■flSfl?" Loto IX, ftt. 275 Ljubljana, Četrtek 22. novembra 1928 Cena 2 Din «5*—i Dto Oglasi po Uredništvo • UaMJana, Knaflov« oUca »trr. 5/L TirtBteB it. x>7< in «804, ponoči tudi it. «03*. opisi •• nm ■I« Dnevnik zalgospodarsivo, prosveto in politiko it $4. — Tdefoo it Meleki Ljubljana, k.4.- Telefon it «49« Podrainid: Maribor, Aleksandrora It is — Celje, Aleksandrova cesta pri poSteem fdt, zaroda t Uab. It 11.So - Praha Salo 78.1*0. Wlen, Nr. (05.141. / F' LJubljana, 21. novembra Serija režimskih nezakonitosti in si-stemnega preganjanja tiska se je včeraj podaljšala za nov člen. Zaplenjen je bil »Slovenski Narod« zaradi članka »Slabe usluge »trdnega gradu« Nj. Vel. kralju«, objavljen na prvi strani kot brzojav iz Zagreba. Vsebina tega članka je izjava, ki jo ie narodni poslanec dr. Vladimir Maček, predsednik HSS in KDK, dal novinarjem. Pariški »Matin«, »Temps« in drugi Usti so objavili neki tekst, o katerem trde, da je to tekst izjave, ki bi jo bil dal naš kralj v razgovoru s francoskimi funkcijonarjl, ki so ga obiskali v poslovilni avdijenci v hotelu Ritz & Carl-ton v Parizu. Predvsem ne stoji, da bi objavljeni tekst bil avtentična kraljeva izjava. Ni nobenega akta, nobene listine, ki bi dopuščala takšno trditev. Kaj je kralj dejansko rekel, so slišali njegovi sobe-sedniki, ki so potem v intervjuvih o tem pripovedovali novinarjem, ti pa zapisali. Poročila pariških listov so torej šele iz tretje roke, beograjska poročila pa iz njih posneta in torej iz četrte roke. Kje je torej avtentičnost? O njei ni govora. Zato sme pač vsakdo izraziti dvom o avtentičnosti kraljeve izjave, takšne, kakor je v beograjskih listih objavljena. Razume se. da je ta dvom naperjen le zoper avtentičnost izjave, kakor je obiavljena. To točno sledi iz teksta dr IVIsČlcs Dr. Maček je pa povedal še nekaj drugega. Dostavil je namreč, da če je ta izjava res prišla iz ust Nj. Vel. kralja, potem je to politična izjava, ki jo daje vladar kot vršilec ustavno določenih pravic in dolžnosti. Kakor je bil veliki kralj Peter Osvoboditelj strogo ustaven vladar in čuvar ustave tudi glede vsake najmanjše in navidezno nevažne podrobnosti, tako ima naš vladar iste ustavne dolžnosti. V njih izpolnjevanju in v svrho čim boljšega inozemskega presojanja notranjih sil Jugoslavije je dal zastopnikom tuje države izjavo o svoji državi. Ako je torej to izjavo dal, je to politična enun-ciacfja, ki jo izreče ustavni faktor v du->.u ustave, ne tako kakor rx. pr. nekoč avstrijski cesar ali Hohenžoller, marveč kot kralj parlamentarne vladavine. Čl. 54. ustave izrecno ugotavlja: »Za vse kraljeve čine, ustne ali pismene, sopodpisane ali ne, kakor tudi za vse njegovo postopanje političnega značaia je odgovoren pristojni minister.« Odgovoren ne samo kralju, marveč tudi parlamentu in vsei javnosti. Ta odgovornost se izraža najprej« v pravici kritike vsebine te izjave. Ta kritika ni naperjena zoper ustavni faktor, ki izjavo da, marveč zoper oni državni organ. ki vladarjevo izjavo s svojo službo krije. Zopet ni dr. Maček povedal nič drugega, kakor le, da če se izjava res tako glasi, kakor jo reproducirajo beograjske novine, je to potem čin vlade, katera nosi zanj odgovornost. Zoper njo je naperjena kritika, ki jo imamo pravico izreči vselej in povsod, v peticijah, na shodih, v skupščini in enako v tisku. Napram vladi ugotavlja dr. Maček, da se predstavniki Hrvatov ne zadovoljijo z nobeno koncentracijo, da nismo enakopravni in da sedanja notranja moralna kriza v državi obstoja in da je prokleto resna. Besedilo dr. Mačka je bilo torej zaplenjeno. Nele. da ie ta ustavno zajamčena kritika vladnih organov s tem dejansko ovirana, marveč se je treba vprašati, kaj pa pravi tiskovni zakon? On pravilno z zaplembo in poznejšo kaznijo preprečuje in kaznuje, če bi se nanesla kleveta ali uvreda kralju, članom njegovega doma, tujim državnim glavarjem, skupščini, državi kot celoti, nadleštvom. vojski, uradnikom, ali če bi kdo hujskal na plemensko borbo ali zoper vero ali direktno na prevrat ali vodil komunistično-anarhistično propagando ali poveličeval zločine. Ali je pa morda to kleveta ali uvreda vladarja, ki, kakor vse kaže, sploh ni avtentična, če izrečemo upravičeno na naslov te vlade kritiko, ki temelji na načelu narodnega edinstva in ustavno zajamčene enakosti Slovencev in Hrvatov s Srbi? Zaplemba je nezakonita in neupravičena in nadejamo se, da bomo po določbah Jiskovnega zakona mogli izjave dr Mačka v kratkem čitateljem objaviti v celoti. Dol z režimom, živel zakon! Proračunska debata v praškem parlamentu Praga, 21. novembra, h. V senatu je bila danes zaključen« proračunska debata z govorom senatorja Klofača o opozicijonalni politiki. Vsa debata o proračunu je do konca potekla stvarno in mirno in seje so se od Časa do časa vršile skoraj brez zanimanja. Današnja seja je bila po devetih zaključena. Jutri se bo vršilo glasovanje, nakar bo od-Sel senat na počitnice. Novo zasedanje bo ofvorjeno šele po volitvah lo je nekako v drugi polovici meseca decembra. Beograd v znaku krstnih slav Glavni odbor NRS se baje pripravlja na odločilno bitko z Vukičevičem. - V petek pričnejo nove konsultacije? Povratek posl. dr. S. Popoviča iz inozemstva Beograd, 21. novembra p. Danes je v Beogradu dan brezdela. Slavi se praznik arhangela Mihaela, mnoge organizacije in rodbine praznujejo svojo krstno slavo, v državnih uradih in tudi v ministrstvih je ustavljeno delo. Tudi v politiki ni novih dogodkov. Povsod se živahno razpravlja o aferi ministra Cvetkoviča, ki bo, kakor vse kaže, povod za končno razčiščenje med radikali. Glavni odbor NRS je včeraj in danes imel posvetovanja ter je sestavil za predsednika Stanojeviča poseben memorandum, v katerem, kakor zatrjujejo obveščeni krogi, zavzema stališče, da je treba borbo z vukičevi-čevci izvojevati do kraja. To naj bi se zgodilo na ta način, da bi poslanci, ki so pristaši glavnega odbora, vložili v skupščini interpelacijo proti ministru Cvetkoviču ter predlagali v klubu nezaupnico predsedništvu. V petek pričakujejo prihod Ace Stanojeviča, ki baje sedaj odobrava, da se prične proti Vu-kičeviču energičen boj. Jutri se pričakuje povratek Ljube Davidoviča iz Južne Srbije, v petek pa se vrne iz Sarajeva minister Spaho. Govori se, da bo v petek ali soboto pričelo novo kon-zultiranje voditeljev strank. Mnogo pozornosti so danes vzbudile v Beogradu budimpeštanske vesti, da se pripravlja v Jugoslaviji generalska vlada, ki bi delala brez parlamenta. Nocojšnja »Pravda« napoveduje po 1. decembru rekonstrukcijo vlade, iz katere naj bi izstopila 2 radikalska in 1 demokratski minister. Misli se na ministre Cvetkoviča in Vujičiča ter na ministra Grola. »Novo&ti« zopet so mnenja, da so vladi odmerjeni le še kratki dnevi. Iz Švedske, kjer se je mudil po privatnih opravkih, se je vrnil posl. dr. Svetislav Popovič. V razgovoru z novinarji je Povdarjal, da obstojajo v inozemstvu naravnost strašni pojmi in neverjetne sodbe o naši državi, v kateri nj — kakor si inozemci pripovedujejo — ne zakonov, ne pravice in v kateri se dogajajo v državni upravi stvari, kakršnih nj primera nikjer v svetu. Razočarani zagrebški gospodarski krogi Vesti o komisarijatu v Trgovski zbornici. — Koliko so vredne režimske obljube in režimske gospodarske konference brez toli potrebnih sadov n rezultataov. V gospodrskih krogih se je proi komisarijatu takoj pojavil energičen odpor in splošno odkladanje. Jasno je namreč, da bi bil komisarijat prav dobrodošel režimskim strankam v Beogradu in bi le-te na to mesto postavile svojega moža z nalogo, da zapostavlja in pritiska hrvatske gospodarske kroge. Zagreb, 21. novembra n. Danes so se v gospodarskih krogih pojavile vesti o možnosti komisarijata v zagrebški trgovski in obrtni zbornici. Vesti so nastale na ta način, da je predsednik trgovske zbornice VI Arko danes objavil članek v zagrebškem »Morgenfolattuc, v katerem ugotavlja, da je znana gospodarska konferenca o letošnji Veliki noči, ki ji je prisostvovalo petero aktivnih ministrov, ostala brez posledic in Kaj bi fašistom dišalo..: Hrvatom ponujajo svoje simpatije, ako bi jim hrvatska država poklonila Dalmacijo! Rim, 21. novembra r. »Volonta d' Italia« sporoča v številki od 20. t. m. Hrvatom: »Zahteve Hrvatov so dostojne naroda, ki se je odločil osvoboditi se izpod krempljev »bele roke«, ki ga hoče zadaviti. Mi pošiljamo Hrvatom besede simpatije, toda nit; za trenutek nočemo ločiti te besede od druge besede, neizprosne in neizpremen- Spremembe na zagrebškem magistratu Zagreb, 21. nov. r. Včeraj opoldne je novi mestni župan dr. Stjepan Srkulj pre* vzel svoje posle. Takoj nato mu je predal ostavko senator Dane Šarič kot magistrat« ni ravnatelj. Zupan dr. Srkulj je ostavko sprejel. Senator Šarič bo vodil posle magi* stratnega ravnatelja, dokler ne bo imeno* van novi ravnatelj. Razen tega je podal ostavko tudi šef mestnega stavbnega ura* da svetnik Vajda. Vse, vse v Beograd! Zagreb, 21. nov. č. Danes je prejela upra* va tukajšnje oficirske zadruge, ki oskr» buje vse armijsko področje z oficirskimi potrebščinami in z živili, brzojrvni nalog od središnje oficirske zadruge v Beogradu, naj takoj uvede likvidacijo zadruge ter do 15. decembra t. 1. prenese v Beograd vso svojo imovino in vse zaloge. Sedaj bodo morali zagrebški oficirji naročevati tudi svoje obleke direktno iz Beograda... Zopet ponesrečeno vojaško letalo Mostar, 21. novembra č. Danes ob 10. dopoldne je izvajalo letalske vežbe uprav nad središčem mesta vojaško letalo tipa Brandenburg. Občinstvo ie kmalu opazilo, da motor ne deluje redno in da bo moralo zaradi tega letalo pristati. Ljudi se je polastila panika iz bojazni, da bi se moglo v Mostarju ponoviti nedavna letalska nesreča v Novem Sadu. Letalo pa se je k sreči umaknilo gostemu središču mesta in z nag. lim spiTalskim padcem pristalo na športnem igrišču mostarske »Jugoslavije«. Letalo se ie zaradi padca docela razbilo, izpod -u-ševin pa so izvlekli nevarno ranjenega pilota Rada Dejanoviča, dočim je odnesel spremljevalec le manjše brazgotine. Radi poneverbe obsojen sreski poglavar Plevlje, 21. novembra r. Včeraj se je tu vršila sodna razprava proti bivšemu sre-skemu poglavarju Tomi Jovanovidu in njegovemu pisarju Velimirju Cukiču, ki sta poneverila večjo vsoto denarja iz državne blagajne. Obtoženca sta priznala svoj čin ter je sodišče "obsodilo sreskega poglavarja Tomo Jovanoviča na 10 mesecev zapora in izgubo državljanske časti, Velimirja Cuki-ča pa na 6 let ječe. ljlve, ki govori o nesporni pravici Italije do Dalmacije. Dalmatinske zastave, razvite preteklo nedeljo v Rimu, pomen] ajo svobodo ln vstajenje, ne samo za mučeniško Dalmacijo, temveč tudi za vse kraje ln plemena, ki Jih tlači Srbija. Zadeva italijanske Dalmacije je sveta, kakor je svsta tudi zadeva Macedonije.