cene pri izvozu še vedno močno zaostajajo za cenami, ki jih za enake izdelke dosežemo na domačem trgu.
NETO PRODAJNE CENE
Naj višje povečanje povprečnih neto prodajnih cen na tono izdelkov so nasproti letu 1976 dosegli v skupini RDBO (na domačem in tujem trgu) in to kar 29,52 %. V celi TOZD-1 je ugotovljeno povprečno višje doseganje neto prodajnih cen nasproti prejšnjemu letu za 16,12 %, v TOZD-2 pa za • 13,75 %. Že med letom 1977 smo ugotavljali, da smo v planu za tekoče leto predvideli asortiman s previsokimi prodajnimi cenami in pa tudi s cenami, ki so bile šele predložene Zveznemu uradu za cene, kasneje pa niso bile odobrene v predlagani višini» Iz tega razloga so bile planirane neto prodajne cene na nivoju OZD dosežene le z 92,28 %.
LOM — PROIZVODNI ODPADEK
Tu velja posebno poudariti prizadevanja in uspeh pri TOZD-1, saj je nasproti letu zmanjšala odpadek:
LASTNA CENA PROIZVODNJE
Dobro gospodarjenje, znižanje proizvodnega odpadka, zmanjšana specifična poraba tehnoloških goriv na 1 tono uskladiščenega stekla : in malo bolj umirjene cene pri nabavi repromateriala, vse to je pripomoglo, da so se stroški gibali v okvirih plana in na nivoju doseženega fizičnega obsega proizvodnje, je bila nasproti letu 1976 višja, in sicer pri stroških za 8,59 %, pri osebnih dohodkih pa za .8,05’%. V primerjavi s planom 1977 so znašali stroški 99,90 odstotka planiranih, osebni dohodki 96,34 %, celokupna lastna cena pa 98,68 %. '
O vkalkuliranih stroških in. o-šebnih dohodkih po TOZD so izdelane zelo široke in podrobne a-nalize po TOZD in vkolikor bi koga od članov kolektiva kakšna podrobnost posebej zanimala, lahko vse izve v našem računovodstvu.
CELOTEN DOHODEK
Če primerjamo podatke o skupni neto realizaciji stekla, ugotovimo, da je znašala leta 1976 266 milijonov, leta 1977 pa 327,3 mili-
Skupščina delovne organizacije je razpravljala med drugim tudi o poslovanju v letu 1977
Kot rezultat resnega prizadevanja celotnega kolektiva in tudi zaradi vpliva nekateri drugih či-niteljev smo v veliko zadovoljstvo poslovanje v letu 1977 zaključili pozitivno, če to primerjamo z letom poprej, ko šmo' zaključili s 57 milijoni izgube, je to dejansko ogromen in pohvale vreden napredek.
Zaključne račune za leto 1977 smo izdelali za vsako TOZD po-
pa 1665 oseb. Fluktuacija je bila spet močna, saj se je na novo zaposlilo 213 oseb, podjetje pa je zapustilo 242 oseb.
USKLADIŠČENA
PROIZVODNJA
Najlažje in verjetno najbolj razumljivo je prikazovanje podatkov v tabelah, zato smo tudi proizvodnjo prikazali na ta način.
Torej uskladiščena proizvodnja v tonah:
"PlflTi	' ®/o *	®/n *■
TOZD	1976	19®?	1977	1976	planu
TOZD —	1	5.522	5.450	5.774	104.56	105.95
TOZD —	2	15.069	16.741	16.705	110.86	99.79
OZD	20.591	22.191	22.479	109.17	101.30
PRODAJA DOMA IN V TUJINI i
Podatki o prodaji so zelo podobnim tistim o proizvodnji, saj smo prodali: izdelkov TOZD-1 5.697 ton ali 104,54 % letnega plana, izdelkov TOZD-2 pa 16.582 ali
99,05	% od planiranega. Celokupne prodaje smo dosegli za 9,03 % več, kot leto poprej.
IZVOZ
Prodajo na tuja tržišča iz leta v, leto povečujemo, saj se je od
4,780.267,20 dolarjev v letu 1976 dvignil na 5,795.212,76 dolarjev v preteklem letu, kar znaša celo 21,23 %. Delež izvoza od celokupne prodaje je bil v obeh letih e-nak in je znašal v TOZD-1 dobrih 63 %, v TOZD-2 pa skoraj 17 %.
Iz podatkov izhaja, da smo s povečanjem prodajnih cen inozemskim kupcem in na podlagi spremenjenih tečajev tujih valut dosegli v izvozu višje neto dinarske cene kot leto poprej, in sicer v skupini RDBO za 30,33 % pri skupini MDR pa za 11,28 %. Kljub
Delegati delavskih svetov in vodja TOZD na zasedanju skupščine delovne organizacije
pri skupini RDBO od 29,25 % na
18,73	% in skupini MDR od 19,14 odstotka na 13,22 %, v celotni TOZD pa od 19,43 % na 13,50 %. V TOZD-2 velja omeniti znižanje odpadka pri izdelkih IS-bela od 16,54 % na 12,76 %, prav tako pa se je odpadek znižal tudi v celi TOZD, in sicer od 16,96 % na 15,69 %.
jona, kar je pa 23% več, kljub temu pa je dosegla letni plan 1977 gamo z 92,94 %, ker je znašal
352,1	milijona.
Ko pa k realizaciji stekla dodamo interno realizacijo materiala, izredne dohodke in upoštevamo vpliv neplačane realizacije, tedaj ugotovimo, da je znašal skupni (Nadaljevanje na 2. strani)
Seja odbora za ljudsko obrambo
OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV OBČINSKEGA POSVETOVANJA V PRIPRAVAH NA SLO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je na svoji seji dne 11. 2. 1978 obravnaval zaključke občinskega posvetovanja o pripravah na SLO in družbeno samozaščito ter glede na ugotovljeno stanje sprejel določene zaključke:
(Nadaljevanje s 1. strani)
prihodek v letu 1976 341,2 milijona, v letu 1977 pa 465,8 milijona, porast znaša 36,51 Vo.
Tu velja omeniti tudi interno realizacijo, tj. realizacijo uslug TOŽD-A, 5 in DSSS vsem trem proizvodnim TOZD, kjer ta realizacija nastopa kot strošek inter-
Kot smo že prej obvestili kolektiv, je bila izguba iz leta 1976 v celoti pokrita in to: delno iž lastnega rezervnega sklada, delno iz vrnjenih davkov in prispevkov, Ljubljanska banka, podružnica Trbdvlje pa nam je odobrila sanacijski kredit v višini 50 milijonov din na 5 let, katerega bomo morali začeti vračati na začetku leta 1979.
Vse naše TOZD so leto 1977 zaključile pozitivno, tj. z' minimalnim dobičkom. Ves ta ostanek čistega dohodka smo po veljavnih predpisih morali uporabiti za kritje že med letom 1977:plačanih akontacij posojila za razvoj nezadostno razvitih republik in pokrajin.
Za poslovni sklad in: za sklad skupne porabe torej ni ostalo ničesar. Vse anuitete, ki bodo zapadle v letu 1978 bomo- morali pokriti iz amortizacije. Obveznosti, ki se plačujejo iz sklada skupne porabe kot npr. regres za letni dopust bomo morali kriti iz mase, osebnih dohodkov, kar bo zaradi prispevkov neprimerno dražje. Po podpisanih samoupravnih sporazumih bi morali prispevati 1,50 %- od družbenega proizvoda za razvoj novih dejavnosti v občini in 1 % od dohodka za negospodarske investicije. Ker nismo dosegli skladov, tudi dveh obveznosti nismo poravnali.
OSEBNI DOHODKI
Za opravljene ure, letne dopuste državne praznike in bolniško
1.	Obrambna organiziranost v okviru OZD Steklarne se je V zadnjem obdobju sicer izboljšala, vendar s trenutnim stanjem ne moremo biti zadovoljni. Doseči moramo, da bo vsak delavec seznanjen z nalogami, da se bo aktivno vključeval v priprave na
nih storitev in je znašal v celem letu 1977 105,7 milijona din.
RAZDELITEV CELOTNEGA DOHODKA
Ugotovitev in razdelitev celotnega dohodka je izdelana za vsako TOZD in za DSSS posebej, podatki šo zelo obseženi, zato navajamo tu le zbirne:
do 30 dni smo izplačali 107,8 milijona, kar je 18,44 % več, kot leto poprej in 99,69 % od letne planirane mase.
Pri povprečnih mesečnih neto izplačanih osebnih dohodkih smo še vedno zelo nizko, saj so znašale v letu 1976 3.221,40 din, v letu 1977 pa 3.814,72 din. Res je, da znaša to povprečje 18,42%, je pa še daleč izpod lanskoletnega republiškega povprečja osebnih dohodkov gospodarstva, ki so dosegli 4.693 dih mesečno.
ZAKLJUČEK
Dokončani in tudi že sprejeti so plani po TOZD za leto 1978 z vsemi fizičnimi in finančnimi pokazatelji. Vsi si bomo morali resno prizadevati, da bodo: ti nlani izpolnjeni. Sedaj planirani ostanek čistega dohodka ne bo zadostoval ža poravnavo obveznosti po' predpisanem vrstnem redu: tj. kritje plačanih akontacij posojila za nerazvite', skupni rezervni sklad, rezervni sklad TOZD in šele nato poslovni sklad, iz' katerega bomo morali plačati anuitete sanacijskih kreditov, ki bodo leta 1979 znašale nad 9 milijonov din.
Iz vseh naštetih razlogov si bomo morali • vsi resno prizadevati za doseganje planskih nalog, za varčevanje in sploh za dobro gospodarjenje, da bomo lahko čez leto razpravljali in pisali še p boljših rezultatih in uspehih.
Heda Korbar
SLO, zagotoviti pa je potrebno tudi večjo angažiranost žena in mladine.
2.	Način organiziranja in uresničevanja ljudske obrambe in družbene samozaščite v . Steklarni Hrastnik je določen s samoupravnimi akti načelno na nivoju OŽD. Da bi delo približali in prenesli neposredno na proizvajalce, so bile ustanovljene pri vseh TOZD komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito —? v temeljnih organizacijah združenega dela delovni ljudje rta podlagi ustavnih določil organizirajo, razvijajo in izvajajo neposredne naloge na področju LO in družbene samozaščite.
3 Družbenopolitične organizacije, zlasti pa ŽK, sindikat, ZSMS in ZZB NOV imajo izjemno vlogo pri delu ih krepitvi vloge in vsebine- dela na področju" ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zveza komunistov in sindikat imata izjemno vlogo pri krepitvi zavesti do vloge ljudske obrambe in krepitvi, varnostne kulture in zavesti delovnih ljudi. Ta aktivnost in politična pomoč so temelj za organiziranje raznih predavanji razprav in drugih oblik varnostne vzgoje.
Osveščanje članov sindikata — krepitev zavesti za delo v o-brambnih pripravah in morebitni vojni je trajna naloga1 sindikatov. Le Osveščeni delavec bo izpolnjeval naloge in obveznosti, ki bi jih terjala obramba domovine,
4.	Obrambne priprave je potrebno še vnaprej vsebinsko, Organizacijsko in materialno utr j e-vati in razvijati: Na tej podlagi morajo zato vsi nosilci obrambnih priprav in družbeni dejavniki vplivati. Pri tem je potrebno ra-
čunati, da so v morebitni vojni možne različne oblike agresije in tudi različne vojne razmere.
5.	Doseči je potrebno večjo povezanost v delu med dejavniki, tako med TOZD, dejavniki KS in ostalimi dejavniki družbenopolitičnih skupnosti v okviru občine. Ta povezanost se mora odražati tudi pri izdelavi in izvajanju načrtov; SLO in družbene samoza-. ščite, civilne zaščite in narodne zaščite.
6.	Družbena, samozaščita mora postati del našega samoupravnega sistema v vseh sredinah, kar velja predvsem za TOZD in družbenopolitične organizacije v okviru OZD. Sleherni delavec se mora zavedati, da s tem, ko se aktivno vključuje v družbeno samozaščito, ščiti predvsem svoje interese, svoje samoupravne pravice in s tem družbeni sistem.
Na osnovi tega je treba upoštevati in pospešiti izvajanje nalog izdelanega:varnostnega načrta, ki mora biti osnova nadaljnjega deta pri izvajanju naloga družbene samozaščite in narodne zaščite, s
Še naprej je treba dograjevati sistem družbene samozaščite in posvetiti več pozornosti vzgoji delavcev.
Družbena samozaščita mora dobiti vidnejše mesto V izobraževalnih programih ih postati sestavni del idejno-politične; vzgoj e. ■delavcev.
Odbor je zadolžil odgovorne družbene dejavnike, da na vseh nivojih obravnavajo obstoječe gradivo, ki ga je predvidel odbor za ljudsko obrambo na nivoju OZD, v svojih sredinah pa poskrbijo, da bo o vlogi in nalogah seznanjen sleherni član delovne organizacije.
Na dan kongresa smo se zbrali delovni ljudje Steklarne Hrastnik na množičnem sestanku, s katerega smo poslali predsedstvu čestitko naslednje vsebine:
Predsedstvu 8. kongresa ZKS
Delovni ljudje posebno še komunisti delovnega'kolektiva Ste-’ klarne Hrastnik z nestrpnostjo pričakujemo začetek 8. kongresa ZKS, ker se zavedamo njegove izredne pomembnosti za razvoj naše samoupravne socialistične družbe.