« Definitivna ukinitev obsednega stanja v Romuniji Bukarešta, 21. nov. d. Včeraj je bila ob* javljena vladna naredba, s katero se ukinja obsedno stanje in cenzura Cenzura je uki* njena za ves tisk po vsej državi. Obsedno stanje preneha tudi po vsej državi razen v obmejnem pasu do 15 km ob romunsko* ruski meji vzdolž Dnjestra. Uredba dolo* ča, da so glavna mesta v kraju, ki leže v tem obmejnem pasu, in sicer Akkerman, Bendery in Hotin ravno tako osvobojena obsednega stanja. Tiskovna cenzura je uki* njena tudi v vsem obmejnem pasu. Konč* no odreja uredba, da bodo v tem pasu sa* mo zločine proti varnosti države in javne* mu redu ter ustavi sodila vojaška sodišča. Kaj se sanja Madžarom Zagreb, 21- novembra, n. Zagrebški radioamaterji so imeli danes priliko poslušati predavanje iz Budimpešte o političnem položaju v Jugoslaviji. Budimpeštanski radio je pripovedoval, da namerjajo v Jugoslaviji vpeljati diktaturo. To pa zaradi tega. ker nočeta ne režimska stranka ne opozicija odstopiti od svojih stališč. Na ta način je sedaj sporazum nemogoč. Bodoči diktator bo komandant kraljeve garde, general Pera Ziv-kovid. Konflikt v travniški oblastni skupščini Travnik, 21. novembra, č. Radikalski čla ni oblastne skupščine v Travniku objavljajo proglas, v katerem naznanjajo, da nočejo več sodelovati v oblastni skupščini, kjer uganja tamošnja večina orgije partizanstva ter napada aktivne kraljevske ministre z najhujšimi žaljivkami. Radikalni poslanci so sklenili vrniti se v oblastno skupščino šele. ko se bodo razmere izpremenile in poboljšale. Angleška nota o omejitvi pomorskega oboroževanja London, 21. nov. (lo.) Na današnji seji spodnje zbornice je izjavil Locker Lamp* son, podtajnik za zunanje zadeve, da bo Anglija v kratkem odposlala odgovor na noto ameriških Zedinjenih držav in Japon* ske glede omejitve pomorskega oborože* vanja. Nota bo takoj objavljena, kakor hi* tro bo v posesti prizadetih držav. Drummond v Varšavi Varšava, 21. nov. (be.) Včeraj je prispel semkaj tajnik Društva narodov Drum* m on d. Kitajska plačuje odškodnino Šan^haj, 21. nov. s Kitajska vlada je plačala 50 tisoč dolarjev odškodnine za škodo, ki jo je utrpela Francija pri nemi* rih v Namkingu. Borba za naslednika dr. Hainischa Popolnoma nejasna situacija za predsedniške volitve v Avstriji. — Najresnejša kandidata sta dr. Paltaui in dr. Eiselsberg Paltauf in znani dunajski kirurg prof. dr. Eiselberg. Situacija pa je še popolnoma nejasna in ni mogoče niti približno proroko- Dunaj, 21. novembra d. Pri reševanju vprašanja naslednika sedanjega predsednika avstrijske republike se pojavljajo vedno večje težave. Vse parlamentarne skupine imajo zadnie dni skoro neprestana posvetovanja, vendar pa doslei ni prišlo niti med meščanskimi strankami, še manj seveda med sedanjo vladno večino in opozicijo do kakega sporazuma. Večinske stranke so v. naprej pričakovale, da bodo socialdemokrati načeloma odklonili njihove predloge glede revizije ustave, kolikor se nanašajo na volitve' predsednika. Zanimivo je, da so na posvetovanju zastopnikov posameznih dežel pristaši večinskih strank glede bližajočih se predsedniških volitev stavili predlog, naj bi se tako za zveznega predsednika kakoT tudi za deželne glavarje določil tkzv. sistem turnusa. Predlog pa ni prodri . V parlamentarnih krogih se pojavljajo vsak hip imena novih kandidatov, ki jih predlagajo posamezne skupine. Najčešče se imenujeta bivši pravosodni minister dr. vati, kdo bo sledid dr. Hainischu. Krščanski socijalci nameravajo tekom prihodnjih dni podvzeti zadnji poskus pridobiti opozicijo za to, da bi se do končnega sporazuma podaljšala funkcijska doba sedanjega zveznega predsednika dr. Hainischa Po njihovem predlogu naj bi ostal dr. Hainisch predsednik še za nadaljnja 4 leta. Po splošni sodbi pa Je več nego sigurno, da bodo socijalol demokrati ta predlog odklonili, nakar večinskim strankam na bo preostajalo drugega, kakor da se sporazumejo za enega svojih kandidatov. Dunaj, 21. novembra (be). Socijallsttčna stranka ]e odklonila soglasno predlog zveznega kancelarja Seipla, na] narod * bodoče voli zveznega predsednika Hi na] mu prizna pravico do razpusta zbornica Na ta način ne bo možno podaljšanje službene dobe sedan]ega predsednika Hainischa lu se bo moral voliti nov predsednik. Francoski in angleški komentarji dr. Stre-semannovega govora Deljena mnenja francoskega tiska. — Angleži so še rezervirani. Nemčija vztraja na svojih pravicah in zahtevah paril, 21. novembra, d. Zunanjepolitič. debata v nemškem državnem zboru, zlasti pa ekspoze zunanjega ministra dr. Streseman-na so predmet obširnih komentarjev v francoskem tisku. Niti desničarski tisk zaradi Stresemannovih izvajani, tičočih se izpraznitve Porenja in rešitve reparacijskega problema ne izraža posebnega presenečenja. Složno pa povdarjajo vsi listi, da so Stre-semannova izvajanja v načelnem nasprotju s stališčem Francije.

objavlja komentar Pertinasa, da dT. Stresemann ni mogel najti doktrine, ki bi bolj nasprotovala francoskemu stališču, kakor jo je razložil v nemškem parlamentu. Dr. Stresemann sicer ni zamudil hvalisanja locarnske pogodbe, prav tako pa tudi ni pozabil na-glasiti, da francosko - angleška vojaška pogodba nasprotuje duhu in besedilu locarnske pogodbe. je Izkoristil to priliko za oster napad na Brianoovo locarnsko politiko. List povdarja, da ima dr. Stresemann na svoji strani angleško delavsko stranko in franco- ske socijaliste, kar mora upoštevati tudi Briand. Levičarski in sporazumu z Nemčijo »elo naklonjeni izvaja iz govora dr. Stresemanna, da si je nemški zunanji minister pustil odprta vrata za nadaljnja pogajanja. London, 21. novembra, d. Londonski tisk je zaenkrat še precej rezerviran in objavlja le kratke komentarje k govoru dr. Stresemanna. «Daily T®legraph» naglaSa pod naslovom cNemčija zahteva izpraznitev Porenja«, da bo Nemčija brez nadaljnjega odklonila vsako možnost, da bi odkupila izpraznitev svojega zasedenega ozemlja z drugimi po> iitičnimi koncesijami. Slej ko prej bo vztrajala na svojjih pravicah, izvirajočih iz mirovnih pogodb. k iz državne v samoupravno službo. Prediajr posl. Mayerja zaradi ukinitve davčnega urada na Vrhniki se odstopi oblastnemu odboru, da posreduje za ugodno rešitev. Predsednik dr. Natlačen je po kratkem nagovoru, v katerem je podal resume te* kočega zasedanja in se zahvalil poslancem za sodelovanje in časopisju za poročanje, zaključil sejo ki s tem jesensko sezijo. Pri« hodnja seja bo še le po novem letu. Seja načelstva SDS Včeraj popoldne se je vršila v dvorani Ka-zine seja načelstva SDS. Zastopani so bili vsi srezi Ljubljane in ljubljanskega volilnega okrožja. Seji je predsedoval predsednik oblastne organizacije posl. dr. Žerjav, ki je podal obširno politično poročilo. Razvila se je obširna debata o aktualnih političnih in organizatornih vprašanjih ter so bili soglasno sprejeti tozadevni sklepi. Herman Sudermann umrl Berlin, 21. nov. sg. Zvečer ob tri četrt na šest je umni pisatelj Herman Sudermann v 71. letu starosti Pisatelj je umrl v Franči. škovi bolnici, kjer je bil delj časa v oskr» bi. Kakor znano, je Sudermaona zadela pred sedmimi tedni kap, od česar mu je otrpnilo črevesje. Prepeljan je bil v Ber« lin, kjer ga je v zadnjem času napadla še pljučnica. Pisatelj je bil zadnjih 24 ur ne« zavesten in je danes zvečer mirno izdihnil, PogTeb še ni določen. Bombni atentat stavkujočih Melbourne, 21. nov. (Io.) Davi so vrgli neznanci v stanovanje ravnatelja paroplov« ne družbe «Crosby» bombo Stanovanje je bilo popolnoma demolirano. Policija je od« redila najstrožjo preiskavo. Oblasti sumi« jo, da gre za maščevanje stavkujočih mor« narjev. Velika družabna afera v Olomucu Olomuc, 21. nov. g. V mestu vzbuja tre« nutno veliko pozornost nravstvena afera v čije ospredju je neki višji duhovnik Vi« soki cerkveni dostojanstvenik je prejemal v zadnjem času od dveh mladeničev rn si« cer 20ietnega Alojza Nezbala in 241etnega Julija Kranicha številna grozilna pisma, v katerih sta oba zahtevala visoke denarne zneske in se sklicevala na protinravne od» aošaje z duhovnikom Duhovnik ie parkrat plačal zahtevane zneske. Ko pa je videl, da sta postajala oba mladeniča s svojimi zahtevami vedno nesramnejša. si ni zna! drugače pomagati, kot da je oba ovadiL Oba mladeniča sta bila aretirana nato pa sta se maščevala z izjavo, da bosta pri raz« pravi razkrila vse svoje odnošaje do dru« žabno visoko stoječih osebnosti olomuške družbe. Indeks delavskih mezd London, 21. nov. (io.) Mednarodni urad dela je sestavil indeks o delavskih mez« dah v raznih evropskih glavnih mestih. Podatke za Moskvo je urad izdelal na pod« lagi podatkov znanstvenega urada ljudske« ga komisarijata dela in se nanašajo na 18 zbranih kategorij delavstva v raznih po« klicih. Indeks izkazuje nastopne številke: London 100, Kopenhagen 108 Stockholm 88, Amsterdam 85, Berlin 71, Pariz 56, Ma« drid 54, Moskva 50, Milan 49, Bruselj 49 Praga 47, Dunaj 45, Reval 44, Rim 43, Lodz 41 in Varšava 40. Dr. Eckenerjev polet na severni tečaj Berlin, 21. nov. d. Kakor se izve, sta se dr. Eckener in Fritjof Nansen sporazume« la, da bosta z zrakoplovom Zeppelinovega tipa skupno podvzela ekspedicijo in pre« iskala severni tečaj in polarne pokrajine Oba znanstvenika sta nameravala kreniti na severni tečaj že koncem tekočega leta, vendar sta morala potovanje odgoditi. ker je treba najprej postaviti v severnem ledu dva jambora za pristajanje, česar v tem kratkem času ne bo mogoče izvršiti Kaj je z izplačilom uradniških razlik? Besede g. Korošca in okrožnica finančnega ministra. — Dr. Korošec bi uradnike rad prepričal, da je boljši golob na strehi od vrabca v roki (Objavljeno deloma že v včerajšnji prvi izdaji »Jutra«.) Nedavno je «Slovenec» slovesno napovedal, da se bodo iz tkzv. švedskega posojila pokrili ali izplačali tudi zaostanki razlik na uradniških plačah in sam g. ministrski predsednik Korošec je neki deputaciji strojevodij svečano naznanil, da je sedaj stvar urejena in da bodo v najkrajšem času razlike izplačane. Predvsem je treba ugotoviti sledeče: Akcija za izplačanje razlik ni od danes in niti od včeraj. Dejansko se je pričelo izplačevanje razlik po določenem vrstnem redu pred 3 leti. Služitelji so bili lansko leto izplačani in letos bi bili morali biti zvaničniki na redu. V proračunu za tekoče leto 1928/29 so bili za to predvideni tudi precejšnji krediti. A ravno vlada gosp. Korošca je bila tista, ki teh kreditov ni porabila in zvaničnike ni izplačala. Ali so kredite zapravili za druge svrhe mesto za tiste, za katere so bili zakonito določeni, ne moremo reči. Dejstvo je. da zvaničniki zaman čakajo na izplačilo razlike, ki bi se bilo moralo izvršiti v teku tega leta! Mesto, da g. Korošec in klerikalci pojasnijo zakaj se vsaj ta izplačila niso izvršila in mesto, da naznanijo, da bo vlada takoj pričela z izplačilom razlik, za katere ima sredstva že od 1. aprila na razpolago, je g. Korošec potolažil državne nameščence, da se bodo izplačila izvršila še-le, ko pride švedsko posojilo, katerega prvi obrok pričakujejo spomladi. G. predsednik vlade se nadeja, da bo uradništvo raje imelo goloba na strehi nego vrabca v rokah. Vse kaže, da je Koroščev golob na silno visoki in oddaljeni strehi. Skoraj istočasno, ko je predsednik vlade slovesno naznanjal izplačilo uradniških razlik, je namreč njegov kolega finančni minister razposlal ministrom poverljivo okrožnico DR br. 156.200 od 10. nov., v kateri je rečeno: «V Narodni skupščini je bil sprejet in odobren zakon o monopolskem posojilu v znesku 22 milijonov dolarjev. Po čl. 3. tega zakona se mora čisti prinos tega posojila uporabiti za izplačilo državnih obvez iz prejšnjih let. da se na ta način končno likvidira vprašanje državnega letečega dolga. Izplačilo državnih obvez iz prejšnjih let hočem izvršiti, čim bo realizirana prva tranša sklenjenega posojila. V svrho tehničnih priprav za to izplačilo od strani mojega ministrstva pa so mi potrebni predvsem točni in urejeni podatki o višini teh obvez. Omenjam. da ministrstvo že razpolaga z nekimi podatki o teh obvezah, ki so bi'i zbrani in urejeni tekom leta 1926. Ker pa so bile mnoge dotedanje obveze med tem že izplačane, druge pa so se nanovo pojavile, so radi točne likvidacije potrebni novi podatki o neporavnanih državnih obvezah iz prejšnjih let v vaši stroki, ki so nastale do 31. marca 1928. Ti podatki naj vsebujejo sledeče elemente: 1. Vrste vseh neporavnanih državnih obvez pred osvobojenjem in ujedinje-njem (1. 12. 1918) torej od predvojne in medvojne. Itd. 2. Vsote neporavnanih osebnih prejemkov državnih uradnikov in uslužbencev. vpokojencev in upokojenk, invalidov, oseb, ki prejemajo vzdrževalnino ali narodno priznalnino itd. «nO, ne uzi* majučl ovde u obzir dužne razlike pri nadležnosti prevedenim državnim usluž-benicima po zakonu od 31. 7, 1923„ a za vreme od 1. okt. 1923 g. do 1. maja 1924. godine«. 3. Vsoto ostalih neporavnanih dolgov državnim uslužbencem, priznanih potnih računov, zakonskih dodatkov ali honorarjev in ostalih obvez materialnega značaja, kolikor jih je še. Itd. Ministrstva so pozvana, da predložijo gornje podatke generalni direkciji državnega računovodstva (odsek za izvršitev proračuna) do 1. decembra 1928.» Okrožnica ministra financ, ki ima namen zbrati v svrho izplačila iz švedskega posojila m. dr. tudi stare obveze države napram uradništvom, torej izrecno izvzema «dužne razlike prinadlež-nosti prevedenim državnim uslužbenici-ma... za vreme od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924.! Kaj to pomeni? Minister financ se, kakor nam zatrjujejo, postavlja na stališče. da se naj te razlike izplačujejo na dosedanji način, t j. potom vsakoletnih manjših proračunskih kreditov^ iz katerih naj se izplača uradništvo «po vrsti». Z drugimi besedami bi se to reklo, da se iz švedskega posojila ne bo za razlike rezerviralo ničesar, temveč da se bodo razlike pokrivale iz rednega proračuna tako kakor sedaj. Na žalost pa se «sedaj» vrši izplačevanje tako, da so krediti v proračunu sicer odobreni, a jih vlada ne uporabi za uradništvo! Vse torej kaže. da gre pri slovesnih napovedih, ki jih je uradništvo zadnje tedne slišalo, le za vprašanje, kako državne nameščence lačne prepeljati čez vodo. Pri tem pa bi bil skrajni čas in prokleta dolžnost vlade bi bila, da se baš dolgovi države napram lastnini nameščencem postavijo na prvo mesto, ko gre za likvidacijo starih državnih obvez. in Kai nam obetajo za zimo na Gorenjskem Vsestranske priprave za zimsko sezono. Bohini, 20. novembra Vremenski preroki in vedeži nam napo-, vedujejo beli Božič in debelo zimo. Jesenskemu deževnemu intermezzu da bo sledila za zimski šport in s tem združeni tujski promet enako ugodna zima kakor je balo preteklo poletje. Tudi iz opazovanj raznih živali da se da tako sklepati. Dal Bog. da nas ti vedežj ne opetnajstijo. Tako rekoč skoraij ves gorenjski kot je kljub dosedanjemu skrajno neugodnemu vremenu z mrzlično naglico na delu. da uredi svoje zimskosportne naprave tako, da bodo zadovoljevale zlasti še tako razvajene naše junake na »dilcah«, ki ne marajo nič več zaostajati za svetovnimi prvaki. Tako v zgornji savski kakor v bohinjski dolini grade nove velike smuške skakalnice, na katerih bodo mogoči skoka do 50. 60 in še več metrov. Stare, pred leti zgrajene skakalnice v Bohinju. Kranjski gori in Mojstrani popravljajo, zboljšu-jejo in modernizirajo. Na že obstoječih naših skakalnicah so bili do sedai v praksi mogoči pri najpopolnejši izvežbanosti skoki samo do največ 35 m. Ako skačejo drugod 60 m in še čez to mero, zakaj bi tudi mi ne! Samo dobre volje in dela ie treba. Jeseniško sokolsko društvo in društvo »-Bratstvo« gradita skupno na severnem pobočju Možaklje nekako nasproti železniške kurilnice s »fcu>lukom« skakalnico, čez katero bodo baje frčali do 50 metrov. Kranjskogorčani nekako potihoma riiejo zemljo v Veliki Pišenci in pripravljalo tam veliko skakalnico. Z Mojstrčani vred menda zboljšujejo tudi sank al išče. izdati se pa prav za prav ne marajo. Največjo in najmodernejšo ter seveda tudi z velikimi t roški združeno smuško skakalnico v naši državi, na kateri bodo dosegljivi skoki za povprečno izvežbanega skakalca do 60 m in ki se gradi po načrtih v naših smučarskih krogih poznanega trenerja naše olimpijske smučarske vrste, Norvežana ing. Hanssena, in pod stalnim nadzorstvom posebnega gradbenega strokovnjaka, pa pripravljata obe bohinjski občini dogovorno z drugimi v poštev prihajajočimi korporacijami na severnem podnožju Rodice tik vasi Polje, to je nekako sredi poti med portajo Bistrica-Bohinjsko jezero in Sv. Janezom ob Bohinjskem jezeru. Skakalnica bo dograjena že do konca tega meseca, ker je pri njej zaposlenih dnevno, ako vreme ne nagaja, 50 delavcev. Samo radovljiški srez bo torei razpolagal že to zimo s šestimi uporabljivimi smučarskimi skakalnicam. To je velik razmah in znamenje, da se Gorenjska v polni meri zaveda narodnogospodarske in zdravstvene vrednosti smučanja. Ne bo nam treba več vozariti še v drago inozemstvo in občudovati tam veličastnost drznih skakalcev. Vse to bomo imeli sedaj že doma in nadejamo se, da bodo slovenski športniki kaj hitro v tej najodličnejši zimsko-sportni panogi in enako kakor pri telovadbi razširili sloves malega slovenskega naroda širom sveta. Pozimi 1930. na Gorenjskem prireijena zimskosportna olimpijada Male antante naj že potrdi to