Prepričani smo, da bo 8. kongres ZKS še jasneje začrtal smernice razvoja naše socialistične družbe in še bolj utrdil pozicije delavskemu samoupravljanju. Vsi delavci, posebno pa komunisti, smo dali svoj prispevek pri obravnavanju kongresnih dokumentov, ki jih v celoti odobravamo ih podpiramo. Obvezujemo se, da bomo odločno z vsemi silami uresničevali sklepe, ki jih bo kongres sprejel.
Vši delovni ljudje Steklarne Hrastnik, zbrani na skupnem sestanku, želirho kongresu plodno in uspešno delo.
Hrastnik, dne 3. 4. 1978
Delavci Steklarne Hrastnik
Kako smo zaključili poslovanje v letu 1977
Element	Doseženo 1976	Plan 1977	Doseženo 1977	. % 1976	planu
Celoten dohodek	348.035	475.655	474.137	136,23	99,68
Materialni stroški	243.077	294.537	292.681	120,41	99,37
Družbeni proizvod	104.958	181.118	181.456	172,88	100,19
Amortizacija	21.385	26.095	26.647	124,61	102,12
Dohodek	83.573	155.023'	154.809	185,24	99,86
Pogodbene obveznosti	18.286	16.020	17.224	94,19	107,52
Zakonske obveznosti	15.385	15.928	16.821	109,33	105,61
Osebni odhodki	98.933	109.694	109.958	111,14	100,24
Drugi osebni prejemki	8.254	11.945	9.238	111,92	77,34
Dobiček		1.436	1.568		109,19
Izguba	57.285			—	—
Iz dela občinske skupščine
Dne 7. 3. 1978 je bilo sklicano, zadnje skupno zasedanje vseh treh zborpv. Skupščine občine Hrastnik v mandatni dobi 1974— 1978.
Delegati zborov skupščine občine so na zasedanju sprejeli statut občine Hrastnik in, odlok o oblikovanju skupščine in o določitvi delegatskih mest v posampz-nih zborih Skupščine občine Hrastnik. -
Nadalje, so delegati zborov občinske skupščine sprejeli začasni proračun občine Hrastnik za leto 1978.
Proračun predvideva 19,671.410 din prihodkov in prav toliko odhodkov. Od tega je 52 % lastnih prihodkov, 48 % prihodkov pa je predvidenih iz naslova dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna.
šh Predlog proračuna je usklajen z enotnimi republiškimi merili, ki jih je izdal republiški izvršni svet-in ki veljajo Za dopolnjevane občine- (lastni dohodki so izračunani po teh merilih, prav tako so izdatki v skladu s temi merili). .
Prometni davek v trgovini in gostinstvu je za leto 1978 planiran s porastom 10 % na realizacijo iz leta 1977. Takšen porast je realen, saj je treba upoštevati, da je bilo v letu 1977 ob nespremenjenih stopnjah zbranih 7% manj prometnih davkov kot v letu 1976.
— Porast proračunskih izdatkov je predviden za redno dejavnost V višini 16%, kar je v skladu z republiško resolucijo in predlogom občinske resolucije, ki določata, da splošna poraba lahko raste do višine rasti družbenega proizvoda , v občini (v občini Hrastnik 24 %). Temu pa je treba dodati nove, obveznosti, ki izhajajo iz zakonov in dogovorov, kar skupno pomeni 50 % porast proračunskih izdatkov.
Pri novih obveznostih gre predvsem za povečanje priznavalnin za 200 %, stroške za zasedbo že sistemiziranih in novo sistemiziranih delovnih mest v občinskih in medobčinskih upravnih organih, stroške v zvezi z volitvami, plačilo stanovanja za potrebe de-
lavcev PM, oblikovanje blagovnih rezerv, odkup zgradbe za upravne organe itd. V odloku o proračunu So določene omejitve za nekatere nove obveznosti, ki z republiškimi organi še niso usklajene.
— Kljub uvedbi 0,5 % davka iz osebnega dohodka še vedno v ob-. čim zberemo le 52 % lastnih dohodkov. Kljub temu novemu viru dohodka bo po oceni izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije še vedno v- letu 1978 29 do 60 občin prejemalo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna (doslej takih občin 36), kar kaže na potrebo po sistemski spremembi .financiranja splošne porabe, da bo tudi na tem področju prišlo do izraza načelo s amof mancir an j a 1 družbenopolitičnih skupnosti.
—t Po dodatnih navodilih Izvršnega sveta Skupščine SR Slove-
nije , se bo dopolnjevanim občinam iz republiškega proračuna v letu 1978 priznalo še sredstva za plačilo železniških prehodov in del sredstev za oblikovanje blagovnih rezerv, in sicer v višini, ki jih bosta za posamezno občino določila ustrezna samoupravna -skupnost oziroma komite za tržišče SRS, kar- bo upoštevano pri dokončnem sprejemu proračuna za leto 1978.
— Predlog proračuna je začasen. Po dogovoru bo v oktobru oz. novembru 1978 na podlagi 9-- mesečne realizacije izračunana dovoljena poraba po posameznih občinah, hi jo bodo izračunali izvršni sveti in republiški Sekretariat za finance Oz Ustrezna komisij a pri izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije.
Nato bo v novembru 1978 pripravljen za delegate občinske skupščine dokončen predlog proračuna za to leto (kot v letu 1977).
Delegati zborov občinske skupščine :so nadalje sprejeli dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1978 v SRS. Dogovor izhaja iz načel, da bi: družbenopolitične skupnosti v SR Sloveniji zagotovile obveznost plačevanja davkov občanov, tako da se z njimi spodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini ob-
veznostj med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi.
V smislu predlaganega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1978 imamo z odlokom o davkih občanov, ki je bil sprejet, v letu 197,6 in dopolnjen v decembru leta 1977, z uvedbo davka iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 %, v občini Hrastnik usklajeno davčno politiko tako glede vrste davkov, davčnih o-snov in stopenj za posamezne vrste davkov* razen stopenj iz kmetijske dejavnosti, ki pa se bodo tudi v letu 1978 uskladile z navedenim dogovorom.
Delegati so sprejeli tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov.
Spremembe odloka se nanašajo na davčni inštrumentarij s področja davkov in davčnih olajšav od kmetijstva- Z letom 1978 se prične uporabljati kot davčna o-snova novo izračunani katastrski dohodek* katerega izračun so o-pravile posebne občinske oziroma medobčinske komisije na podlagi zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka iz leta 1976. V primerjavi ž obstoječim katastrskim dohodkom se je novi katastrski dohodek povišal v povprečju za območje občine Hrastnik s faktorjem 4,79.
Temu porastu katastrskega dohodka, ki predstavlja davčno o-snovo za davek od kmetijstva, je potrebno ustrezno prilagoditi davčno stopnjo, tako da se v načelu ne bi obveznosti iz kmetijstva bistveno povečale od obveznosti, ki so bile uvedene pred u-gotovitvijo 'novega katastrskega dohodka.
Vse spremembe so usklajene z dogovorom o usklajevanju davčne politike v občinah in usklajene med občinami zasavske regije.
Nadalje so delegati sprejeli odlok o lestvicah katastrskega dohodka v občini Hrastnik in dali soglasje, da odbor za odpravo posledic potresa pri skupščini občine Kranj uporabi sredstva zbrana na območju občine Kranj na podlagi republiškega zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč v letu 1977 do 31. 12. 1977, za pomoč pri odpravljanju posledic potresa. Neporabljena sredstva prejšnjih let ostanejo neangažira-na ter pooblastili Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik za izdajanje soglasij Šolskemu centru - Trbovlje — TOZD Revirski delavski univerzi v zvezi z uvajanjem faznih oblik izobraževanja, za katera se zahteva soglasje občinske skupščine.
Sprejeli so tudi poročilo o delu Skupščine občine Hrastnik in njenih organov za mandatno dobo 1974—1978, s tem da se v poročilu omeni tudi dosedanje delo komisije za uresničevanje zakona o združenem delu ter da se vnesejo naloge iz tega področja.
Tovarišica Vida LOGAR, roj. 1934. leta, je bila ponovno imenovana za ravnateljico Vzgojno-varstvenega zavoda Hrastnik* za mandatno dobo 4 let.
Delegati zborov občinske skupščine so se strinjali s predlogom sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Hrastnik in sprejeli sklep o najetju kredita
za financiranje priprav na SLO pri Vojnem servisu iz Beograda. Po tem sklepu se bo najel kredit v višini 300 milijonov S-din, z odplačilno dobo 5 let, s 3 % obrestno mero. Odobreno posojilo se bo uporabilo v višini 2/3 za nabavo opreme, 1/3 teh sredstev pa se bo uporabilo za ureditev potrebnih skladišč.
Kredit se bo odplačeval iz sklada za financiranje obrambnih priprav v občini Hrastnik.
Na 15- zasedanju zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik, dne 31. 1. 1978 je delegat Kovač Mirko opozoril na nujnost ureditve pločnikov ali ograje ne levi ali desni strani cestišča, ki vodi od delavskega doma v Hrastniku oz. od stanovanjske hiše na Logu št. 1 mimo poslovno stanovanjskega objekta na Trgu Franca 'Kozarja pa do priključit-, ve na glavno cesto. Tov, Kovač je povedal, da je zaradi takšnega stanja prišlo do večjega števila manjših nezgod, pa tudi do večjih nesreč.
O zadevi je razpravljal izvršni svet skupščine občine Hrastnik pa 57. seji dne 16. 2. 1978. Sprejeto je bilo stališče, da naj za namestitev ustrezne ograje poskrbi krajevna skupnost Hrastnik — zgornji del ob sodelovanju Skupnosti krajevnih skupnosti Hrastnik iz sredstev, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu (morda ob sodelovanju Samoupravne komunalne interesne skupnosti). Oddelek za gospodarstvo in finance je dne 21. 2. 1978 pismeno seznanil krajevno skupnost Hrastnik — zgornji" del s postavljenim delegatskim vprašanjem in stališčem izvršnega sveta. Glede stopnišča ob poslovno Stanovanjski Zgradbi, ki je v zimskem času zelo spolzko, pa bo oddelek za gospodarstvo in finance proučil, kaj je možno v tem primeru storiti.
Delegati so bili na zasedanju seznanjeni tudi z dopolnitvijo odgovorov na delegatska vprašanja, postavljena na 14. zasedanju zbora krajevnih skupnosti dno 27. 12. 1977, in sicer:
— Tov. DORNIK Edi, delegat KS Turje-Gore je opozoril na nujnost popravila strehe na bivši ■šoli v Turju, ki jo je poškodovalo neurje. Tov. Dornik je predlagal, da zadevo čimprej uredi občinska skupščina, ker je bil ob prenosu šole v upravljanje KS Turje-Gore Sprejet sklep, da bo stroške večjih popravil krila občinska skupščina.
Nadalje je opozoril na nujnost popravila ceste, ki vodi od stano-. vanjske hiše. Selič (prek Grete) v Turje.
V odgovoru je bilo delegatu pojasnjeno, da se Krajevni skupnosti Turje-Gore predlagalo, da prouči možnosti za popravilo javne ceste, ki vodi od stanovanjske hiše Selič (prek Grete) v Turju ter da ugotovi obseg poškodb na strehi zgradbe bivše podružnične šole ter o tem obvesti izvršni svet.
Odgovor se dopolnjuje s tem, da je med tem časom krajevna skupnost Turje-Gore obvestila izvršni svet, da je zgradba bivše podružnične šole v izredno kritičnem stanju. Nujno je prekriti ce-(Nadaljevanje na 4. strani)
Ob zaključku zasedanja se je predsednik občinske konference SZDL Hrastnik inž. Franjo Krsnik zahvalil delegatom v mandatnem obdobju 1974--1978 za njihovo pionirsko delo pri utrjevanju delegatskega
sistema
Z ZNANJEM PREKO OVIR
IDEJNO POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE ČLANSTVA ZK
Kmalu bo 30 let, odkar smo v naši družbi krenili na pot samoupravnega socializma. Za nami je 28 let izkušenj, boja, premagovanj in kar lahko še zlasti s ponosom ugotavljamo — zmag. S stališča centralističnih odnosov, kar je bilo v prvih povojnih letih povsem razumljivo, zadnje čase vse bolj uveljavljamo načela demokratičnega centralizma, ali ž drugimi besedami povedano, vse več pravic in dolžnosti prehaja v bazo TOZD, krajevne skupnosti itd. Zgodovinska pot boja delavskega razreda je dolga. Engels in zlasti Marx, kasneje tudi Lenin so dali svetu novo pojmovanje, znanstveno teorijo, z njo pa je delavski razred dobil načelo svojega boja zoper izkoriščevalce. Marksizem ali znanstveni socializem, ki so ga utemeljili prej o-menjeni velikani, ni enkrat za vselej dana dogma, po kateri se je treba brezpogojno ravnati. Je samo živa misel, ki se nepretrgano razvija tudi v naši sedanji družbi.
Naša družba je s svojimi načeli prispevala pomemben delež k razvoju marksistične teorije. Samoupravni socializem kot tak, pa je prav gotovo ena naj demokratične j ših oblik delovanja delavskega razreda. Kljub vsemu pa ne gre prezreti nekaj. Za splošni napredek in razvoj je potrebno znanje, poznavanje ne samo Zakona o združenem delu in drugih samoupravnih splošnih aktov. Potrebno nam je znanje kot vodilo pri nadaljnjem razvoju naših proizvodnih in samoupravnih odnosov. Delavec — neposreden proizvajalec in samoupravljalec je resnici ha ljubo nemalokrat postavljen pred težavne naloge.
Nepoznavanje določenih {problemov na teh področjih se nemalokrat spremene v bumerang, pred katerim se delavec ubrani s ponovnim prepričevanjem, ki mu konec koncev še vedno ostane nejasno. Ne gre za to, da najdemo primernejše oblike dvosmernega komuniciranja med neposrednimi proizvajalci in ostalimi strukturami. Gre le zato, da najdemo ■svoje mesto in svoj pomen pri nadaljnjem razvoju marksistične misli.
V tem letu se je pričelo z novim, lahko bi rekli, dodatnim izobraževanjem, v prvi vrsti zlasti za neposredne delavce -— člane
ZK. Politična šola CK ZKS je namreč ustanovila več medobčinskih študijskih središč, katerih namen je prav ta, da nudi dodatno marksistinčo znanje v prvi fazi neposrednim proizvajalcem, kasneje pa tudi ostalim strukturam v članstvu ZK.
Prav ta čas poteka v Trbovljah 3-mesečni strnjen seminar. Istočasno pa je pričela z delom enoletna dopisna šola. O pomenu in nalogah medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS v Trbovljah smo zaprosili za kratko izjavo tov. Janka Savška, vodjo središča, ki je med drugim dejal:
»Z ustanovitvijo medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS Trbovlje, delovati je pričelo konec minulega leta, so bili dani pogoji za uresničitev koncepta idejnopolitičnega usposabljanja članstva ZK. Osnovni namen te zvrsti družbenopolitičnega izobraževanja je povezovanje teorije in prakse marksizma.
Koncept idejnopolitičnega u-sposabljanja članstva, mimo u-staljenih in že utrjenih oblik, zajema dopisno šolo marksizma, trimesečni strnjeni seminar za proizvodne delavce in člane ZK ter večdnevni seminar o samoupravljanju v združenem delu (ta bo jeseni). Lahko rečemo, da smo v revirjih dobro »zaorali«, saj je v dopisni šoli marksizma zajeto 127 slušateljev, ki bodo z individualnim študijem ter občasnimi kon-sultacijami s predavatelji obdelali zahtevno snov. V okviru dopisne šole marksizma deluje en oddelek v Hrastniku ter dva oddelka v Trbovljah in dva v Zagorju.
Trimesečnega strnjenega seminarja se udeležuje 28 komunistov iz vseh treh revirskih občin. Strnjeni seminar je izredno zahteven, saj morajo slušatelji obdelati p skrčen program enoletne srednje partijske politične šole. Ti obliki idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja sta'pomembni tudi zato, ker so, oziroma se bodo udeleženci po sorazmerno kratkem času pohovno vključili v proizvodno delo in družbenopolitično aktivnost. Načrtovali in organizirali pa bodo tudi idejnopolitično usposabljanje v svojih osnovnih organizacijah.«
Mogoče je prav, da spregovorimo nekaj besed tudi o samem
VABILO
OOS TOZD IV prireja v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom drugi
zabavni večer
v poslovni stavbi, dne 15. aprila 1978 ob 19.30 IZBIRALI BOMO TUDI MISS HRASTNIKA Igral bo ansambel Jožeta Rusa
Vljudno vabljeni!
Organizacijski odbor
učnem programu. Tako v strnjenem 3-mesečnem seminarju, kot v dopisnem načinu izobraževanja slušatelji osvajajo znanja iz na-slednjh področij:
—	razvoj proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov v SFRJ;
—	ekonomska teorija marksizma;
—	zveza komunistov v samoupravni družbi;
—	temelji filozofije marksizma, marksizem o družbi in zakonitostih njenega razvoja in
—	družbeni izbor, razvoj, organiziranost in funkcija samoupravljanja v SFRJ.
Omeniti je treba tudi imena predavateljev. Vodstvo študijske-
ga središča se je zelo potrudilo, saj mu je uspelo angažirati res najboljše razpoložljive moči. Svoje znanje in praktične izkušnje posredujejo slušateljem med drugim: dipl. ekonomista Peter Kovač in Janez Drnovšek, dipl. sociologinja Milica Pišek, politolog-novinar Milan Vidic in bivši novinar Dnevnika in vodja središča Janko Savšek. Študij poteka v dveh smereh. Prva so čista predavanja, druga pa seminarska oblika dela. Poleg tega imajo slušatelji na voljo tudi spremljanje vseh aktualnih političnih dogodkov preko predavanj znanih družbenopolitičnih delavcev iz revirjev.
J. P.
Iz dela občinske skupščine
(Nadaljevanje s 3. strani) lotno streho in obnoviti električno napeljavo, ki je še nadometna. Po njihovi oceni bi stroški znašali ca. 45.000 din.
Glede ureditve cestišča Creta-Turje krajevna skupnost pojasnjuje, da bi za ta dela bilo treba zagotoviti okoli 30.000 din. Krajevna skupnost ima za materialne izdatke 60.000 din zbranih od vaščanov za cesto Marno-Turje. Z ozirom na to, da so ti stroški že
mom za leto 1978. Skupnost krajevnih skupnosti združuje vsa sredstva po sprejetem samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev v višini 300 din na zaposlenega, prav tako se vsa sredstva namenjena v proračunu za delovanje krajevnih skupnosti nakazujejo skupnosti KS, ki jih na podlagi letnih programov v delegatski skupščini podeljuje posameznim krajevnim skupnostim.
7. 3. 1978 so se zbrali za zadnje skupno zasedanje v mandatni dobi 1974 —1978 delegati vseh treh zborov občinske skupščine
poravnani, menijo del teh sredstev porabiti za odpravo pomanjkljivosti na cesti (kanalizacija in priključitev ceste Orožen-Creta na asfaltno cesto).
O obeh postavljenih vprašanjih je razpravljal izvršni svet SO Hrastnik na 57. seji dne 16. 2. 1978. Glede popravila strehe na bivši podružnični osnovni šoli je izvršni svet smatral, da bo občina kot upravljalec zgradbe skušala zagotoviti sredstva za najr-nujnejše popravilo.
Za ureditev cestišča Creta-Tur-je pa je pristojna krajevna skupnostTur j e-Gore ob sodelovanju skupnosti krajevnih skupnosti, kamor naj se krajevna skupnost obrne s predlogom oz. s progra-
— Tov. KREŽE Stane — delegat KS Podkraj je predlagal, da občinska izobraževalna skupnost Hrastnik prevzame stroške prevoza šoloobveznih otrok po žičnici preko reke Save v Podkraju.
V odgovoru je bilo navedeno, da je bila občinska izobraževalna Skupnost-seznanjena s postavljenim vprašanjem. Odgovor se dopolnjuje s tem, da je občinska izobraževalna skupnost pripravljena prevzeti navedene stroške. V ta. namen naj krajevna skupnost napravi ustrezno vlogo s predračunom stroškov in jo naslovi na občinsko izobraževalno skupnost.
Sekretariat
Skupščine občine Hrastnik
Naloge sindikata - življenjske izkušnje vseh
Kaj sta povedala bivši in sedanji predsednik
tovariša JANEZ CIGLAR in EDO VOLFAND
Pred sindikati, kot številčno najmočnejšo družbenopolitično organizacijo v naši samoupravni ureditvi, se postavljajo iz dneva v dan zahtevnejše naloge. To je konec koncev tudi povsem razumljivo. Kajti vse več Odločitev pada na ramena delavcev kot neposrednih nosilcev. Zato je še kako pomembno prav delo sindikatov. No praksa kaže, da delo oziroma uspešnost neke organizacije sloni na ramenih posameznikov, ki so na čelu dotične orgav mizacije. Ali je in če je to pravilno, ne bi radi ugotavljali? Vseeno pa ne moremo ostati ravnodušni, če gre za nedelo. Zakaj pravzaprav to vprašanje? Preprosto zaradi tega, ker v konkretnem primeru, ko gre za delo sindikata, marsikdo ne najde njegovo pravo vrednost, oziroma ne pozna njegovo pravo mesto v današnjem razvojnem sistemu.
Pretekli mesec, smo dali razreš-nico staremu in volili novo sindikalno vodstvo. Morda je prav, da ob tej priliki zvemo nekaj misli dosedanjega in pa novega predsednika 10 K GOS naše delovne organizacije/
- V pretekli mandatni dobi je vodil naš sindikat tovariš Janez Ciglar. Prav v tem času je prišlo do velikih sprememb v načinu in delu sindikatov. Reorganizacija je vnesla v sindikalne vrste povsem novo, doslej še nepoznano delo. Večina dela se je prenesla na osnovne organizacije, sindikalne skupine in podskupine.
10 K OOS je tako postal nekakšen koordinator znotraj delovne organizacije. Žal pa vedno ni bilo tako. Kajti v tistih osnovnih organizacijah, kjer so imeli dela voljne kadre, je delo steklo v željeni smeri. Skratka, ponekod je sindikat zaživel, drugod pa ne. O vsem tem, predvsem pa o tem, kakšno je njegovo mišljenje, smo najprej povprašali dosedanjega predsednika tovariša Ciglarja.
— Ob mojem odhodu s funkcije predsednika Sindikata bi lahko spregovoril z mnogo besed. Ne kot nadomestilo ali opravičilo, ampak iz preprostega razloga, ker je to potrebno. Zavedam se, da nismo storili vsega. Vprašanje pa je, če smo premalo. Zato se bom omejil le na nekatera posamezna področja dela sindikata. Najprej bi rad poudaril naslednje. V trenutni situaciji; kakšna v resnici na ljubo traja zadnji dve leti, je delo sindikata kot tako zelo zahtevno, pa obenem tako neprisotno. Zato je tudi bilo večkrat slišati kritiko od nepoučenih, češ, da sindikat ne dela, da ga ni. Seveda pa je stvar bistveno drugačna. Z novo reorganizacijo je dobil sindikat povsem nova področja svojega delovanja. Neke, za ljudi tako prisotne lastnosti delovanja sindikata, so bile praktično prekinjene. Sindikat kot najmasovnejša družbenopolitična organizacija je preusmeril svoje delo zlasti, na področje sa-
moupravljanja, se pravi reševanje vseh problemov, ki nastajajo s tem v zvezi. Seveda ostaja vprašanje, če smo bili kos vsem tem nalogam. Prepričan sem, da bi se dalo o tem mnogo govoriti. Žal so biii tudi trenutki, ko smo bili prepuščeni sami sebi, brez potrebne pomoči posameznih služb in nekaterih vodilnih struktur. Kot najbolj svež primer naj navedem akcijo okrog formiranja poslovne skupnosti. Znano je, da je bil pobudnik te akcije sindikat na čelu ž občinskim sindikalnim svetom. Žal pa so znani primeri, ko. so nekateri posamezniki urejevali stvari po svoje, brez vrednosti sindikata, kaj šele, da bi bil le-ta prisoten. Seveda take stvari niso zaželjene in dajejo kaj slab vzgled medsebojnega sodelovanja in sporazumevanja.
So pa še stvari, ki so v precejšnji meri vplivale ha boljše, kon-struktivnejše delo ; sindikata. Predvsem- želim povedati naslednje,' Kot predsednik sindikata sem naletel na prebejšnje ovire tako pri, sodelavcih, pa tudi nekaterih ostalih struktur, zaradi mojega večkratnega izostajanja z delovnega mesta. Zato se mi zdi nujno potrebno, da dobi sindikat, čimprej profesionalnega delavca, ki bo tudi strokovno, sposoben urejati vse potrebno. Na ta na-' čin bi bilo delo sindikata mnogo uspešnejše, razbremenilo pa bi tudi nekatere dosedanje vodstvene funkcije v sindikatu. O ustanovitvi tega delovnega mesta je bilo govora že na več letnih konferencah sindikata. Bili so sprejeti tudi že določeni sklepi, a žal kot kaže. brez uspeha. Čudi me, odkod takšni pomisleki, ko pa na drugi strani ugotavljamo, da imamo odprta delovna mesta, katera še vedno ostajajo dokaj problematična. Tudi napori v tej smeri, da dobi sindikat lastne prostore, niso rodili sadove. Kaj to pomeni za delovanje sindikata, je tudi odveč govoriti.. Skratka gre za osnovne Stvari, o katerih pravzaprav niti ne bi smelo biti pomislekov.