naše pričakovanje. Naši smučarji nai imajo zato pred očmi: čas hiti, sloves našega naroda nas kliče! Kakor hitro bodo dane ugodne snežne prilike, »dilce« na rame, pa hajd v di-votno naravo vežbat! . . . Nadejamo se končno, da bo po zgledu Švice, Francije. Nemčije, Avstrije itd. pristala generalna direkcija državnih železnic na predlog, ki je bil od Prometnega društva v Bohinjski Bistrici sprožen in od kompetentnih centralnih organizacij toplo priporočen, da vpelje v glavni zimski sezoni ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki podobno kakor v letni Popolnoma novo! Premijera pretresljive usode deklice Iz hiše greha... Roman sirote (Rothausgasse). Po romana Sv. Ska-rabeus. — V glavni vlogi GRETA MOSHEIM, Gustav Fr&lich, Oskar Homolka ki dTUgi. V močvirju. Pod kontrolo... V salonu naslad«. Čista v vsei umazani okoMci. Ljubezen neizkušenega, ne-pokvafljenega srca I Ganljivo lepa vsebina! Predstave ofc 4., pol 6., pol 8. ta 9. Najboljši ktooorketster. — Neipovišane ni-zke cene! — Mladini neprimerno! ELITNI KINO MATICA sezoni turlstovsike športne vlade z ugodnostjo polovične vožnje pod gotovimi pogoji. Ta boniteta bi bila namreč v vsestransko dobro. Predvsem bi se ie posluževali namreč zasebni nameščenci in meščanski krogi sploh, dohodek železnice bi se pri enaki režiji znatno zvišal, interesentom v prizadetih krajih pa bi bilo to v vzpodbudo, da se ojunačijo za moderne, tujskemu prometu namenjene investicije. Hočemo videti, ali je vzaejmni nastop pri nas mogoč, ali smo se varali v našem optimizmu. Spomladi 1929. bomo polagali javno svoje račune. — A. M. Sergej V. Zavadski profesor ruske pravne fakultete v Pragi, član centralnega odbora Zveze ruskih znanstvenikov in novinarjev, odličen znanstvenik in Literarni kritik, prispe danes iz Beograda prvič v Ljubljano in bo drevi ob 20. predavali v Oficirskem domu na Taboru o predmetu: »Roman in drama — Dostojevski in Čehov.« Lovstvo v Pomurju Murska Sobota. 20. novembra Na zadnjem izrednem občnem zboru podružnice SLD za sreze Murska Sobota. Dolnja Lendava in Ljutomer, ki ie bil sklican od odbora z namenom, da podajo vsi upravni funkcijonarji svoio demisijo, se je opazi! med članstvom nenaden preokret na bolje in novo izvoljeni odbor lahko sedaj, ko ve, da članstvo ni desinteresirano. z večjim e lanom in večjim samozaupanjem nadaljuje svojo akcijo, da pripomore Pomurju zopet do onega častnega naziva, ki je veljal nekoč: lovski rai! V resnici je bil to raj za lovce, ako se je na veleposestvu v Beltincih postreljalo v tridnevnem lovu po nekaj tisoč zajcev. Ravno veleposestniška lovišča pa so po prevratu najbolj prizadeta in na verjetno, da bi postala v doslednem času zopet ono, kar so bila. Sicer je v primeri z ostalo Slovenijo tukaj še vedno idealno stanje: v Soboti sami ni 100 do 200 zajcev pri enodnevnem lovu nič izrednega. Vendar se Jbčuti, da kvaliteta lovišč vsako leto pa a h Soditi pa je, da se bo sedaj, ko se ie posrečilo zlomiti nezanimanje (občni zbor je bil sijajno obiskan, v gostilni Turk se je zbralo nad 50 lovcev), nastopila tudi za Pomurje doba izboljšanja. Posebno agilni so člani iz Ljutomera, ki so se pripeljali z dvema tovornima avtomobiloma. Zanimivo je. da ie lovska podružnica edino društvo, kjer obstoja istinita vez med liudnri, ki prebivajo to- in onstran Mure. Še nekaj takih organizacij, in Prekmurje bo tudi društveno vključeno v slovensko ozemlje. Pri volitvah v novi odbor ie bila soglasno sprejeta lista, ki jo le predlagal Ljutomer s predsednikom notarjem g. Kodrom na čelu. Da se vsaj nekaj loviSč v Prefcmurjn vpostavi v predvojno stanje, se je osnoval v Murski Soboti poseben lovski klub. ki bo najrigorozneje pazil na vse. kar bi moglo to stremljenje zavirati. Nova „visoka" šola v Znojilah V nedeljo Je bil za malo planinsko vasico Znojile in nje okolico lep. pomemben dan. Znoiilčani so na slavnosten način otvorili svoj novi prosvetni hram. Vasica, ki leži v višini 800 m nad morjem, se stiska na južnem pobočju Velike ali Cemšeniške planine, sosede priljubljene Sv. Planine, ki je med našimi turisti zelo v čislih. Pa so Znojile tudi že precej zaslovele, odkar zahajajo v Zasavje smučarji. V neposredni bližini Znojil je pri cerkvici sv. Lenarta, odkoder se ti kakotr na mašni ruti razkazuje lepota Savinjske doline, idealno lep smuški teren, ki ga srečni lastniki »dilc« ne moreijo prehvaliti in ga zato le še in še obiskujejo. Da so se napredka željni ZnojiIčanl oko- rajžili ta postavili lično šolo, Jtat gre vse priznanje. Oni sami. pristni čvrsti hribci, so ves stavbeni materijal znosili na lastnih ramah v višino, ker jim manjka dobre dovozne ceste. Kar mično ie bilo za časa zidanja videti krepke domače fante in brhke mladenke, ki so nosile opeko štupo-ramo. Izletniki ki so srečali pridno procesijo, so se radii zapletli v pogovor s prijaznim, ljudmi. »Šolo nosimo!« so govorih smeje . . . In zdal so vsi ponosni, da ima prosveta nov dom na visokem, kjer se bo izobraževal bodoči znojilski rod. Nedeljska slavnost se je pričela z mašo pri Sv. Lenartu, ki jo je bral svetoplaninski župnik in gospodaT koče na Sv. Planini g. Drešar. Potem pa se je nadaljeval program v šoli Pod vodstvom gdč. Glaesenerjeve. znojilske učiteljice. Vse točke so znali, kakor bi navil ure in so nastopi mladčkov želi splošno priznanje Znojilska okolica zadnje čase lepo napreduje. V bližini so pričeli z izkopavanjem antimonske rude. Sličen rudnik ie tudi v okolišu v medijski dolini. Izkopavanje zno-jilskega antimona vodi z. inž. Glaesener. oče znojilske učiteljice. Zaslužek, ki ga imajo domačini pri kopanju antimona, jim je prav dobrodošel. Znojilci zaslužijo z graditvijo nove šole vse priznanje. Lahko priporočamo izletnikom, da mično naselje večkrat obiščejo. S Sv-te Planine je pripravna vrnitev mimo Sv. Lenarta m Znojil na Čemšenik, odtam pa na zagorsko postajo. Nikomur ne bo žal, če bo spoznal pisanj svet pod Čern-šeniško planino, ki Ima za dolenjskim Tri-glavo mKumom najvišje teme v Zasavju. LETOS nosimo samo pletene obleko. GRIČA R & MEJAČ, Šelenburgova ullea. Dijaško društvo »podzemskih vampirjev" V Dubrovniku so odkrili skrivno dijaško društvo, ki ima baje pravila, kakor črni zarotniki in nihilisti. Kakih 50 dijakov se je ponoči zbiralo v temnih hodnrikih in kleteh po stolpih starega mestnega obzidja, kjer so sklepali na najceremonijalnejši način tajne sklepe o življenju in smrti svojih članov. Društvo »podzemskih vampirjev« ima pisana pravila, ki jih pa policija še ni našla. Po teh pravilih je baje imel odbor. Id se je imenoval senat »podzemskih vampirjev«, pravico strogo soditi in kaznovati vsakega člana, ki bi se pregrešil proti dogovorom. Člani odborov so ponoči zborovali okrog mize, v katero je trii zataknjen nož, okrog pa so brlele sveče. Pri tem nožu so prisegali zvestobo in pokorščino. Policija mi- je ALADIN-Svetilka. ker ona razširja vvosod dnevno svetlobo Omo| je čudo tehnike, nori vri 94% zraku in 6% petrolejom, razširja SO sveč, močno snežno belo dnevno svetlobo. Vaša luč bo trikrat močnejša od sveh drugih svetilk in voleo. tega sveti enakomerno, stalno in votre bu — je v vrt mer e z ostalimi svetilkami samo eno tretino gorilnih snovil ALADIN-SvetUha Bori brez duha dima in saj. je sigurna vroti vo~\ iaru in vroti eksploziji. Gori brez šuma in pumpati ni potrebna. Zahtevajte njen opis vri General, zastopstvu AUODiN-SVETILKE BARZEL D. D. BOTICA čuvajte se ponaredb! sH. da so bili ti sestanki tako strašni tn grozni kakor morejo biti le sestanki prostozidarjev . . . Ker je neki »podzemski vampir« t Javnem življenju majčken dijaček gimnazije poskušal s piipcem suniti svojega sošolca, sumi policija, da so bili zarotniki pripravljeni kaznovati člane, ki so se hoteli izneveriti organizaciji, kar s smrtjo. Gospodom profesorjem so stopili pokoncu lasje, kolikor jih imajo, im pričeli so skupno s policijo izvrševati veliko preiskavo. Čitarno v novinah. da so trije zarotniki že izključeni, imen pa strogi sodniki nočejo izdati nobenih, ker so nadebudni pustolovci seveda sinovi »boljših« družin. Novosadska korupcijska afera se razpreda na široko Beograd, 21. novembra Dinlčeva afera z dobavHanjem materija-la za naše letalstvo se končno le utegne razčistiti pred sodiščem. Kakor smo beležili, je bil Dinič doslej obtožen zgolj zaradi nekakšne špijonaže, dočim so bile vse ostale obtožbe zaradi korupcije, pri kateri je prizadeta cela vrsta uglednih osebnosti, umaknjene. Po razkritjih povodom polemike o splošni korupciji pri dobavljanju materijah za letalstvo in posebno še po skrajno argumentiranih navedbah g. Dobrosava Jevdjeviiča pa utegne stvar končno le priti v pravi tir: pred sodišče. Vojaški preiskovalni sodnik I. amtflske oblasti v Novem Sadu, ki vodi preiskavo od strani letalskega poveljstva, je včeraj Hazenska družina ISSK Maribor ki si je prošlo nedeljo z zasluženo zmago nad beograjsko Jugoslavijo priborila sten naslov državnega prvaka ▼ hazeni: Od leve na desno: Danuška Vodebova (levo krilo), Zinka Vrščajeva (branilka), Ve» ra Ribaričeva (desno krilo), Hilda Švaigerjeva (vratarica), Hilda čeričeva (leva kril« ka, Olga Vugova (srednja napadalka), Vida Petanova (desna krilka). (Glej tudi športno rubriko). Kulturni pregled Narodno gledališče ▼ Ljubljani LinMinnska drama. Začetek ob 20. url. Četrtek, 22.: »Herman Celjski«. B. Petek, 23.: Zaprto (generalki). Sobota 24.: »Živi mrtvec«. Premierski abonma. Nedelja, 25. ob 15.: »Dobri vojak švejk«. Izven. _ Ob 20.: »Živi mrtvec«. Izven. Ponedeljek, 26.: »Romeo in Julija«. D. UiiMjan«ka op»»ra Začetek ob pol 20. url. Četrtek. 