Kljub Vsem naštetim okoliščinam pa ne gre omalovaževati storjenega dela. Predvsem v političnih akcijah je sindikat svojo nalogo 100 odstotno izpolnil. In ne gre za samozadovoljstvo, ampak za dokaz, da je na tem področju sindikat bil kos postavljeni nalogi. Čisto na koncu bi rad omenil še materialna sredstva. Teh je odločno premalo, zlasti ko gre za posamezna področja dela, kot so na primer športno rekreativna dejavnost in podobno. Nekaj sredstev sicer imajo osnovne1 organizacije, vendar so le-ta pičla, da ni moč pričakovati^ bistvenih rezultatov. In morda še bese-: do dve o, izobraževanju. Zdi se mi, da je bilo prav izobraževanju doslej posvečeno premalo pozornosti. Vendar je treba vedeti naslednje. Nalogam je kos le dobro podkovan in splošno poučen in razgledan delavec — samoupravi j alev, pa najsi gre za samoupravne organe ali pa za delo v DPO. Isto velja, če ne .še v večji meri, tudi za sindikalne aktiviste. Možnosti so, ždi pa se mi, da jih odločno premalo koristi: mo. Predvsem klub samouprav-
ljalcev bi morali v ta namen precej več koristiti. Naj izkoristim to priliko, da zaželim novemu sindikalnemu vodstvu, zlasti svojemu nasledniku, kar. največ uspeha pri delu.
Toliko smo, pribeležili, iz sicer obširnega razmišljanja dosedanjega predsednika Janeza Ciglarja.
Novi predsednik Edi Volfand, sicer dovolj zgovoren, jasen in' konkreten, tokrat ni bil ravno navdušen,. ko smo ga prosili za krajšo izjavo. Dobili smo občutek, da sei zaveda pomembnosti naloge, zato ne želi biti prenagljen v izjavah. Njegovo vodilo 'je predvsem delo, in .to konkretno in jasno začrtano. No kljub temu pa je iznesel nekaj svojih zamisli, ki naj bodo kot prioritetno vodilo delo sindikata, fjj— Nikakršne dileme ni, da je treba o vlogi in delu sindikata postaviti jasne smernice in cilje. Seveda le-te ne morejo biti vedno dolgoročne. Prav gotovo pa je, da moramo programe dela sestaviti tako, da smo jim potem tudi kos. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je to naloga nas vseh in da posameznik ne predstavlja pravzaprav nič ali pa bore malo. Vsi skupaj pa moramo stremeti za tem, da naloge, ki so nam zastavljene in mimo katerih kot člani sindikata niti ne moremo, realiziramo tako, da izpolnimo pričakovanja tako delavcev kot družbe v celoti.
Zato se mi zdi nadvse pomembno, da naše delovanje 'usmerimo predvsem na naslednja pocfroč-
kona o združenem delu;
—	izobraževanje članov prek seminarjev zlasti na temo: smeri razvojd političnega sistema socialističnega samoupravljanja;
—	krepitvi medsebojnih odnosov;
—: budno spremljati način sti-mulativnejšega nagrajevanja;
—	spremljati odnose o združevanju sredstev in sredstev za osebne dohodke (nov -pravilnik OD);
—	vztrajati na sistemu dohodkovnih odnosov;
—	urejanje odnosov in izvajanje le-teh. na področju športno rekreativne dejavnosti;
—- izvajanje določil o družbeni samozaščiti itd.
Pri tem pa se mi zdi nadvse pomembno, da najdemo način tesnega sodelovanja z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami tako v DO kot izven nje. Predvsem se mi zdi potrebno najti
konkretne stike z organizacijo ZSM v podjetju, ki je nosilec idej in ustvarjalnosti na področju dela in organizacije.
Še za eno področje gre, za katero mislim, da se bomo morali sindikati znotraj DO jasno dogovoriti, in zavzeti svoja stališča. To so ukrepi zoper anomalije in take investicije, ki niso v skladu z višjo produktivnostjo in niso dovolj študijsko izdelani. Tu sem 'spada raziskava tržišča, prodaja in doseganje za nas ugodnih cen. Vodenje in upravljanje morata najti skupen jezik.
Toliko je dejal novi predsednik IOK sindikata tovariš Edi Volfand, ki bo jeseni dopolnil 44. leto starosti.
Sicer pa naj ga predstavimo nekoliko pobliže. Je VK strugar, zaposlen V TOZD IV. Doslej je bi! izredno aktiven v samoupravnih organih in DPO. V zadnji mandatni dobi je bil predsednik OOS v TOZD IV. .Ža svoje aktivno delo ha družbenopolitičnem področju je v letu* 1976 prejel ■ Srebrni znak 'sindikata. Je član ZK in kot tak v Sekretariatu osnovne organizacije' j TOZD. Med njegove vrline sodi nedvomno vztrajnost in kot glavna odlika izredna sposobnost komuniciranja. Ne gre pa prezreti tudi njegove organizacijske sposobnosti. Ob koncu še morda besedo ali dve o tistem, kar v razgovoru z obema nismo zasledili, ali pa smo mogoče prezrli. Kljub obširnim in dokaj zahtevnim nalogam, katere se nalagajo sindikatu, se nam zdi potrebno, da je treba ustvariti predvsem eno. Ustvariti je treba zdravo tovariško vzdušje. Prepuščamo se sistemu avtomatizacije in postajamo roboti sodobnega življenja. Pozabljamo na družabnost in smo si, čeprav sodelavci, skorajda tujci. - Videvamo se na delovnem mestu in nekateri še na sestankih. Čeprav ta kruta resnica marsikomu ni po godu, pa je res tako. Tako radi poudarjamo, da je skrb za človeka naša prva in največja naloga tudi, kdo je za to zadolžen. Mi vsi smo za to dolžni, sindikat še zlasti. V zadnjih letih tako pogosto slišimo: »Nič, kar je za delavca pomembnega, brez vednosti sindikata«! To je res. Toda tudi to je res, da vse to ne pomeni nič, če je to gol formalizem in ne življenjska praksa. Da pa, to bo, smo ponovno odgovorni mi vsi. Kajti mi vsi tvorimo veliko družino — sindikat!
N. N.
Obvestilo
UPRAVIČENCEM OTROŠKEGA DODATKA
Uredite izjave v zvezi upravičenosti do otroškega dodatka za leto 1978 v kadrovski službi.
Rok 20. 4. 1978.
Potrjena visoka
razredna zavest
V pravkar končani množični, ■politični samoupravni akciji smo evidentirali, kandidirali in izvolili nove člane delegacij za skupšične družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. S temi volitvami smo še delavci v_ TOZD in drugi delovni ljudje in občani ■krajevne., skupnosti, ponovno kot že velikokrat doslej, nedvomno o-predelili za našo socialistično u-reditev, za samoupravljanje in
njegov razvoj in za naš delegatski sistem in njegov razvoj.
■Z izvolitvijo so delegati prevzeli nase veliko dolžnost in odgovornost. Ne le da bodo prihajali na seje delegacij in; skupščin, ■marveč da bodo s celotnim svojim ravnanjem zagotavljali'uresničevanje interesov delovnih ljudi, ki so najbolj izraženi v ustavi, zakonu o združenem delu in v kongresnih in drugih dokumentih
V TOZD V je bil volilni prostor premajhen za vse, ki so želeli čimprej
voliti
Na volišču v TOZD III
Volilne skrinjice so letos bile premajhne že v jutranjih urah
Zveže komunistov. Kajti delegatski sistem ni odločanje v imenu delovnih ljudi, .pač'pa način in sredstvo za neposredno odločanje delovnih ljudi samih.
Vsa interesna področja so del celotnega združenega dela, je pravica in dolžnost ter odgovornost vsakega med nami in nas vseh.
Novoizvoljeni delegati prevzemajo ■ od delegatov prejšnjega mandatnega obdobja velike uspehe in številne zahtevne naloge. Te so zaobsežene v srednjeročnih sporazumih, v temeljnih planih, v sklenjenih samoupravnih sporazumih iz sfere družbenih dejavnosti in potreb, ki izhajajo o pravicah in obveznosti delavcev iz zakona o združenem delu in gradivih 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije in 11. kongresa ZKJ.
Vši smo prepričani, da bodo nove delegatske skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti, tako v občini, regiji in republiki, v celoti uspešno opravile svoje veliko zaupano družbeno poslanstvo, ker bodo delegati prav gotovo z vso svojo ustvarjalnostjo, prizadevnostjo in sposobnostjo za sporazumevanj e uresničevali -svo-j e delegatske naloge.
In kako smo Volili oziroma kakšni so volilni rezultati v pod-
Na uredništvo Steklarja je tik pred izidom te številke prispelo pismo tovariša Ignaca Jerana, z
j.etju. Večina kandidacijskih konferenc se je odločila za Splošne delegacije, le TOZD I se je odločil za dve združeni in šest posebnih, vsi ostali za splošne in, združene, ki štejejo po deset ozir. roma petnajst članov.
■Skupni rezultat’ 'oziroma udeležba na voliščh je bila *91,86 %. Odstotek bi bil gotov-o še boljši, v kolikor ne bi bilo tako visoko število članov našega kolektiva v bolniškem staležu.
Prav tako je bila udeležba občanov v KS spodnji del, 'kjer so volili delegate za zbor delegatov ter pet posebnih in dve združeni delegaciji.' Od skupno vpisanih' 1515 volilnih upravičencev jih je volilo 1374 ali 95,9 %. V obeh primerih gre za tako visok odstotek udeležbe družbenopolitičnih organizacij, demokratičnost postopkov pri evidentiranju in kandidiranju in ne nazadnje, ponovno se je pokazala kot že mnogokrat doslej, visoka zavest naših delavcev in občanov.
Kadar se je treba odločati d naši pripadnosti samoupravnem socializmu, neuvrščenosti in za nadaljnji razvoj ter bogatitvi medsebojnih družbenih odnosov, so podpora tem ciljem rezultati in u-deležbe na volitvah.
Alojz Janežič
željo,,da ga v celoti objavimo. To željo smo mu izpolnili in pismo objavljamo.
Kako dolgo še tako?
Kakor vidimo, .vsak čas gre kdo iz , našega težkega steklarskega poklica. Najbolj! žalostno pa je. to, da gre stran predsednik sindikata, mlad steklar, poln elana in zdravja.
Pravijo, da se ne da nobenega zadržati, jaz pa mislim, da .se da, in to s. tem, da se enkrat za vselej zavedamo, da je steklarsko delo težko in tudi precej strokovno.
' Ker je tako, potem bo-pač treba steklarja tudi pošteno plačati.' Ge samo pomislim, da ima visoko kvalifiicrani 'steklar — brigadir, ki odgovarja za sedem ljudi,-za kvaliteto v brigadi, za medsebojne odnose in prav tako za delo, kot vsi ostali v brigadi, samo 4.650 din osnove, v drugi in tretji grupi pa še manj, potem ni čudno, da steklarji še vedno- odhajajo. Zavedajmo se, da to delo zahteva izjemne napore.
Dela se nov pravilnik?
V tem pravilniku na-j komisija enkrat spozna, da je Steklar srce tovarne in mu naj določi tudi pošteno osnovo, da se ne bodo še naprej ponavljali taki inpodobni primeri.
Zavedati se moramo, da bi se. lahko na ta razpis marsikdo prijavil. Toda zavest nas steklarjev, ki opravljamo syoj poklic s srcem in ljubeznijo, je prevelika. Ni nam mar lepše obleke in lepšega dela, pač pa bomo ostaii zvesti naši tradiciji. Steklarji smo in tudi ostanemo.
Precej je že takih, ki so zbežali od trdega steklarskega dela. Zato
naj bo to še enkrat opozorilo vsem na vodilnih položajih, naj spl zavedajo svoje, odgovornosti pred kolektivom in tudi! širšo. družbo, kajti zaupali smo njim in naj to tudi upravičijo. L
Imeli smo 100 brigad, sedaj jih imamo še samo >48. Mar ni to do- . volj Zgovoren dokaz, kako delamo v podjetju?
Tovarno imamo lepo in smo jo tudi mi zgradili, toda kaj ■ nam’ bo, če ne bomo imeli-steklarjev,’ tu mislim predvsem na kader. Vprašani se, ali sO se vodilni v: podjetju sploh kdaj vprašali, zakaj gre ta ali oni steklar stran in ga skušali zadržati. Nekateri so celo govorili, češ, kar naj gredo.
■ Toda prišel je čas, ko jih Spet iščemo; potrebujemo, samo za tako osnovo jih ne bo,'ker imajo drugje lepše pogoje in tudi plače nimajo slabe. Prišel je čas, ko ho-; č-ejo imeti vsi več za tako' težko delo. I . \	' '	' . .
.Nihče pa ne more reči, da steklarsko delo ni'težko in. strokovno.	Ignac Jeran
Zahvala.
Ob odhodu iz Steklarne Hrastnik se vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD-1, izmene Adolfa Haberla, iskreno ■ zahvaljujem za prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na - vas.
Vaša sodelavka Petra Tunjic
Stran 7
Predstavljamo vam
Tudi tov. HILDA DRAME je bila izvoljena za delegata 8. kongresa Zveze .komunistov Slovenije. Zastopala je komuniste hrast-niške občine, kjer že dolga leta aktivno politično dela.
Rojena je leta 1934 v Hrastniku, članica ZK od leta 1954. V Steklarni Hr astnik J o kot dobro aktivistko in delavko vsi poznamo. Zaposlena je v administraciji TOZD 1, pred tem pa smo jo srečevali na delovnem mestu brusil-ke in pozneje rezalke steklenih izdelkov v Steklarni Hrastnik.
Vsa leta je aktivna politična delavka, predvsem na področju sindikalnega dela in dela v okviru družbene aktivnosti žena v kolektivu inv občini. Tudi na zadnjih volitvah je bila izvoljena kot delegat v zbor združenega dela občine Hrastnik. Bila je aktivna udeleženka kongresa sindikata kemične industrije SRS in delegat na 8. kongresu: ZSS.
Spominja se, da je 8. kongres' ZSS že pred leti sprejel dva pomembna dokumenta glede organiziranosti sindikatov Slovenije — dogovor o organiziranju in: delovanju sindikatov v SRS in sklepe 8. kongresa ZSS. Mnenja je, da oba dokumenta odražata družbeno vlogo in naloge sindikata,- krepitev idejne enotnosti pri akcij-'
Tov. SAVIČ MOMIR je eden od izvoljenih delegatov za XI. -kongres ZKJ, ki bo zastopal člane Zveze komunistov iz revirskih občin.
Tov. Savič je rojen 1933. leta. V Hrastnik je prišel iz steklarske šole Rogaška Slatina, kjer je dobil prve osnove steklarskega poklica. Po večletnem delu v. Steklarni Hrastnik je'postal VK in steklarski mojster. Član ZKS je od leta 1952. Na družbenopolitičnem področju je vsa leta zelo aktiven. Več let je bil sekretar o-snovne organizacije ZK v steklarni, sekretar aktiva ZK delavcev v občini Hrastnik, bil član občinskega komiteja ZKJ Hrastnik in član revirskega komiteja ZKS. Ker se zaveda svoje naloge kot delegat za XI. kongres ZKJ, se bo aktivno vključil v razpravi na XI. kongresu'ZKJ. Spregovoril bo o problematiki delavske vrline v ZKJ z ozirom na to, ker zastopa revirje, kjer je v ZKS zastopani^ največ delavcev, v pogledu na druge občine v Sloveniji.
Pri dosedanji oceni razprav kongresnih dokumentov ugotavlja, da je še vedno premalo-konkretnih razprav, komunisti ugotavljamo, da zakon o združenem
delu še ni povsod v celoti realiziran, zaradi tega čaka predvsem vodilne komuniste v samoupravnih organih, sindikatu še veliko nalog, ki jih moramo v kratkem obdobju realizirati. Vsi .se moramo zavedati, pri svojem delu predvsem tega, -da -kot -komunisti samoiniciativno najdemo probleme, ki jih moramo -tekoče reševati. Vsak član ZK se mora najti v sredini dogajanj, kje živi in dela, tam mora odigrati svojo odgovorno nalogo, to predvsem v samoupravnih organih, sindikatu, SIS in KS.
Ko je ocenjeval kongresno gradivo, šteje za pravilno odločitev glede spremembe statuta ZKJ, predvsem v pogledu tega, da postane oshova celotnega delovanja in dela članov ZK v osnovni organizaciji, ki bo neposredno odgovorna za svoje delo občinskemu komiteju ZKS.
Ko analizira dosedanjo aktivnost članov. ZK v predkongresnem delu, ugotavlja, da ta še ni-dovolj konkretna. Ocenjuje primer razprave članov ZK, vodilnih komunistov iz TOZD in služb ter družbenopolitičnih organizacij v Steklarni Hrastnik na temo: de-
lavec v TOZD, njegova vloga pri oblikovanju dela, zagotavljanju in delitvi dohodka, da je bila razprava premalo konkretna, da ni bilo konkretnih odgovorov na zastavljena vprašanja. V tem pogledu čaka komuniste Steklarne Hrastnik še .veliko nalog, ker zakon o združenem delu obvezuje vse, predvsem komuniste na vodilnih delovnih mestih v TOZD in službah, da se problemi hitreje rešujejo, predvsem ko gre za vprašanja dohodkovnih odnosov, svobodne menjave dela, da se u-redi poslovanje tako, da ima vsaka TOZD svoj žiro račun itd., ker le z dokončno realizacijo teh nalog bodo delavci vedeli, s kakšnimi sredstvi razpolagajo in kako gospodarno poslujejo. Zaradi tega bo potrebno v predkongresnem delu članov ZK še bolj temeljito konkretizirati postavljene naloge. Po XI. kongresu ZKJ je potrebno takoj; pristopiti k izvrševanju sklepov, katere bo kongres spre-
jel.
Tovariš Savič meni, da je zanj priznanje in čast, da bo kot izvoljen delegat na XI. kongresu ZKJ zastopal revirske člane ZK. Zaveda se, da ga kot delegata obvezujejo naloge, ki jih bo kongres sprejel. Skušal jih bo realizirati po svojih močeh in prenesti na vse komuniste in druge družbenopolitične organizacije, v revirjih.
Invalid proizvajalec in samoupravljalec
ski učinkovitosti socialističnih sil z Zvezo komunistov na. čelu.
Tov. Hilda poudarja, da je izvoljena kot ena izmed štirih delegatov, ki so: bili izvoljeni za 8. kongres ZKS v Hrastniku. Zaveda se svoje odgovornosti in nalog, ki jih sprejema kot delegat:1 Ker je zaposlena v Steklarni, je seznanjena s problematiko v Steklarni Hrastnik in zato je podala nekaj svojih misli o delovanju članov ZK v Steklarni.
Izrazila je mnenje, da razprava na širšem političnem področju v Steklarni Hrastnik na temo delavec v TOZD in njegova vloga pri oblikovanju dela, zagotavljanju in delitvi dohodka in izvajanje politike gospodarske stabilizacije, ki je bila organizirana v okviru predkongresne aktivnosti članov ZK, ni bila najbolj zadovoljiva. Preveč problemov, ki so povezani z realizacijo Zakona o združenem delu je v našem kolektivu še vedno v fazi priprav in še ni dokončne realizacije. Glede na to čaka komuniste Steklarne Hrastnik (verjetno je podobno stanje tudi v drugih hrastniških kolektivih) in komuniste Hrastnika po kongresu še veliko dela in nalog.
Delavci bodo morali stalno spremljati dosežene rezultate dela, Zavedati se moramo, da postaja dohodek delavca vse bolj; odvisen od produktivnosti dela, količine, kakovosti dela, predvsem pa je potrebno tudi zmanjševanje stroškov poslovanja kot eden izmed glavnih faktorjev ustvarjanja dohodka.
Kot zaposlena žena vidi tov. Hilda še druge probleme, ki so še vedno nerešeni. To je predvsem skrb za žene, problem nočnega dela v naši industriji itd.
Vsi komunisti in samoupravljal« se moramo aktivno vključiti v delo za uspešno uresničevanje sklepov in smernic, ki jih je prinesel 8. kongres ZKS.
Socialistična družbena ureditev omogoča, da je življenje ljudi v družbeni skupnosti delež stalnih prizadevanj za skladno in uspešno življenje. To je tista naravna težnja socialistične samoupravne družbe, da zagotovi vsem ljudem varnost v svojem okolju, spodbujajoč njihov lastni in vsestranski družbeni, gospodarski in kulturni napredek. Posebno naj bi bila ta težnja nujna pri tistih skupinah ljudi, ~Ki so prizadeti v svojih sposobnostih in potrebujejo družbeno pomoč za enakopravno sodelovanje v družbeni skupnosti.
Tako postaja tudi problematika invalidov sestavni del načrtne družbene skrbi in obravnave. Če jo osvetljujemo iz različnih zornih kotov,, nam morajo biti v močno oporo stališča in sklepi kongresov komunistov ter jugoslovanska in slovenska ustava. Iz teh listin temeljnih človekovih pravic namreč vejé tisto osnovno spoznanje,, ki naj bo vodilo vsega našega spoznanjá: da je središče' družbenega dela človek v vseh svojih najrazličnejših družbenih odnosih, njegov položaj, pri delu na upravljanju družbene reprodukcije.
Če govorimo o boju za osvoboditev človeka in za njegovo boljše življenje, je vanj vključena tudi problematika invalidov: da bodo enakopravni nosilci naše družbene zavesti, zajeti v socialistično pojmovanje humanizma. To je pogoj za socialno varnost, družbeni standard in osebno blaginjo.	•
Invalid proizvajalec in samoupravljalec je geslo letošnjega praznovanja dneva invalidov, mednarodnega dneva, ki ga praznujemo vsako 1. pomladansko ne-
deljo. Prav to geslo pa ne pomeni Samo slavnostno obeležje s kulturnimi -prireditvami, ampak je to čas in prilika za delovni pogovor za skupno akcijo. Ob tej priliki je potrebno ugotoviti v vseh delovnih okoljih, kaj smo in ali storimo dovolj, da bodo naši invalidi postali še bolj enakopravni nosilci naše socialistične družbe. Ugotovitve za naše razmere kažejo, da je večina delovnih invalidov razporejena na za to primerno delovno mesto, da i-majo možnost uveljaviti Samoupravne pravice. Žal pa moram ob tej 'priliki tudi zapisati, da določen del članstva v aktivu delovnih invalidov ne upravičuje članstva s svojim delom in obnašanjem.
Tradicionalno praznovanje dneva invalidov v Jugoslaviji naj bi bilo na predlog republiške zveze društva invalidov SRS posvečeno spominu na herojsko bitko, za ranjence v letu 1943, ki so čez porušen most Neretve prenesli nad
4.000	ranjencev, invalidov in bolnih. V bitk) za ranjence na Neretvi pod vodstvom legendarnega vojskovodje in humanista, vrhovnega komandanta NOV in
POJ tovariša TITA so bile izpričane vse tiste najbolj dragocene človeške vrednote, ki so oblikovale naš narodnoosvobodilni boj — tovarištvo, ljubezen do domovine.
Socialistični humanizem, porojen v NOB in ljudski revoluciji pa je navzoč tudi danes v vseh temeljnih dokumentih naše družbe. V njih'je med drugim zapisano, da je varstvo invalidov posebnega družbenega pomena. To pa se tudi čedalje bolj uveljavlja v vsakodnevni praksi.
Ob praznovanju dneva invalidov in ob njegovem geslu pa v razmislek ob tem in ob dejavnostih, hi .jih prinaša to geslo, na to ,pa se nujno navezuje vprašanje razmerja delavcev do invalidov, kakor tudi invalidov do sodelavcev in do dela. Naše izkušnje v razvijanju solidarnosti, pravičnosti in drugih oblik humanih odnosov med ljudmi nas skupaj s temeljnimi usmeritvami naše družbe navezuje, da vsak zase in pri delu, ki ga opravljamo, razmislimo, kaj smo storili za invalide, kako to opravljamo danes in kaj želimo storiti jutri.
Janežič A.
Vabilo
Steklarski moški pevski zbor DPD SVOBODA II prireja slavnostni koncert ob 70-letnici svojega obstoja, ki bo 15. 4. 1978 ob 17. uri v delavskem domu v Hrastniku.
Vabljeni člani kolektiva.
ODBOR JVIPZ
Osmi marec
Je datum, ki pripada razrednega boja
zgodovini
Prizadevanja predstavnikov sindikata, da bi dan žena v naši delovni organizaciji ■ proslavili na dostojen način, prazniku pa poudarili njegovo pravo vsebino, so bila nagrajena 'z zadovoljstvom žensk. Akcija je bila postavljena dokaj široko.
Edi Volfand, predsednik IO K OOS delovne organizacije steklarne, na proslavi dneva žena v vlogi voditelja programa
Izleta v Jasenovac—Stubice— Kumrovec, ki ga je v okviru praznovanja za vse ženske v občini organizirala Občinska konferenca SZDL Hrastnik ob sodelovanju občinskega sveta za družbeno aktivnost žensk, se je udeležilo tudi iz naše delovne organizacije lepo število žensk. Čeprav so udeleženke več kot polovico stroškov pokrile iz svojih sredstev, pa so bile zadovoljne.
Za dobro organizirano proslavo v poslovni stavbi se moramo zahvaliti predstavnikom sindikata, predvsem pa Ediju Volfandu in Jožetu Leskovšku. Zahvaliti pa se moramo tudi za pester program nastopajočih — za prijetne melodije ha j mlajših pod vodstvom tov.‘Milene Slokan, mladim glasbenikom kot tudi študentom za izvajani recital.
V naši sredini je bila tudi Mimi Stošicky, predsednica 'sveta za družbenoekonomska vprašanja žensk pri občinski konferenci SZDL Hrastnik. Na vabilo, da nam spregovori nekaj besed o pomenu praznika dneva žena, je v svojem slavnostnem govoru dejala:
Osmi marec je datum, ki pripada zgodovini razrednega boja.
Zamisel o mednarodnem dnevu žena je vzklila v mednarodnem socialističnem gibanju, v prvem desetletju tega stoletja, v pogojih zaostrovanja razrednega boja v svetovnem merilu. Ta dan naj bi postal spodbuda za vse intenzivnejše vključevanje žensk v napredno delavsko gibanje, za o-sveščanje delavskega razreda in ženskih množic, da je osvoboditev zénske usodno povezana s socialno in ekonomsko osvoboditvijo de-
lavskega razreda. V duhu tega revoluicnarnega izročila se je odvijalo praznovanje tega praznika tudi pri nas pred vojno, med narodnoosvobodilnim bojem, ko so si ženske Jugoslavije s svojo aktivno vlogo priborile politično enakopravnost, pa tudi v graditvi nove socialistične družbe, ki je postavila temelje za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk.