22.: »Oedipus rex«. Iz komične opere. D. Petek, 23.: «Zaljubljen ▼ tri oranže.* Premierski abonma. Sobota, 24. zaprto. Nedelja 25.: »Aida«. Izven. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Mariborsko gledališče Začetek ob 8. zvečer. Četrtek, 22.: »Jesenski manever«. B. Gostovanje gdč. Lubejeve. Petek 23. zaprto. Sobota, 24. ob 20.: «Adieu Miml». Premijera. «Živi mrtvec* v ljubljanski drami. V soboto 24. t. m. zvečer bo premijera Tolstega drame «Živi mrtvec«, ki je bila v sezoni 1922/23 zadnjič na repertoarju. Tragedija, ki je napisana po resničnem dogodku, prikazuje v dvanajstih slikah pretresljivo usodo treh ljudi, ki se zaman borijo za svojo srečo. Globoko človečnost, razumevanje in usmiljenje so glavni znaki tega umotvora, ki dosega ravno zdaj tudi na vseh drugih odrih največje uspehe. Glavno vlogo Fedje igra g. Rogoz, Lizo ga. Nablocka, ciganko Mašo ga. Medvedova, Karepina g. Gre zadnjih let Benatzkega operete «Adieu Mi- mi». Tega dela ne odlikuje samo razposajeno - veselo dejanje, tudi godba je nad vse ljubka in na mnogih mestih uprav duhovita, kakor je pač naravno pri Benatzkem, ki je izvrsten skladatelj kabaretne glasbe. Glavne vloge igrajo gg: Udovičeva, Skrbinšek in Harastovič. Dirigira g. Herzog, režira pa g. Harastovič. Ekspresnl nastopi — ekspresnl nspehi. Naš rojak tenorist g. Josip Rijavec je imel v drugi četrtini novembra na tujem \rsto nastopov, ki jih velja posebej omeniti. Dne 7. t. m. Je pel v berlinski državni operi Unter den Linden v «Rigolettu»; dne 9. novembra je pel Cavaradossija v berlinski Mestni operi; dan pozneje istotam cTruba-durja*, po operi pa je imel še koncert v Rheingold-Kaisersaalu. Da je gostoval 11. novembra z velikanskim uspehom v Pragi kot don Jos6 v cCarmen* smo že poročali. Prošli teden, 14. je zopet gostoval na Državni operi v Draždanah. Pel je zopet v «Tosci». Toliko nastopov v tako zaporednih dneh vzdrži lahko le Izredno dobro šolan pevec. Odličnemu umetniku tudi mi iskreno čestitamo! Dirigent praške akademske Filharmonije, ki koncertira v Ljubljani v soboto, dne 24. t. m. je inženjer Otakar Kozel, ki je absolviral dirigentski in komponistični oddelek praškega državnega konservatorija. Kot dirigent je bil učenec znamenitega šefa praške opere, skladatelja O s t r 5 i 1 a. Pod njegovim vodstvom je absolvirala akademska Filharmonija celo vrsto simfoničnih kon- certov v češkoslovaških mestih ln začela koncertne turneje v sosednje, predvsem prijateljske države, da tako vzbudi posebno med mladino smisel in veselje do orkestralne glasbe. Letošnje leto je postala akademska Filharmonija stalni orkester Mozartove družine ter kot taka izvedla celo vrsto Mozartovih skladb z največjim uspehom. Predsednik Mozartove družine v Pragi je dT. Bran-berger, ravnatelj praškega državnega konservatorija. Opozarjamo na sobotni nastop praškega simfoničnega akademskega orkestra, ki nastopi s svojimi 66. člani. t. J. polno zaseden orkester, ki bo tehnično precizno in z velikim umetniškim ognjem izvajal skladbe svojih slavnih rojakov: Smetane, Fi-bicha in Dvoraka. Skoro vse točke sporeda so našemu občinstvu znane z večih koncertov, vendar bo slast in veselje po3lu§ati te bisere slovanske glasbe, podane po tako močnem orkestralnem korpusu. Predprooaja vstopnic v Matični knjigarni. Moskovski Hudožestvenikl oblRejo Zagreb. Ravnatelj beograjske drame dr. Branko Gavella se je udeležil letošnjih proslav 30 letnice Hudožestvenega teatra v Moskvi in sporoča preko časopisov publiki novico, da pojde moskovski Hudožestveni Akademski teater prihodnje leto na evropsko turneje ter obišče ob tej priliki tudi Jugoslavijo in še posebej Zagreb. Kongres Jugoslovenske pevske rreie te bo vršil letos dne 1. in 2. decembra ▼ Beogradu. Na zborovanju se bo razpravljalo o vseh tekočih vprašanjih, med drugim tudi o povabil k sebi g. Jevdjeviiča. ZasHšanie Je trajalo od pol štirih popoldne do pol sedme zvečer. Razume se, da ie g. Jevdjevič stavil preiskovalnemu sodniku na razpolago ves svoj materijal. V splošnem tožaienju, ki se Je razvnelo ob poiem;ki, ni nič čudnega, da je vložil tožbo tudi sam Drasrutin Dmič, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu. Pooblastil je novosadiskega odvetnika dr. Iiiča, ki v »Politiki« objavlja dolgo izjavo, navajajoč, da Dinič nikoli ni izvršil nikakega posla, ki po zakonu ne bi bil dovoljen, nadalje, da ni imel nikakega vpliva na upokojenega ka-petana Matijeviča in sploh, da ie ravnal pri dobavah kolikor moč pošteno. Odvetnik pravi, da Dinič mirne diuše čaka na glavno razpravo, kjer se bo izkazala njegova nedolžnost. Svetislav Hodjera, ki je bil doslej v polemiki poleg Ditiiča glavna tarča očitkov zaradi nepoštenih dobav, pa pričenja v »Politiki« v dolgih člankih razkrivati nekorektnost svojih konkurentov. Na dolgo in široko pa seveda tudi patetično razodeva, da je sedanji generalni ravnatelj novosad-ske aeronavtične tvornice »Ikarus« g. Dimitrije Konjovič, po rod-u in veri Srb. bil med svetovno vojno tisti avstrijski letalec, ki je neusmiljeno bombardiral srbsiko armado na umiku preko Albanije. Uničen ribolov Hrastnik, 21. novembra Včeraj Je voda v potoku Brnica postala vsa bela od apna, katero je izlužila voda na Dolu pri zgradbi nove šole. Graditelji niso pravočasno opazili htknje pri apneni jami in se je vsa voda na ta način okužila. V potoku je bilo na tisoče rib. posebno postrvi, ki jih je okužena voda uničila. Lastnik ribolova z. Burger trpi zarrdi tega veliioo škodo, ker so mu uničene vse ribe jo lov za nekaj let. Otroci so lovili mrtve ribe po Brnici in jih odnašali domov za večerjo. IZVE1A prmNIHl MtllJTEV Zveza kulturnih društev 24. novembra. Ljubljana: film ^Prebivalci GrSnlandije*. Ježica, Sokol: film cEkspedicija kapetana Scotta*. škofja Loka, Sokol: g. dr. Rape predava ob 20-15 uri o czrakoplovstvu*. 25. novembra. Ljubljana: film ^Prebivalci GrSnlandije*. Ljubljana, Učiteljsko napredno društvo: g. prof. Fran Dolžan, predava ob pol 10. zjutraj o cživalski duši* v areni Narodnega doma. ■ Šmartno pri Litiji, Sokolsko društvo: g. Va-rij Švajger predava o cSokolstvu*. 26. novembra. Ljubljana: g. ravnatelj Karol Mahkota predava o «Turneji Glasbene Matice na Poljsko* ob 20. zvečer v mali dvorani Kazine. 27. novembra. Ljubljana: Dramski tečaj ZKD ob pol 20. izstopu odličnih, reprezentativnih organizacij v naši državi iz Saveza. Ker je Savez pokazal premalo aktivnosti, se fe namreJS zgodilo, da so izstopila celo nekatera društva, ki so med ustanovitelji Saveza. Kongres bo zasedal v prostorih blizu Saborna cerkve. Pevački Savez vodi sedaj srbski skladatelj Kosta Manojlovič in bo z njih pomočjo skušal sestaviti splošno pevsko zvezo južnih Slovanov. h ljubljanske gledališke pisarne. Nocoj v sredo se poje v ljubljanski operi Supejeva klasična opereta «Boccaccio» za abonente reda C. Stravinskega opera - oratorij «Oedi-nus rex» se vprizori v četrtek, 22. L m. za abonente reda D. Za Oedipusom pa se poje Osterčeva enodejanka «Iz komične opere*. Prokofjeva (Zaljubljen v tri oranže* je brez dvoma ena najefektnejših pa tudi najznačilnejših opernih del trajne umetniške vrednote. Letošnje leto gre ta opera zopet v repertoar, vendar v režiji na koncu opere nekoliko spremenjena, prof. šest je porabil n» koncu še enkrat koračnico, ki je naravnost tipična za to operno delo. Opero dirigira ka-pelnik g. Štritof. — Gledališke interesente opozarjamo na ugodnosti, katere nudi gledališka uprava pri obisku predstav v ljubljanski operi, ki se vrše od 80. novembra do 9. decembra pod naslovom Slovanski teden. Bloki, veljavni za pet poljubnih predstav, bodo od ponedeljka dne 26. t. m. na razpolago pri dnevni blagajni v operi, pa tudi pri obeh večernih blagajnah v drami iu operi. Cefrtek, 22. XT. « Domače vesti * »Slovenski Narod« zopet zaplenjen. Ze drugič pod Koroščevim režimom je moral »Slov. Narod« občutiti, kakšna ie naša svoboda tiska. Bil je konfisciran zaradi neke izjave posl. dr. Mačka. Isto izjavo so v celem obsegu in deloma še bolj v odločni obliki objavili včerajšnji zagrebški listi, ne da bi bili zaplenjeni, ker tudi res ni v njej nikakega razloga za konfiskacijo. Kdor ima pri roki včerajšnji »Jutarnji iist« ali »Novosti« si je in si še lahko v miru prečita one »hude« izjave, ki jih čitatelji »Slov. Naroda« niso smeli dobiti pred oči. Uprava »Slov. Naroda« je izdala po zaplembi drugo izdajo za svoje naročnike. * Kralj pokrovitelj razstave angleške umetnosti. Kabinet predsednika vlade objavlja, da Je kralj Alesander prevzel pokroviteljstvo nad razstavo angleške umetnosti, ki Jo bodo v kratkem priredili v Ljubliani, Zagrebu in Beogradu. * Z naše univerze. Včeraj je položil na tehnični fakulteti inženjerski izpit te rudarstva g. Viktor O j s t e r iz Ljubl jane. Mlademu inženjerju čestitamo! * Izpremembe v državni službi. Za inšpektorje finančne kontrole so imenovani dosedanji podinspektorji: Anton Pue v Mariboru, Fran Gomerčič v Kranju in LJuibo-mir Segedi v Zagrebu. Knjigovodja delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani Anton Medved je podal ostavko na državno službo. * Reorganizacija finančnega uradništva. Na podlagi finančnega zakona predlaga vlada finančnemu odboru uredbo o ranži-ranju in razvrstitvi finančnih uradnikov, ki se bo prilagodila preuredbi finančne službe, katera nastopi 1. Januarja 1929. in ki bo izenačila nazive. Da ne nastopijo težave pri izplačilu prejemkov, ker se ta preuredba izvrši v toku budžetskega leta, predlaga državni podsekretar g. Letica zakon o virmanih in izvanredni razvrstitvi činovmkov. Z istim zakonom se bo uradnikom 2. kategorije brez diplomskega izpita, ki pa so posečali fakulteto, spregledalo izpite, da morejo preiti v prvo kategorijo. * Klerikalni dijaki razžaljeni. Zakaj? Ker jo »Jutro« pisalo, da treba paziti, da univerza ne bo podružnica škofije. Je že tam 100 semeniščnikov in še precej kaplanov, ki študirajo ».znanost« teologijo. Lotevajo se včasih tudi dr»gih strok seveda vse s pridržkom, da rezultati znanstvenega dela ne nasprotujejo izreku kakega cerkvenega očaka. Znanost pa ni ne katoliška ne kake druge vere, pač pa za svoj napredek rabi svobodo. Te svobode niso deležni teologi in drugi gg., ki so volili klerikalno listo. Sramovali pa so se pravega imena svoje stranke, zatajali tudi katoličanstvo in so se nazvali »slovenska« lista. Ne moremo drugače ostati pri tem, da mora dijaštvo strogo paziti, da iz univerze ne nastane nadaljevalni tečaj šentviške gimnazije. * Spomin na vkorakanje srbske vojske v Split. Predčeraišnjim je poteklo deset let, odkar je srbska vojska vkorakala v Split pod poveljstvom majorja Tmokopoviča. Javne institucije in uradi so razobesili zastave. posebne slavnosti pa ni bilo. * Slava 45. pehotnega polka. Pehotni polk štev. 45 v Mariboru praznuje jutri svojo slavo kot spomin na dan. ko Je stvarno bila usoda Maribora odločena v našo korist. Služba božja in rezanje kolača se bo vršilo ob enajstih v vojašnici kralja Aleksandra. Popoldne bo ljudska veselica. * Otvoritev telefona v Borovnici. Dne 16. novembra t. 1. je bila pri pošti Borovnica otvorjena telefonska centrala. * Posojila Državne hipotekarne banke. Kakor doznavamo, sprejema ljubljanska podružnica Državne hipotekarne banke zopet prošnje za hipotekama posojila. * Za zaščito naših delavcev v Nemčiji. V Berlin je odpotovala naša delegacija, ki se bo pogajala z Nemčijo glede ureditve delavskega vprašanja. Pogajanja se prično v petek 23. t. m Sklenjene bodo potrebne konvencije, nanašajoče s v prvi vrsti na zaščito in zavarovanje naših delavcev po načelu reciprocitete. Verjetno je, da bo sklenila naša država slične konvencije tudi s Francijo, Belgijo, Grčijo, Rumunijo in še nekaterimi drugimi državami, kjer so zaposleni naše delavci Pogajanja z Nemčijo bodo trajala 15 do 20 dni. * Najdišče gorljivega plina pri Slsku. V okolici Siska je industrijailec Teslič v glo-bočini 75 metrov naletel nedavno na gorljivi plin »metan«. V svrho raziskavanja je Teslič pozval iz Nemčije priznane strokovnjake na tem področju, ki so ugotovili, da se pod Siskom nahaja silna množina plina, oz. nafte in da bi bila eksploataciia zelo rentabilna. Po njihovih navodilih je Teslič kopal še naprej na tkz. Galdovem, pri čemer se je pokazal senzacijonalen rezultat. Dočim je bilo treba prej kopati 200 metrov globoko, je Galgovem zadostovalo samo 26 metrov, da so prišli do plina, in to še v večji množini. Tovarnar Teslič koplje še naprej pod vodstvom inž. speci-jalista iz Frankfurta. * Beda naših izseljencev v Kanadi. Šte-• vilo naših izseljencev v Kanado in Argentino se je v zadnjem času znatno zmanjšalo, ker pošiljajo izseljenci zlasti iz Kanade obupna pisma o tamošnjih razmerah. KINO IDEAL Izvrstna filmska komedija o mo£u. ki Je pustil čuvati svojo ženo drugemu možu! Veselo! Zabavno! V glavni vlogi AONES ESTERHAZY ia dragi. Predstave ob 4., po! 6., po! 8. in 9. Nekateri izseljenci izjavljajo, da se bodo vrnili v Jugoslavijo, čim si bodo prištedili sredstva za vrnitev v domovino. * Italijanska ladja se potopila ob naši obalL V ponedeljek zvečer se je blizu Ro-goznice pri otoku Mulju potopila italijanska motorna ladja »Emesto« iz Pirana, nato-vorjena z železniškimi tračnicami za Albanijo. Ladja leži v globočini 150 metrov in je ne bo mogoče dvigniti. Posadka se je reSi!a. * LJubavna vaška tragedija. V mestno bolnico v Karlovcu so predvčerajšnjim pripeljali dvajsetletno Maricč Vrbanovo iz Cerovca, ki jo je zaklal Ivan Babič, ker mu ni vračala ljubezni. Baibiča so našli še isti večer grozno razmesarjenega na železniški progi. Vrgel se je pod vlak. Namestno v sodne zapore je Babič raje šel v smrt * Na smrt obsojen zločinec zopet pod ključem. Kakor smo te dni poročali, sta pobegnila iz šibeniških sednih zaporov na smrt obsojena kaznenca Božo Vujevič in Todor Medič. Vujeviča so orožniki predvčerajšnjim zalotili pri Zatonu. Z močno eskorto so ga privedli nazaj v šibeniške zapore. Sedaj se bo pač pojasnil skrivnosten beg obeh nevarnih zločincev. Aretirali so že več oseb, osumljenih, da so zločincema omogočile beg iz ječe. * Nesreča v mostarskera rudniku. V mo-starskem rudniku se je pretekli ponedeljek pripetila huda nesreča. Delavec Marko Kojičič je padel v 20 metrov globok rov. iz katerega se pretaka talna voda v reko Neretvo. Pri padcu si je Kojičič zlomil obe nogi. Voda je bila tako deroča, da so mogli Kojičiča potegniti iz vode šele ob iztoku v Neretvo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer so mu obe nogi amputirali. * Zagonneten umor v Ljubuškem. V ponedeljek so našli v Ljubuškem seljaka Frana Grbavca mrtvega pred njegovo hišo. Imel je hude poškodbe na glavi. Orožniki so dognali, da se je Grbavac tožaril s svojimi sorodniki, ki so tožbo izgubili Maščevali so se nad njim ln ga ubili. 1» Čudi se vsik kupec nizkim cen^m za replce srajce, Kiub ike, obleke, suknje itd. ki so samo pri tvrdki A. PRJtSKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta. * Mati zaklala hčerko, ker se je poročila s ciganom. Iz Mitrovice poročajo: V Pro-garju je živela vdova Kata Pucarevič z dvema hčerama in sinom. Kata se je pozneje zope' poročila, otroci pa so ostali v domači hiši Starejša hči in sin sta se kmalu poročila, dočim se je mlajša hči preselila k svojemu stricu, kjer pa se ni nihče brigal zanjo. Nedolgo zatem se ie seznanila z mladim ciganom, ga vzliubila in se ž njim poročila. Ko ie to zvedela njena mati, je razkačena prihitela v ciga-novo bajto in s kuhinjskim nožem zaklala svoio hčer Pretekli ponedeljek Je Kata sedela na zatožni klopi pred sodnim stolom v Mitrovici. Obsojena Je bila zaradi umora na deset let težke ječe. Razsodbo je poslušala mirno. Njen zagovornik je proti razsodbi priglasil priziv. Hlahov vrt Vclefilm o menihu in njesjovi neutešlnvi želji po uživanju posvetnega žrvSjeraja. Pride! Pride! Elitni kino Matica. I * Sin s sekiro usmrtil očeta. V Martin-cih v okolici Sremske Mitrovice je bil izvršen te dni grozen zločin. Seliak L j uboje Teodorovič, ki je začel bolehati, je sklenil, da razdeli pred smrtjo svoje premoženje med svoje tri sinove. Starejša sinova sta bila s svojim deležem zadovoljna ni pa bil zadovoljen najmlajši sin. radi česar Je prišlo med njim in očetom pogosto do prepira. Tako tudi preteklo nedeljo. Sin je s sekiro napadel očeta ter ga strahovito razmesaril. Po krvavem činu se je zaklenil v svojo sobo in razsekal vse pohištvo. Orožnikom se je s težavo posrečilo, da so ukrotili divjaka. Odpeljali so ga v sodne zapore v Sremsko Mitrovico, kjer bo prejel zasluženo kazen za svoj nezaslišani zločin. * Roparskf umor v Zaprešiču. Seljak Ivan Santulič iz Kraljevca Je v torek pripeljal v Zagreb 500 litrov vina. ki ga je prodal nekemu gostilničarju za 2250 Din. Gostilničar mu je na račun izplačal 400 Din. Ko se je Santulič zvečer vračal domov, Je prisede! k njemu na voz neznanec, ki je v bližini Zaprešiča Santuliča napadel ter mu z nožem zadal več nevarnih ran. Santulič se je zgrudil na cesto, neznanec pa se je z njegovim vozom odpeljal naprej. Ko se je Santulič čez nekaj časa zavedel, se je dvignil in se napotil v Zaprešič. Ker je bil hudo ranjen, je na sredi pota omagal in obležal v jarku. Našli so ga delavci, ki so šli na delo v bližnjo tovarno. Nemudoma so poklicali zdravnika, ki je ranjenca obvezal in odredi! njegov prevoz v zagrebško bolnico. Santulič pa je radi iz-kivavitve že med vožnjo izdihnil. Orožniki v Zaprešiču so uvedli obširno preiskavo ter je upati, da bo morilec kmalu prišel pravici v roke. * Pri želodčnih težkočah. slabem teku tresenju v udih doseže -uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice pri vsaki starost5 in spolu hipno oživljenje prebavljalnih organov. Zdravniška poročila iz tropičnih dežel hvalijo »Ftanz Josef« vodo kot iz-borno sredstvo proti griži kakor tudi želodčnim boleznim. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. DAMSKE šifon SRAJCE in HLAČE Jako trpežne od Din 28 naprej kombineže bele hi barvaste ....... od Din 38 naprej reform trikot hlače barvaste ....... od Din 28 naprej maje trikot in pletene . od Din 25 naprej nogavice vseh vrst ... od Din 7 naprej nudi: F. In I. Goričar. LJubljana. Sv. Petra cesta 29. * Koliko razburjenja povzroča sajasta ln kadeča se petrolejska svetilrka! Zato kupite le Aladdin - svetiljko. ki gori brez dima in saj' Najbolj higijenično sredstvo za svetlobo, ki ga donaša v promet Barzel d d. Subotica. ITO — zobna pasta najboljša. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In j, neriln v na'!en$o Izvršitev. * Ciril Metodova družba je prejela od odbora Primorcev v Sp. Šiški kot čisti dobiček dne 4. novembra prirejene veselice Din 2077. — Iskrena hvala! 