Njegov, razredni značaj izražamo danes tako, da ga obeležujemo kot praznik delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V preteklem obdobju smo v o-svobajanju žensk in v izboljšanju družbenoekonomskega in političnega položaja žensk dosegle Velike- uspehe, v množičnem vključevanju žensk v združeno delo, v izobraževanje in v razvoju družbenega varstva otrok. ,
Uveljavljanje nove ustave in zakona o združenem delu pa je še razširilo možnosti, da se ženska uveljavi kot' samoupravi j alka, ki zavestno gradi in usmerja svojo bodočnost.
Kljub uspehom pa vsa vprašanja družbene preobrazbe, ki bi o-mogočala ženski polno ustvarjalnost, še niso razrešena.
Položaj in vloga žensk ter razreševanje problemov, ki jih poraja nova - družbena delitev dela, preobčutno zaostajajo za programskimi stališči, pa tudi za objektivnimi možnostmi naše družbe.
Glavno neskladje med položajem žensk in njenim deležem v gospodarstvu je v tem, da se vse bolj veča število žensk v združenem delu in njihov delež v narodnem dohodku, hkrati pa v družbenopolitičnem življenju zasledimo različna nihanja njene aktivnosti.
Zenske še vedno niso dovolj družbeno aktivne, premalo so zastopane v različnih organih samoupravljanja. Celo tam, v tistih delovnih organizacijah, kjer so
Mimi Stošicky, predsednica sveta za družbenoekonomska vprašanja žensk pri Občinski konferenci SZDL Hrastnik je spregovorila našim delavkam o pomenu praznika dneva žena
zaposlene večinoma ženske, so na vodilnih in vodstvenih, položajih moški. Premalo je tudi skrbi za ustanove in službe, ki bi olajšale ženski delo v družini in z otroci, da bi se lažje, vključevale v družbenopolitično življenje in v samoupravljanje na delovnih mestih.
Problemov, ki smo jih. nekoč po krivici imenovali »ženski« zadevali pa so Vso družbo — torej ženske in moške — je že precej. Vendar vsega tistega, kar bo žensko resnično osvobodilo, ne bomo dosegli brez nenehnega boja zoper ostalo miselnost, tako v moških kot v ženskih glavah.
Visoka stopnja zaposlenosti žensk je brez dvoma eden največ j ih rezultatov, ki smo jih dosegli v družbenem uveljavljanju žensk. Toda značilno je, da so ženske zaposlene v pretežni večini na delovnih mestih, ob razmeroma težkih delovnih pogojih, kot fizične delavke. Tako delo pa je hkrati tudi naj slabše plačano.
Poseben problem, ki opredeljuje položaj ženske, je neizdelan izobraževalni sistem za poklice, za katere obstajajo danes tako imenovane interne kvalifikacije. U-speti je treba, da z načrtnim u-smerjanjem izobraževanja zaposlujemo ženske na visoko produktivna delovna mesta. To niora postati sestavni del kadrovske politike in družbenih programov razvoja. Takšno usmeritev morajo podpirati posebno sindikati.
O varstvu žensk na delovnih mestih je bilo izrečenih že mnogo besed. Osrednje vprašanje zaščite na delovnem mestu je nočno delo. Prizadevanja sindikatov v tej smeri so pozitivna, namreč da se postopoma opušča nočno delo žensk in v tem prvenstveno zavaruje matere z majhnimi otroki.
Vprašanje materinstva — porodno varstvo je še najbolj občutljivo. Sicer je dozorelo spoznanje o vlogi matere pri negi, vzgoji in skrbi za otroka, kakor tudi o tem, da je družba kot celota odgovorna in zainteresirana za njegov razvoj. Uspeli smo, da je podaljšan porodniški dopust. Rezultati so že vidni, saj se iz leta v leto rojeva več otrok.
Seveda je osnovni problem na tem področju ta, da zaostajamo z izgradnjo varstvenih ustanov za dojenčke.
Problematika otroškega varstva je zadnja leta zavzemala dominantno mesto v vseh razpravah po Sloveniji. To je odraz konkretnih razmer v Sloveniji. Ugotovljeno je, da'j e otroško'varstvo že preraslo dimenzijo »ženskega problema« in postalo problem celotne družbe. Kajti neurejeno otroško varstvo enako obremenjuje mater in očeta ni se negativno o-draža na produktivnost dela. Zato je dolžnost nas vseh, da si pri-
zadevamo za uresničitev srednje-rončega programa otroškega varstva.
Tudi »planiranje družine« I je deležno precejšnje pozornosti. Posebno je podprta teza, da je pravica in dolžnost staršev, da svobodno in odgovorno odločajo o rojstvu otroka in o presledkih med porodi, kar je predpogoj za rojstvo želenih otrok, za njihov uspešni razvoj in za zdrave razmere v družini. Na tem področju dosegamo že lepe uspehe.
To so le nekatera vprašanja, s katerimi se je in se še bo ukvarjal naš svet za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL v občini.
Ob 8. marcu pa bomo pregledovali dosežene uspehe in si Zastavljali nove naloge. S tem pa seveda z ničemer ne zanikamo takih človeško intimnih sestavin praznovanja, ki so ob polnem spoštovanju osebnosti naše delovne ženske, skozi dolgo zgodovino borb jugoslovanskega delavskega razreda pripomogle, da je 8. marec doživet vseljudski praznik.
(Nadaljevanje na 9. strani)
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem sodelavcem TOZD II, skupini Lipar, Fabijan in Gomilar za denarno pomoč, ki so mi jo nudili ob smrti dragega očeta.
Tosič Milena
V kulturnem delu programa na proslavi v počastitev 8. marca so na' stopali tudi najmlajši Hrastničani pod vodstvom Milene Slokan
Odšli v pokoj
Tudi tov. JOŽETU RACKIJU so se iztekli meseci in leta zaposlitve v kolektivu Steklarne Hrastnik. Z mesecem februarjem je bil upokojen.^
Rojen je bil 12. 12. 1924. leta v Hrastniku. V \ Steklarni Hrastnik se je zaposlil meseca julija 1939. Mlad, komaj 14 let. star, ga je doletela ista usoda, kot vse o-troke; steklarjev v tistem času, da je moral na delo in si tako sam služiti svoj kruh. Od tistega časa naprej smo ga vedno srečevali v podjetju, najprej kot odna-šalca, kasneje kot krogličarja, več kot 25 let pa je bil brigadir v brigadi RDBO-kozarci. Pri vodenju brigade je bil vedno vesteh in delaven. Stremel je vedno za tem, da je bila kvaliteta izdelkov na zadovoljivi višini. Pri svojem dolgoletnem delu je izučil nešteto mladih delavcev, tako da so postali kasneje dobri steklarji.
Leta 1968 ga je invalidska komisija priznala kot invalida M skupine. Zaradi bolezni je moral na lažje delo. Delal je vsa dela v kontroli steklenih izdelkov. Vsi sodelavci so ga vedno cenili kot vestnega in pridnega delavca. Največ let v zadnjem času je delal kot rezervni izmenski vodja v kontroli. Nikoli ni bilo primerov, da bi oporekal zaradi dela. Res so bile za njega težave, ker je moral delati enkrat nekaj dni na e-lii izmeni, drugič na drugi izmeni, Kljub vsemu je dočakal svoj zasluženi pokoj v kontroli. Vsi sodelavci iz kontrole mu želimo, da bi še dolga leta užival svojo zasluženo pokojnino.
V januarju 1978 je šel v nokoj tov. MAKSIMILJAN LOČIČNIK,, zaposlen kot izmenski vodja v kontroli steklenih izdelkov.
Rojen je bil 25. 9. 1925 v Hrastniku. V steklarni Hrastnik se je zaposlil kot 15-letni fant v letu 1940. Vsa leta do upokojitve je delal v Steklarni Hrastnik, najprej kot odnašalec, pozneje pa dolga leta kot pomočnik v RDBO brigadi — razsvetljava. Bil je vedno vesten in dosleden pri svojem delu. Zaradi njegove poklicne bolezni ga je invalidska komisija priznala za invalida III. kategorije. Zaradi bolezni je bil tako prestavljen na manj naporno delo izmenskega vodje v kontroli steklenih izdelkov, kjer je delal od 1967. leta.
Tov. Maks se je pri svojem delu vedno trudil in dosledno izvrševal vse zadane mu naloge. Skozi vsa leta dela v kontroli je izučil izredno veliko število mlaj-.
ših delavk za dobre kontrolorje steklenih izdelkov. Lahko rečem, da so ga zaradi n j ego ve doslednosti pri delu tudi vsi sodelavci:vedno spoštovali in upoštevali.
Tov. Maks Ločičnik je. bil tudi med NOB aktiven. V NOB se je vključil 14. 9. 1944. leta in prišel s V. prekomorsko brigado v Jugoslavijo, kjer še je hrabro boril.
Sedaj, ko odhaja v zasluženi pokoj, mu vsi sodelavci želimo, da bi še dolga leta užival v zadovoljstvu.
ZAHVALA
v imenu udeleženk, letošnje proslave ob dnevu žena, ki je bila 11. 3. 1978 se zahvaljujemo Izvršnemu odboru konference Sindikata STEKLARNE HRASTNIK, posebno še njenemu predsedniku tov, EDIJU VOLFANDU za vso organizacijo proslave, enako se zahvaljujemo vsem izvajalcem kulturnega programa, še posebno vodjem teh skupin ter tov. Mi-
mici Stošycki, ki nam je tako lepo Spregovorila o delu in težavah ter pridobitvah, ki smo jih ženske pridobile v novi Jugoslaviji.
Žene, delavke iz steklarne si želimo; da bi taka oblika ostala tradicionalna.
Hvala vam!
Delavke DO Steklarne Hrastnik
ČESTITKA
10. 3. 1978 je diplomiral na Visoki tehnični šoli v Mariboru JANEZ KAVZAR
in si z diplomo pridobil naziv inženir strojništva.
Rojen 21. 9. 1950 v Trbovljah. Po končani osnovni šoli se je vpisal v srednjo tehnično šolo, ki jo je končal leta 1969 v Trbovljah. V naš kolektiv je prišel leta 1970 kot konstruktor. Želja po nadaljnjem izpopolnjevanju, ga je gnala naprej. Tako se je v letu 1973 vpisal na Visoko tehnično šolo v Mariboru, ki jo je letos uspešno končal.
Vsem'čestitkam k uspešno o-pravljeni-diplomi se pridružuje tudi uredništvo našega gladila.
Upamo, da bo tovariš Jani svoje znanje, ki si ga je pridobil, s pridom uporabljal za napredek našega kolektiva. Čestitamo!
ZAHVALA	
Ob odhodu , v pokoj se prav iskreho zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam na izmeni Perciavtomatske proizvodnje za vso pozornost, darilo in poslovilne besede, ki jih je povedala tov. Romana Kostanjšek, Darila me bodo trajno spominjala na lepe dni, ki sem jih	skupaj preživel z vami, dragi sodelavci. Želim, da mi oprostite, v kolikor je bilo kdaj kaj narobe. Vsem sodelavcem pa želim še veliko uspeha pri nadaljnjem delu v. kolektivu. Jože Rački
Osmi marec...	
(Nadaljevanje z 8. strani) Opirajoč misli na govor tovari-ce Stošicky, ki niso le besede, ampak resnična dejstva, -razmišljam, kaj smo in koliko moramo še storiti za žensko v naši delovni organizaciji:	-— Ali bomo ženski v naši. delovni organizaciji izboljšali pogoje, tako glede dela kot tudi v materialnem smislu? — In kdaj bomo lahko rešili stanovanjski problem tudi tistih
| illfS	,'■■■ 91
iSTiSlIlIl ii ^'' rti)	■■■■■
s liltc!igli H |f jjg A. , ' &. ¿M*' f|\ '	S ■ ■ i
	1 : B
Del udeleženk na proslavi dneva žena v poslovni stavbi
. — Ali nam bo v tem letu, ko bijejo sindikati odločilno bitko za odpravo nočnega dela žena, u-spelo napraviti vsaj korak naprej, ali bomo z izgovorm zaradi tehnologije in proizvodnega sistema pasivno stali ob Strani in čakali odločitev od zgoraj?
žensk, katerih rubrika — število družinskih članov ostane prazna?
Ta in še številna druga vprašanja so prisotna vsakodnevno. O-stane nam pa še eno veliko vprašanje: »Jih bomo uspeli rešiti«,'in seveda KDAJ?
Mili Kobal
IN MEMORIAM I
Umrl umetnik Bruno Brun
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta in dedka ALOJZA KLANČARJA
se iskreno zahvaljujemo znancem in prijateljem za vso pomoč in izrečeno sožalje.
Zahvaljujemo se gasilcem za spremstvo, godbi Svoboda I, upokojenskemu pevskemu zboru, govornikom, izmeni šoštar, Peklar in Rački za darovani venec in šopek ter vsem darovalcem vencev in rož.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so v tako velikem številu spremljali dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči:
žena Genovefa, sinova Borut in Branko ter hčerka Mira z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
ob izgubi drage sestre HERMINE DOLEŽALEK
se iskreno zahvaljujem kolektivu Steklarne Hrastnik, OOZS, godbi na pihala, pevcem in govorniku za poslovilni govor.
Prav tako .se zahvaljujem' vsem ostalim, ki so jo spremili na' njeni zadnji poti.
sestra Klotilda
Dne 2. marca 1978 so v Beogradu pokopali mnogo prezgodaj u-mrlega umetnika i* glasbenika prof. Bruna Bruna. O njegovi smrti smo prebrali v dnevniku Delo kratko vest, medtem ko je beograjska televizija v dneh po njegovi smrti predvajala na svojem II. programu 35-minutno i-menitno oddajo o življenju in delu pokojnega umetnika. Čeravno doslej v Sloveniji pomembnejša občila (časopisi, radio, TV), niso o njegovem delu in umetniških dosežkih objavila kaj več od drobne vesti, smo prepričani, da bodo prej ali slej to storili. Majhen prispevek k orisu pokojnega umetnika želimo doprinesti tudi v našem glasilu. Občane, predvsem v revirjih je treba namreč seznaniti o tem, da smo izgubili 'človeka, ki se je iz delavske družine v Hrastniku, povzpel neverjetno visoko v glasbeni umetnosti, merjeno ne le z jugoslovanskimi, pač pa tudi z evropskimi merili. Njegovega pogreba v Beogradu so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja iz Hrastnika. Koncert Rudarske godbe Hrastnik, ki bo junija v Hrastniku, bo posvečen njegovemu spominu. Na njem bo sodeloval kot solist — klarinetist Ernest Ačkun, pokojnikov učenec, prav tako iz Hrastnika.
Pokojni Bruno Brun se je rodil 14. 8. 1910 v Hrastniku. Njegovo mladost Hrastničani dobro poznajo. Ko je odrastel, se je vpisal v vojaško glasbeno šolo v Vršcu, kmalu za tem pa je pričel študirati na komaj ustanovljeni glasbeni akademiji v Beogradu pri prof. Franju Partliču, kjer je leta 1945 tudj diplomiral.. Nekoliko kasneje je študiral.oziroma se izpopolnjeval v Parizu. Začela se je njegova dolgotrajna in nadvse plodna umetniška dejavnosti Neštetokrat je nastopil kot solist-klarinetist na koncertnem odru v Beogradu in v drugih mestih, radiu, pa tudi v šolah, delavskih domovih in drugih prireditvah, vse z željo, da glasbeno umetnost čimbolj približa delovnim ljudem in mladini. Nastopal je tudi po svetu pred najpomembnejšimi o-sebnostmi današnjega časa (Mao Ce .Tungom, Ho Si Minhom in drugimi). Posvečal se je mnogo komornemu muziciranju v Beo-? grajskem pihalnem kvintetu, nadvse pomemben delež pa je doprinesel kot priznani solist Beograjske filharmonije, orkestra beograjske Opere in simfoničnega orkestra RTV Beograd. Topli, plemeniti in bogato diferencirani ton njegovega klarineta, briljantna tehnika, izjemna muzikalnost in prefinjena stilna kultura, bo ostala vgrajena v spomin vseh tistih, ki so imeli srečo, da so v živem zvoku prisostvovali vrhunskim umetniškim' doživljajem, kakršne so bile interpretacije pokojnega: umetnika Bruna Bruna.
, Posebno poglavje pa predstavlja njegovo pedagoško delo. V treh desetletjih njegovega dela na glasbeni akademiji oziroma na
fakulteti za glasbo v Beogradu je v svojem pedagoškem laboratoriju vzgojil nad petdeset klarinetistov. Ti so skoraj vsi po vrsti postali priznani umetniki na klarinetu pa tudi profesorji, vzgojitelji nadaljnjih generacij. Med njimi so najpomembnejši Ernest Ačkun, Milenko Stefanovič, Mi-hailo Kelbli, Mihailo Živanovič, ! Božidar Miloševič, Ante Grgin, Nikola Srdič, Vladimir Žikič, Va-sil Gelev. To so le nekateri iz raznih generacij šole pokojnega profesorja. Z vso upravičenostjo lahko trdimo, da je pokojni Bruno Brun ustanovitelj beograjske šole klarineta, katere sloves je prešel meje naše države. To dokazuje namreč dejstvo, da je bil mnogokrat povabljen kot član raznih mednarodnih žirij na tekmovanjih glasbenih umetnikov. Velik privrženec in ljubitelj svojega umetniškega in pedagoškega poslanstva je z neizčrpno energijo, ki se je skrivala v njegovem razmeroma krhkem telesu, našel čas in moči, da se je posvetil tudi organizacijskim problemom glasbenega in sploh umetniškega šolstva. Bil je kot pravijo .»šolski človek«, v najboljšem in najpopolnejšem pomenu besede. Deloval je pri Odseku za pihalne instrumente'na Fakulteti za glasbeno umetnost, ki mu je postavil trdne temelje in ga dolga leta tudi uspešno vodil kot šef katedre. Bil pa je tudi prorektor in štiri leta tudi- rektor Umetniške akademije današnje Univerze umetnosti v Beogradu. Tu se je predvsem prizadeval za priznanje u-streznega ranga visokim umetniškim šolam in za izboljšanje njihovih delovnih pogojev z izgradnjo ustreznih šolskih prostorov. Umrl je kot redni profesor v pokoju, Fakultete za glasbeno u-. motnost .v Beogradu.
Za svoje izredno plodno delo je bil pokojni Bruno Brun odlikovan z Redom dela z rdečo zastavo (1986), podeljena mu je bila Sed-mojulijska nagrada za življenjsko delo (1969) ,in nagrada »Dositej Obradovič« (1976); prav tako je dobitnik mnogih priznanj in plaket različnih umetniških in kulturnih ustanov in organizacij, kakor tudi Plakete mesta Beograda.
Z Brunom Brunom je odšel iz našega okolja eden-tistih neumornih ustvarjalcev, ki so izgoreli v svojem ustvarjalnem delu, skladno s svojo osebnostjo rojenega u-metnika in dejavnostjo izjemnega pedagoga ter aktivnostjo angažiranega družbenega delavca — komunista. Njegovo delo bo ostalo vgrajeno v temelje naše glasbene kulture!
(Podatke o dejavnosti pokojnega Bruna Bruna smo povzeli po Politiki z dne 2. 3. 1978).
Izgubil, smo človeka, občana, delavca iz; naših vrst, ki se - je povzpel izjemno visoko, na kar smo revirčani še posebno ponosni. Prepričani smo, da mu bo- tudi Slovenija priznala mesto,, ki mu gre. Slava in čast njegovemu spominu!	. T. L.
Ob 8. kongresu ZKS je v založbi Delavske enotnosti izšla knjiga:
Mitja Gorjup:
Samoupravno
novinarstvo
V	knjigi so izbrani govori in članki, ki neposredno zadevajo delo novinarjev. Naj to bolje ilustriramo z mislijo Franca Šetinca, ki je za knjigo napisal spremno besedo: Časnikarjem s to knjigo ni zapustil samo ’priročnika’, ki ga je napisal izredno nadarjen u-rednik in pisec, temveč tudi prepričljiv ’kodeks’ jugoslovanske šole socialističnega samoupravnega novinarstva...«
V	knjigi SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO so, kot že rečeno, zbrane poglavitne Gorjupove misli, ki neposredno ali posredno zadevajo časnikarstvo, mesto časnikarja v. socialistični samoupravni družbi. V njej, so opisane zagate, ki jim je izpostavljen
ta poklic — tudi zaradi pomanjkljivosti v njem samem, kot tudi zavoljo vsega tistega, kar se plete pod nogami socializmu, da napreduje počasneje kot bi lahko sicer.
Avtorja nam ni treba posebej predstavljati; naj samo spomnimo, da je 1971. leta prevzel vodstvo .osrednjega slovenskega političnega dnevnika Delo, ki je po njegovi zaslugi postal politični dnevnik in po profesionalni plati dosegel. evropsko raven, po aktualnosti, po moči angažiranega političnega komentiranja pa je zavzel eno izmed najvidnejših mest v jugoslovanskem časnikarstvu. '
Na knjigo opozarjamo vse družbenopolitične -delavce, novinarje, organizatorje obveščanja, urednike in sodelavce glasil v organizacijah zdruežnega dela!
Knjiga je vezana v platno, ima večbarvni ščitni ovitek, obsega pa 156 strani.
Cena 140 din.
Naročila sprejema ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
NAROČILNICA
Pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST nepreklicno naročamo ......;.izvodov knjige
Mitja Gorjup: SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO Knjige pošljite na naslov:
(naziv DO)	(ulica)
Poštna številka, kraj: .........................................
Kraj in datum naročila:.....................................
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
(žig)
(čitljiv podpis naročnika)
Drugo republiško srečanje pionirjev v namiznem tenisu
Več'kot 200 pionirjev in pionirk iz 35 občin naše republike se je v začetku tega. meseca zbralo - v Hrastniku, da se v okviru programa jugoslovanskih športnih iger 1978 Srečajo na drugem turnirju v namiznem tenisu. Prireditelji; ZPM' Slovenije, NTZ Slovenija in občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik šo izvedbo zaupali NTK Kemičar,. .pokroviteljstvo pa je prevzela poslovila skupnost Hrastnik—Jugometal, ki je prispevala tudi praktična darila iiajboljšim.
Preden pogledamo rezultate, naj omenimo, da je ta izrodila maflifeatabijS' posvečena 88. rojst*- -nem dnevli našega.velikega vodje, prijatelja naj mlajših, tovariša Tita,. - 36.-ie.tnici. Zveze pionirjev Jugoslavije, 36-letnici 2. zasedanja AVNOJ in letu kongresov, dosegla iii izpolriila svoj ■ namen. Nad 120(7 n&jmlajših" jdmerilo' gvo-~ je moči.ito znanje za zelenimi mizami, istočasno pa si je blizu 40 mentorjev šolskih športnih društev izmenjalo izkušnje, spregovorilo o načrtih in pomenu teles-nokulturne dejavnosti osnovnošolskih otrok.'šktatka, jpi (jugo-" slovanske pionirske igre) niso samo manifestacija množičnosti, ampak, predvsem potrditev pravilne poti- pri ražvoju najmlajših na njihovi poti V odrasle osebnosti naše samoupravne družbene Skupnosti; "Prepričani"siho,"da bo vsOm udeležencem obisk v Hrašt- • niku ostal V prijetnem spominu:
Samo tekmovanje je prineslo velik usp'eh zlasti našim pionirkam, medtem ko pionirji še niso sposobni , seči -po višjih —mestih;. Tako v ekipnem delu tekmovanj prvi dan Srečanja, kot tudi v tekmovanju posameznic naslednji dah šo HrasTriičanke "imele glavno -besedo. 14-letna Andreja Ojsteršek in Nataša Salmič in še ne "10-letna Vesna Ojsteršek so bile pre-. trd oreh za vse ostale nasprotnice. Pri tem pa nikakor ne gre pozabiti, da konkurenca še malo ni bila slaba, "*kar še zlasti velja za Ravenčanki Logarjevo in Trbiža-novo, pa za Mariborčanko Krni-kovo in Ptujčanko Džanfcičevo, i-mena, ki sedaj pomenijo’ nekaj
“tudi v članski konkurenci slovenskega namiznega tenisa, g Med pionirji šo zasluženo zmagali _ Mariborčani. Zmaga Kreši^ . mir j a Matasa iz Ptuja med posamezniki pa je majceno presenečenje.
Rezultati:
pionirji ekipno — polfinale:
Maribor : Kranj 5 :2' ~
Radlje ob Dravi : Ljufeljana-Vič 2:§
Einale:
Maribor : Ljubljana-Vič 5:1 . Pionirke .ekipno :__
polfinale:
Hrastnik : Rtu} 3:0
Ravfie : LjUbljaHa-MčŠte 3 2 -
Finale:
Hrastnik : Ravne 3:1
Pionirji posamezno polfinale:
Jauh (Kranj) Jo vic (Kranj) -2i 1
Maras (Ptuj) ; Podlešnik (Maribor) 2:1
Pionirji posamezno finale;
Maraš — Jauh 2:0
Pionirke posamezno polfinale:
A. ©j šteršek - (Hrast.)-: - Krsnik-(Maribor) 2:1
V.	Ojsteršek (Hrašt.) : Salmič 0:2 g
Finale!
A. Ojsteršek : Salmič 2 : 0
Naj Za konec še omenimo, da so najboljši; prejtoli poleg pokaloV-, ki j toil j ih je namenila ZPM Slovenije," še kolajne od NTZ' Slove-
iiije, medtem ko so jih firaštftiške delovne organizacije: Sijaj, TKI in Steklarha obdarile s praktičnimi nagradami.
In še, organizacija —z eno besedo: brezhibna.
Jože Premec
DOPISUJTE r.
v Steklarja
Nov odbor se je sestal
Novoizvoljeni odbor aktiva delovnih irfvalidov našega podjetja se' je sestal in obravnaval tekoče zadeve, pregledal sklepe letnega -zbora- aktiva, razpravljal- -o-teko*--:či problematiki s področja medsebojnih odnosdv, vprašanj postopkov ža oceriitev delazmožfto-sti, načiiia obračunavanja nadomestil in izvolil novega predsednika in blagajnika.
- Navzoči so pregledali primorje-vaine skupine za nadomestilo o-sebnega dohodka. Skupščina pokojninskega in inValidskega_zatra-rovanja je ugodila, da steklarna Ob novi odmeri naredi izračun kot primerjavo zaslužkov po skupinah. • S tem se bo- zrnatojšala ■ razlika med delovnimi invalidi in delavci, kjer so delali pred ocenitvi -_ jo delovtoi invalidi.