2147 * Volnene nogavice In pletenine v veliki zbiri se dobilo pri tvrdki Karel Prelog v ;.iubifanl 285 * Za dame neobhodno potreben Sanolorm se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. 2183 * 1 Kanina »tltRMjM«. glavna zaloga t- bačno zalogo je trafikant k sreči spravil pred kratkim na svoj dom, ker v zimskem času ne prodaja v trafiki. Kdo je požiga« lec, se ne ve. Mogoče je dvoje, ali mu je zažgal kdt. trafiko iz maščevanja, še bolj verjetno pa je, da so zažgali vlomilci, k: so vdrli v trafiko v nadi, da napravijo dober plen. 2e dalje časa se po okolici klatijo sumljivi individuji, ki hočejo ži« veti na tuj račun ter požigajo domove poštenih ljudi. Valant je s:cer zavarovan, toda škoda ne bo krita, kar je za njega tem večji udarec, ker je vojni invalidih Tr^rv®!] t— CirihMetodovl podružnici v Trbon,* Ijah sta nabrali v počašeenje spomina po» kojnega dr. Ivana Dimnika, odvetnika, za družbo 2051 Din. Hvalal 2041 t— Plesne vaje v Narodnem domu. V petek ob 8. zvečer bo prva plesna vaja. Opozarjamo ljubitelje plesa, naj se plesnih vaj polnošteviino udeležujejo. Plesne vajs vodi g. Rak. t— Pojasnilo. Kemična tovarna v Hrast' niku nam je poslala obvestilo, da zidar K., ki so ga aretirali zaradi razžaljenja Veli' čanstva, ni bil pred svojo aretacijo za« poslen v omenjeni tovarni. t— lastnikom vžigalnikov. Včerajšnje poročilo izpopolnjujemo v toliko, da naj lastniki vžigalnikov prijavijo te najkasne* je do 25. t. m. pri občinskem uradu. 2igc sanje vžigalnikov se ne bo vršilo v Celju, kot je bilo prvotno razglašeno, temveč po posredovanju županstva 29. t. m. od 9. ure dalje v občinski pisarni. Iz t a^e^a 1— Žigosanje užigalnikov. Okrajna F« nančna uprava v Celju je razglasila, da moramo do 25. t. m. prijaviti užigalmke. dne 30. t. m. pa jih moramo nesti v Celje žigosat. Menda so gospodje za ta dan na« ročili tudi poseben vlak, ki bo transporti« ra! na stotine užigalniških posestnikov v Celje, seveda brezplačno; — če bi prišel eden teh gg. v naše kraje, bi bilo predra« go. Sicer so pa ljudje precej nezaupljivi, ker uredba ne pove, aH bodo obdavčeni tudi stari užigalniki, ali ne. To je pač od tega odvisno, če bo dr. Koroščeva vlada rabila več ali manj denarja. Navadno se klerikalci izrečejo za več. 1— Glasbena Matica v Laškem. Celjska Glasbena Matica nam^nva ustanoviti v Laškem svojo podružn-t.« Občinski odbor je v zadnji seji sklenil, dati brezplačno na razpolago v to svrho en razred v občinski hiši — bivši nemški šoli. Ta napredek top* lo pozdravljamo, 1— Čudno postopanje našega dekana. Pred par dnevi so pokopali kmeta Pegan« ca iz marijagraške občine na našem poko« pališču. Grob je bil skopan in pripravi ieru ko je sprevod dospel na pokopališče Ko pa so hoteli pogrebci spustiti krsto v erob, je g. dekan izjavil, da grob ni skopan na pravem mestu, ter naročiL da so ga začeli kopati eno vrsto višje, sam pa je odšeL Dve url so »e pogrebci zamudili z delom, predno je bil mrlič zagreben. Eden mi je pravil, da so io na jok pozabili od same jeze... 1— Ordo partlzanstvo. Pri okrajnem za* »topu bo odpuščenih in upokojenih več ce* »tarjev ter bodo sprejeli nove. Prošnje, ki prihajajo za ta mesta, so po večini oprem* ijene s pripombami klerikalnih zaupnikov, kakor: «je dober naš pristaš® ali «zvest so* miSljenik« itd. Sodbo o takem ravnanju naj si spričo dejstva, da je ogromna večina prebivalstva laškega okraja napredno ori* jentirana, ustvari vsak sam. Iz Prekmurja mr— Druga jabolka. Znano je, da je po Goričkcm uničila v avgustu toča vse polj* sike pridelke skoro petdesetim občinam. O sadju tam gori letos sploh ni bilo sledu in ga najbrže še nekaj let ne bo. Vendar pa je gostilničarju Gezi Vezirju v Marti« }&ncih vzcvetela na pozno jesen veja na jablani in obrodila sedaj par drobnih ja» bolk, ki nam jih je srečni lastnik vposlal kot kuriozum. mr— Dramatični odsek Sokola v Murski Soboti je v četrtek, 15 t. m. podal patetič* ni Anzelgruberjev komad «KrivoprisežnLk». Režijo je vodil g. Nišelvicer. Režiser, ka* kor ga provinca vedno tako zelo rabi: ne* utrudljiv, vedno poleg, istočasno sufler, in* spicijent, igralec, kulisa, veter in grom... V malem kraju delitve dela sploh ne po» znajo — ti si prevzel, ti delaj, daj iz sebe vse. Igralski ensemble je od zadnje igTe v mnogočem napredoval. Predvsem je puhli* ka s hvaležnostjo kvitirala brezhibno me* moriranje vlog in ono pažnjo, ki so jo po* samezniki pričeli polagati na pravilno iz* govarjavo. Ker so, razen enega, vsi drugi igralci bili domačini, je to zadnje toliko bolj razveseljivo in hvalevredno. Igralo se jo, z izjemo konca dmge slike, gladko in z razumevanjem, tudi vloge so bile dokaj pravilno razdeljene. Sodelovale so gdč. Fli* bajt, Hreško, Kepnik, Matai, Pojbič, Lačen ln gg. Lovšin, Zupančič, Bertot, Jeko, Fle* gar, Bohm, Berden. Dvorana je bila raz* prodana. Priporočati pa bi bilo lastniku oziroma prirediteljem, da podiože na pr« vem prostoru lesena tla. mr— Izjalovljena gledališka akcija. So* bočanl so se pogajali z mariborskim gleda* liSčem za serijo gostovanj. Izgleda pa, da do teh gostovanj ne bo prišlo, ker bi bile cene prostorom previsoke (radi velikih re* žijskih stroškov). Akcija ki se je tozadev* no započela, ne zaznamuje še onega od« siva, ki bi bil potreben, da se ta lepi na* črt tudi izpelje. Navodila za proslavo 1. decembra v Mariboru Izkaznice za četrtki s ko vožnjo po železnicah v Maribor se bodo poslale vsem županstvom in društvom v zahtevanem številu. Kdor jih želi, naj se tam prijavi. Društva, ki tri izkaznic morebiti ne dobila — aH pomotoma aH ker niso znana — naj jih takoj zahtevajo od pripravljalnega odbora v Mariboru. Maistrova ulica 17./I. Izkaznice veljajo od vštetega 28. novembra do vštetega 3. decembra 1928 Na vsaki izkaznici mora biti zapisano ime in priimek udeleženca. društvo in odhodna železniška postaja. Brsz teh podatkov izkaznica ni ve-flavna. Žigosale se bodo izkaznice 1. decembra popoldne na mariborskem glavnem kolodvora, v Narodnem domu in uniomski pivovarni, 2 decembra pa samo v union-ski pivovarni. Ako želi kako društvo aH večja družba avto i i Maribora, naj se ne obrača na pripravljalni odbor, temveč pravočasno naravnost na mestno avtopodjetie v Mariboru. Do 25. novembra morajo biti vse pri-Jave s približnim številom udeležencev in z navedbo najbližje železniške postaje zbrane pri pripravljalnem odboru, da bo mogoče pri železniški upravi oskrbeti pravočasno zadostno število železniških vo-®cv. V Mariboru bodo vsako skupino pri po-vorkj vodili elavni reditelji z vidnimi! znaki na rokavih. Njim se mora vsakdo brezpogojno pokoriti. Vsako društvo si mora za svojo notranjo disciplino samo določiti sposobne reditelje brez vidnih znamenj. Na Glavnem trgu v Mariboru bodo nameščeni ojačevalci, ki bodo storili, da se bodo vsi govori slišali na oddaljenih koncih trga tako močno, kakor v neposredni bližini. Ta naprava bo v Mariboru prvič postovala. Vsem aktivnim vojaškim osebam, ki so 1. 1918 sodelovale pri osvobojeniu Maribora, je vojno ministrstvo dovolilo dopust, da se lahko udeležijo proslave, ki bo v celoti trajala od 30. novembra do 2 decembra. Prosilci za dopust naj se sklicujejo na naredbo ministrstva vojne in mornarice z dne 13. novembra 1928. Pov. br 7703. Prebivalstvo se naoroša. naj v vidno znamenje veselja. da smo t>o tisočletnem rob- ! stvu dosegli svojo državo, razobesi po hi-! šah, poslopjih in ccrkvah. naj si bo to po vaseh, trgih in mestih, državne in narodne zastave. Zlasti je naprošeno prebivalstvo Maribora, kjer se bodo zgrnile množice naroda, naj ne bo v mestu nobene hiše, ki ne bi imela zastave. Tudi dva rekorda Dandanes je doba splošnih rekordov. Ampak o tako svojevrstnem originalnem rekordu, s kakršnim se ie izkazal Krevelj-ski France, kovač v litijski okolici, pa še ni bilo pisano nikjer. L. 1911. je prevzel kovač France od Tauferjevih, ki so se vselili takrat v Litijo, likalnik v popravilo Med preseljevanjem ie namreč padlo železo na tla. nekaj se je odlomilo in je potrebovalo strokovne roke Kovač France pa ga je da! menda v »paco«. Minila so leta. svetovna volna le bi vmes in pri Tairferjevih so že na železo pozabili. Predvčerajšnjim pa so se zek začudili, ko jim je vrnil Kreveljski France popravljeni likalnik. ki ea je kurira! celih 17 let. 