Novoizvoljeni odbor je ponovno izvolil tov. IVANA. TRŽANA za predsednika) tov. STANKA"
puSNtka pa zirbfa^jftiKarNsv"-
odbor sestavljajo Ivan Tržan, Stanko Pušnik, Marija Brečko, Viktor Volfand, Maksimiljan Ka- -luder, David Stopinšek iri Alojz Janežič.
Odbor je reševal še nekatere druge tekoče zadeve, s'katerimi
-’želimo seznaniti’ člane aktiva, kakor tudi druge.; Sprejel jo sklep, da se pritegnejo v društvo bivši člani, ki so že upokojeni. V pri--mera-smrtU-našega-elana- se -Ude-Mžijo pogreba s praporjem in vencem društva.
Prek društva poskusiti došeci, da delovni invalidi ne bi plačevali začetnih storitev v htospitalnem zdravljetoju.
— Pri izplačilu- nadomestila - IS. 4, * 1978 bo odtegrijena članarina v zfaesku 20 din. Z obiskom in raz-
govorom s tov; Alojžem iSparfom naj se reši njegova osebna zadeva, kakor tudi vprašanje odnosa do delovnih obveznosti. Odbor je še razpravljal- e možnosti- -letova-m j a oziroma zdraviliškega zdravljenja v-Laškerti in Strunjanu-.
Prav- t-ako -je bilo - še govora o vprašanjih kot zasedahje invalidske komisije, odrejanje dopustov delovnih} invalidom in .razporejanje delovnih invalidov.
Alojz Janežič

+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++4 ++++++++++++++++++
++++++++++++++++++++++++ +++++++*++++++♦++++* H +++++++++++++++++++-*►+++++++++++++»++++. +++++++++++++++++++. +++++++++++++++++++
+++++++++++++++++++ +++++++++++++++++++ +++++++++++++++++++ +++++++++++++++++++ +++++++++++++++++++" +++++++++++++++++++H +++++++++++++++++++4 ++++++ +++++++.+ +++++4
Memorial Nikole Bukovica
V Litiji je bil v soboto, 1. aprila sklepni del drugega tekmova-. n j a zasavskih nogometašev v spomin Nikole Dukoviča, nogometne-ga trenerja, ki je skoraj 20 let delal in vzgajal mlade nogometaše iz Revirjev. Tekmovanje je zajelo vseh 10 moštev, ki delujejo na območju zasavskega nogometnega centra — pravico nastopa v finalni, skupini pa so si-priigrale Te štiri najboljše enajsterice: Litija, Zagorje, Cement in Steklar.
Nogometaši Steklarja so se u-vrStili v finale potem,'-ko so pre- . magali enajsterico Sloge s .4:0, ter igrali 1. srečanje z ekipo Sijaja ■1:13 v ponovljenem pa zmagali s 3:0. Nogometaši Sijaja so premagali ekipo Sloge s 3:1.
Na finalnem turnirju so Hrastničani pod dokaj enakovredni igri izgubili z enajsterico Litije ž 0:2. V drugi tekmi so nogometaši Za-gorja premagali ekipo Cementa iz
-TrbpveljHs .4:2, V boju ža 1. mesto in s tem memoriaini pokal Nikole Dukoviča so nogometaši- Litije! po zanimivi ilgri -premagali enajsterico Zagorja s 3:2.
Ekipa Steklarja pa je z 1:0 premagala enajsterico Cementa.. Ta- " ko je končni vrstni red najboljših na 2. memorialnem turnirju Nikole Dukoviča, naslednji:
1.	Litija
2.	Zagorje
3.	Steklar
4.	Cement
Kot zanimivost naj omenimo še, da so na 1. turnirju v spomin Nikole Dukoviča: pred dvema letoma v Hrastniku zmagali nogometaši trboveljskega. Rudarja pred Litijo, Steklarjem in Zagor-
jem.	Naslednji turnir (zaključni del) bo predvidoma v Trbovljah prihodnje leto.
Jože Premec
+++++++++++++++++++4
++++++++++++++++++++
++++++++++++++++++++
++++++++++++++++++++
++++++++++++++++++++
++++++++++++++++++++
*++.++++++++++++++++4
++++++++++++++++4*++4
+++++++++++++++++++4
+++++'++++■++++++'++++■
+++++++++++++++++++
+++++++++++++++++++
+++++++++++++++++++'
++++++++++++++++*++
+++++++++++++++++++•
+++++++++++++++++++
+++++++++++++++++++
+++++++++++++++++++
++++++++++++++++++.+
++4* +-fr.'+++■+++++++++4*+ +++++++++++++++++++
4-+++++4-4-+4-4-	4-4-4- ++
+++.++++++++++++++++ +++++++‘++~++++++.++++
++++++++4*++++++++++ +++++++++++++++++++ +++++++++++'++
+++++++
.++++++
4* 4* 4* 4* 4-4*
+++'++
+ 4-4* + 4-+++++■
+++++■
*++++’
+++++•
++++++
+4* 4» 4* 4*4’
++++++ .
++++++++^ I +++++++++.
++++++++++
++++++++++
+++++++++■&
+++++++++<
++++++++
+++++++
+++++++
++++++
++++++
+++++•'
+++++•
++++ ‘
++++
++++,
+++4/
+++
OCENA
Janez
Miha
Tine
jozica
Mefka
o f + o
-O ~ Q
0++ o - o— o o + + o
Komisije) i Janez
++++++++HE ++++++++-I ++++++*+4 ++++++++*€ ++++++++4 ■4- + + -V +++ + 4» ■++++++++>«• ■++++++++4* +++++++++ ++++++++4» ++++++++4* ++++++++4* +++fc+++++4« ++++++++4« ++++++++4‘ ++++++++-*• ++++++++4» ■++++++++4» H++++++++4 h++++++++4 ►++++++++4 *•++++++++4 4-++++++++4 t++++++++4 +4-++4-4-+4-+4 *++++++++4 *++++++++4 +++++++++4» +++++++++4» +++++++++4» +++++++++4» +++++++++4» +++++++++4« I+++++++++4» ++++++++++• 4-++++++++4* 4-++4*+++++4» '+++++++++4» +++++++++4* i •+++++++4*
' +++++HK
i+4^++4iv": +++4«
Uit
ntt
n ***
f+ + + 4-+4t +++4* +++4» ++++4* r . +++++4* +++++++4» •++++++4* +++++* +++++4» +++++4* ++++4» ++++4» I-+++4» +++4* +++4*
i+4-++ +++ i++4* \f-+4* ++ m* H*
Zdaj pa res ne vem, ali imajo Janez, Tine in Metka take ocene -zaradi sposobnosti ali zato, ker so v komisiji?
NAGRADNA KRIŽANKA
ŠTeklARNA ll	SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI IGRALEC ( RUDI)	VEJE 7A 0BTIKANJE GRAHA	KRUTI RIMSKI CESAR	KRAŠKO POLJE V ZAHODNI BOSNI	AZIJSKA HRANA	MUSU« MANSKO MOŠKO IME	VRSTA UGANKE		DRSAVA V PREDNJI AZIJI	NAVLAKA, N6POTREB* NO BREME	JUJE ZENSKO IMS	ŠPANSKO MOŠKO IME	®	MAJHEN VENEC	LIKOVNA RAZSTAVA VSAKO \ TRETJE .tfgTO 1	VEZNIK	AMERIŠKI ŠAH. VELE: MOJSTER, POtRODU CEH	OSNOVA • MNOGIH BARV	REVIZIJA. (POLITIČNA) ČLANSTVA
2B0R0* VANJE DELEGATOV STRANKE								PRITOK ZAPADNE MORAVE		g C ■			DELELEKi TRICNEGA APARATA, STROJA						
VISOK KAMNIT STEBERV OBLIKI Pl* RAMIDE								STIK ROKE S TRUPOM					VERDIJEVA OPERA AVGUST SENOA						
VOJAK NA STRAŽI								STARO GER® MANSKO PLEME KONEC POLOTOKA								OTOK V SREDNJEM JADRANU			
BENIGNA MIŠIČNA BULA, MESNJAK					DIRKALNA STEZA BUKOV PLOD											ŽENSKI PEVSKI GLAS			
ANTON ČEHOV .			OTON ŽU' PANCli			VIDA TOMŠIČ			mlečni izdelek				EMIL NOVSAK			PODOBA, FIGURA			
			ANESTEs TIČNO SREDSTVO										ČRNOMORSKO PRISTANIŠKO MESTO						
						MESTO V BOSNI			UMENAT										
JUŽNO® AMERIŠKI GLODALEC								UPORNIK RAZIN .								PET MANJ ŠTIRI			
								DEŽELA NA ARABSKEM POLOTOKU								IZVOLJEN* KA KRALJA MATJAŽA			
STEKLARNA (B®	PREPROSTO STRELNO OR'OtJ&	ZAVETJE, VARSTVO								NORDIJSKI . BOGOVI				loščilo" JAPONSKI NAČIN ARAN» 71 RAN JA CVETIC				2MR2NJE* N A VODA	PRITOK ! SAVE
		GORSKI REŠEVALNI COJLN								TELESNI POLOŽAJ V JOGI.									
„FIZIK ČERMELJ					ZANOS,.. ENTUZI* A7EM						steklarna m	NEMŠKA VOJNA LUKA ŠABAC					LUTECIJ FRANCOSKA filmska. IGRALKA (BRIGITTE)		
OBRAMBNI NASIP					MESTO ,V JUŽNI FRANCIJI						UDAREC* SUNEK				ČRN -TROPSKI LES				
VRSTA. , STEKLAR» SKEGA STROJA					KRITIKA GRŠKA MUZA PETJA						SVETLO-ANGLEŠKO PIVO SIRSKI PO L IT J K .				UPANJE				
STEKLARNA	GROBO DOMAČE SUKNO	KRILO RIMSKE KONJENICE				MESTO V ROMUNIJI Španski -NARODNI JUNAK						ALEŠ BEBLER REKA NA PEtEPONEZU			KAM. RSNNER			2U. DEL DNEVA	URADNI SPIS .
irJ		„DEL ŽIVALI																	
PRIPA0NIK lNDOEYs ROPSKE SKUPINE NARODOV							ČARGO IVAN	PODVOZJE MOTORNEGA VOZILA IVAN GROHAR							MESTO V ETIOPIJI ALFRED NOBEL				
IJUBLJAN® SKI GLE* DALISKl IGRALEC CDANILOD										PULJSKA ZNAMENi* TOST						MITOLOŠKO RIMSKO PODZEMLJE			
ALBERT PAPLER			SESTAVILi KARLI DREMEL	REKA V SEVERNI ITALIJI						SRIENTAL« SKI BLA» Z1NJAK						ZMIKAVT			
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili
7 nagrad:
1.	nagrada	50	din
2.	nagrada	30	din
3.	-7. nagrada	20	din
Izrezek z vpisano rešitvijrf pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do sobote, 22. aprila.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 3/1978 smo prejeli 43 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 50 din — PRAH Jože, vojak,
2.	nagrada 30 din — KOLAR VALERIJA,
3.	do 7. nagrado 20 din — BEVC IVAN, upok., SMODIC BOJAN, STEPIŠNIK ANICA, upok., ŠPI-TALAR EMIL, upok. in DOLANC MIHA.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: rjavček, paket, rotor, Oakland, enota, obala, G. D.', Asa, Sagan,' narek, arak, iks, loža, drage, šah, invazija, Gea, knap, dama, pol, Dal, Asta, vdor, Odin, Tebe, S. K., Saar, Nora, Gounod, lobanja, Irena, dreta, ametist, kolon, Rabar, ton, Seul, Nika, Irci, Trubar, lazaret, njiva, akademik, geto, Aenona, Aromuni, Adam.
STEKLARNA
V A	A
ZAHVALA
Ob odhodu iz Steklarne Hrastnik se vsem sodelavkam in sodelavcem-iz TOZD III, izmene Tovornik Marjane, i-skreno zahvaljujem za darila.
Darila me bodo vedno spominjala na lepe in težke trenutke, ki smo jih skupaj preživeli.
Celotnemu kolektivu pa želim veliko uspeha.
Vanda Pikš
Svetovni dan invalidov
Tudi v letošnjem letu je športno društvo Invalid organiziralo v čast svetovnega dneva invalidov športno srečanje v kegljanju med invalidi in ekipami sindikalnih organizacij v Hrastniku.
Tekmovali so za prehodni pokal.
Rezultati srečanja v kegljanju:
Podrtih
kegljev
1.	Steklarna Hrastnik	559
2.	Rudnik Hrastnik	523
3.	ŠD Invalid Hrastnik	512
4.	Kemična- Hrastnik	485
5.	Invalid mešana ekipa	483
6.	Sijaj Hrastnik	456
7.	KOP Hrastnik	415
8.	STP Mercator Hrastnik	411
Prehodni pokal je osvojila ekipa sindikata Steklarne Hrastnik. O rezultatih v šahu in streljanju pa kaj več v prihodnji številki.
rigo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame ANE KUKURUZOVIČ
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje, Joži Pust ter sodelavkam druge izmene pa za denar namenjen za venec.
Terezija Zagorišek z otroki