'Junaški rekord poštenjaka Franceta, ki se je sploh domislil vrniti likalnik. pa ni zbudil v litijskem okolišu nič manj senzacije in živahnosti, kakor jo bo izzval oni srečnik. ki bo prišel v poldrugi uri na Mars — peš. Rekord drugačne vrste pa se ie dogodil v neki okoliški gostilni. V nede'jo je sedela za obloženo mizo lepa diuščina mladih fantov in deklet Dokler so se menii med seboj, je bilo še dobro. Cez čas pa je začelo govoriti vino in so se fantje kaj kmalu »porekli. Dekleta so zavriščala. fantje pa so udarili vkup. Nekega Toneta so kar pograbili in pognali, da je zaplaval P' zraku in prej priletel daleč tja v larek pred hišo, preden je sploh mogel pomisliti na neobičajni polet. Zaradi nerodnega pristanka ima Tone notranje poškodbe, fantje pa. ki so igrali vlogo pogonskih -aket, bodo imeli sitnosti. Najboljše, najtesnejše, zato 13 najcenejše! Šport ISSK Maribor državni hazenski prvak Zmaga hazenske družine I. SSK Mari* bora nad beograjsko Jugoslavijo je \ beo* grajskih krogih dokaj presenetila, ker je Beograd z gotovostjo računal, da bodo njihove simpatične igralke odnesle držav* no prvenstvo v hatzeni. «Poldtika» od ponedeljka objavlja rezul* tat brez podrobnega poročila o poteku tek* me ter dostavlja, da so Beograjčanke od* potovale v Maribor v popolni formi in po dobrem treningu. Kot opravičilo beograjske družine nava* ja, da so morale igralke Jugoslavije igrati na tujem igrišču in pred tujo publiko ter z nepoznanim rivalom. V «Vremenu» objavlja g. Bugarski po* ročiio o poteku tekme ter pravi med dru* gim, da je blatno in polzko igrišče handi* capiralo zlasti beograjske igralke. Od beo* grajskih igralk hvali zlasti E Jovanovičevc od Mariborčank pa Ribaričevo. O sodniku, g. Nikoliču, veli, da je bil dober, vendar pa je napravil veliko pogreško, da je Ju* goslaviji priznal tri gole, streljane iz ne* dovoljenih pozicij. V svoji torkovi Številki prinaša «Vre* me» sliko mariborske družine ter pravi, da je pri nedeljski tekmi zmagala absolutno boljša in učinkovitejša napadalna vrsta simpatičnih Slovenk. Ta napadJna vrsta je danes brezdvomno najboljša v državi. Obramba zmagovalk je fimkcijonirala od* lično, zlasti je dobro pazila na znano in* ternacijonalko Jovanovičevo. Vratarica Maribora je imela sicer mnogo posla, ki pa ni bil tako opasen, ker obramba ni do* pustila strelov iz bližine ali iz svobodnih pozicij. Končno pravi članek g. Bugarske* ga, da je zmaga Mariborčank docela za* služena ter izraža upanje, da bodo simpa* tične Slovenke dostojno čuvale častni na* slov državnega prvaka. Mariborski «Večernik» podčrtava dej* stvo. da je velik uspeh dobre družine «Ma* ribora» tem častnejši, ker je družina naj* mlajša med letošnjimi konkurenti za naj* višje mesto v damskem športu naše drža= ve. Prvič je državno prvenstvo ene izmed športnih panog osvojila Slovenija. Nogometni program za prihodnjo nedeljo Prvenstvene tekme so zaključene, večjih prijateljskih nogometnih prireditev ni pri* čakovati, zato je dobrodošla iniciativa LNP, da okupira prihodnja dva termina za za* nimiv turnir med četvorico trenotno naj* močnejših ljubljanskih klubov. Že od dav* na se neprijetno občuti v ljubljanskem no-gometnem obratu dejstvo, da je s koncem oficijelnih tekmovanj običajno tudi ko* nec sezone To je zlo, ki v glavnem ovira naša moštva, da ne morejo toliko napre* dovati, da bi vzdržala konkurenco s klubi iz drugih naših centrov, kjer pazijo na to, da se trajno ohrani kontinuiteta v igranju. Turnir, ki ga prireja LNP koncem sezo--ne, bo temu malo odpomogel in vsaj ne= koliko zaiposlil naša najmočnejša moštva Prihodnjo nedeljo nastopita para: Primorje : Hermes in Ilirija • Jadran Zmagovalca odigrata na državni praznik 1. decembra finale. Zmagovalec v finalu prejme od LNPa lično darilo. Igrišče in druge podrobnosti »e bodo pravočasno objavile. Športni klub na Bledu. V nedeljo 18. tega meseca se je na Bledu v hotelu Troha VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani 21. novembra 1928. Višina barometra 308.8 m. rom. lempet t Cj 3 -i 5 - imei ven in brzin* C C. •0 — *S t pHfijjvmf > O v metrih si O Vrsti mm di /. ur* 7 75 6 775 9 774 fi 772 7 30 20 80 70 90 85 80 Tiirno SSW >n NW 1 NW 0 10 0 1 5 megla • • 771-2 771 6 60 13.0 90 45 E 1 NE 4 10 1 opazovanj** L.|ubliana \lariboi ^aoreb . . rieograd . . ■>araievo Skoplie Solil .... Dubrovnik Solnce vzhaja ob 7.5, zahaja ob 16.26, Iu*na vzhaja ob 13.54, zahaja ob 0.21. V i,-;;.... •ernperaf-ura dane« t Li»»M**n» 60, najnižja 0.6. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno jasno; v gorah megla po zemlji in tranja slana. Podnevi mila vršil / športnega klu* b.i Klub ie . .....I pod imenom «SK B!ed». V odbor -»o bili soglasno izvoljeni naslednji gospodje: Predsednik A. Papler, I. podpredsednik Fran Sare, II. podipred* sednik Ivan Troha, tajnik S. Žirovnik, bla* ga.inik Jože Vrhunc, odborniki Zoran Go* gala, Tonej Stare, Matko UlčaT, Anton PTe* gelj, Anica Žirovnik, Polda Mulej, pre* glednik računov Vladimir Kuščar in I. Kralj. Razsodišče: Aleksander Ambrožič, Leopold Lebar in Leopold Stare. Klub je določil svoj zimsko*sportni program ter namerava graditi še letos lastno smučar* sko skakalnico. Obžalovati je le, da se je zbora udeležilo tako ma!o interesentov tujskega prometa. Sicer pa bomo o stvari ob priliki še govorili. Kolesarska prireditev na Vrhniki. V nedeljo 25. t. m. ob 14.30 ima kolesarska sekcija «Vrhnika» svojo zaključno prire* ditev, in sicer hribsko dirko k Sv. Trojici po znanem Cankarjevem klancu. Ob 13.30 se vrši gorska dirka na progi Vrhnika* Logatec (6 km). Start pri Mantovi, cilj pri 26 km. Obe dirki sta vezani m se dir* ka po točkah Dirka je medkhibska za vse dirkače Slovenije. Po dirki razdelitev na* grad, priborienih v tskočom letu in veseli« ca v gost. Mantova. Prijave je poslati na naslov: Jože Grom, Vrhnika. /fazena v Zagrebu prenehala. Za vče* raj je bila napovedana v Zagrebu usta« novna skupščina rokometnega saveza. Vsi zagrebški klubi bodo likvidirali svoje ha* ženske sekcije, ki se bodo pretvorile v ro* kometne sekcije. arstvo = Vinski sejem v Sv. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem ki se je vršil ta ponedeljek, je nepričakovano ugodno uspel Došlo je pri-lično dosti kuncev, vinskih trgovcev in gostilničarjev tudi iz Gorenjske. Ljubljane in Notranjske. Sklenjenih je bilo nekaj dobrih kupčij že na sejmu, še več pa pozneje v posameznih goricah kamor so se podali kupci s producenti. Razstavljenih ie bilo vpisanih okroglo 240 vzorcev, a mnogo ie bilo še ne-vpisanih. Vina so v splošnem zadovoljila, ker so bila čistega okusa. Žal, da preveč prevladuje kislina, ki se bo pa že po prvem pretakanju in čez zimo znatno zmanjšala, tako da bodo letošnja vina poleti še prav prijetna piiača. Vinoradniki so zahtevali sprva no 6.50. 7. 7.50 in 8 Din, a so pozne-ie popustili in se ie cena gibala največ med 6 in 6.50 Din. Nekatera bolj šibka vina so šla tudi ceneje, druga boljša pa še višje. Ko bi bilo večie sporp.znmljenie med prireditelji ter boljša organizacija, zlasti glede prireditvenega časa in prostora, bi bil uspeh gotovo še boljši. Za take prireditve so sreda ali četrtek najpripravnejši dnevi, najneugodnejši on sobota in ponedb_jek. — Fr. G. = Svetovna žitna letina. Mednarodni poljedelski zavod je izdal podatke o letini žita v 1. 1928., iz katerih povzemamo, da se je letos pridelalo: (v milijonih meterskih stotov) pšenice v 24 državah Evrope z Ru-siio 604.5 (lani pa 436.8 ln predlanskim 544.41. v 33 državah severne polute pa 1111.6 (1018.4. 998.7). F/i se je pridelalo v 22 državah Evrooe z Rusijo 409.3 (430.8, 399.1). v 24. državah severne polute 424.6 (444.3, 421.5); jeemca v 23 državah Evrope z Rusijo 202.4 (179 0, 191.1). v 30 državah severne polute S56.fl (299.1, 293 6) ovsa v 22 državah Evrope z Rusijo 394.2 (357.6, 378.4), v 24. državah severne polute 424.6 (449.3, 620.2). = Nemški Kruppov koncem v našem rudarstvu. Kakor poročajo h Berlina, ie družba Mittersberger Kupfer A. G., ki 9Pada v Kruppov koncem, sklenila z mdarsko zadrugo . Rimska cesta, z običajnim dnevnim red^m. — Špekulacija hans«e na newyorški efektni borzi. Tz Newvorka poročajo, da je vladali v ponedeljek na newyoršld borzi silna šreknlnHjska hausse ln ie fekom dveh ur dosegel promet 4 milijone delnic- V new-vorSkib finančnih krogi^ presoiaio hausse v Wallstreetu ki traja že nekaj časa. zelo resno in «e zelo beie skorajšnjega katastro-fnlnrgn poloma špekulacije. — Povišanie cen železu v Franciji ln BH-»iji. Francosko - belgijska konvencija sirovega železa je povišala izvozno ceno za Švico za 4 franke in za Italijo za 2 sh 6 d. pri toni. Francoski producenti strojne žice so povišali temeljno ceno za 25 frankov na 850 frankov tona. Belgijska zveza producentov žice ie povišala notranjo ceno žicam za 50 frankov pri toni. — Svetovna letina tnrščire n* severni pohiti. Po stntis+iki mednarodna poljedelskega urada v Rimu ne bo Mo?ija letina hir-'ičice na severni poluti manjša kakor lanska. kar na ie nrinisati lo i-rp^flno ugidni 'elini v Ameriki, ki je letos dala za 90 vnili-■onov metrolriV' centov ve?ii pridelek kakor 'ani drči m 7nn?n donos v evropskih državah ^Romunija. Jugoslavija. Ttalija. Madžarska. Soaniia. Rolgariia, Avcfriia, češkoslovaška in Švioa) letos le 86 5 miliiona met. stotov. torej 22 % mani kakor lani, ko le bila letina že italr sl*»ba in 34 °fr m^pf. ^"kor ?e maša! nnvT"?^' '''vnos v lotih 19*?°.—t(5 = Dobave. Stromi oddelek direclfo dHhv nih železnic v Ljubljani sprefema do 24. t. m. ponudbe glede dobave gorilcev in naluS-nikov: do 28. t. m. glede dobave ?rne pločevine. 200 kg prediva, 1450 komadov vodo-kaznih steel fn 300 komadov signalnih Sip; do 30. t. m. glede dobave bakrene žic«, kovin sirih in spojnih d armatur za zrmanio razsveflinvo. prizmitiFnih stekel, varnostnih »tekel. Skrirvev, laVa. žveolene kisline, iro-lirnih obro?ev itd Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 30 t. m. ponudbe glede dobave R450 kg firnežn. Direkcija državnega rudnika v Kakniu snrefema do 28. t. m. ponudbe trlede dobave Škripcev ra vrv (ScilVlemme). Direkcih državnega rudnika v Brezi spreiema do 29. t tn. ponudbe glede dobave 300 plošč železne pločevine. 1500 komadov pil 1000 kg žebFev in 40.000 kg Portland«kega cementa. _ TVie ft. decembra s> bo vršila pri imrav? državnih monopolov (ekonomski odde'ek) v TW>gradu oferlaJsa lA^tei^a glfw1p dobav* 5000 koma- J tarjnhaiA* m. se bo vršila pri gene- ralni direkciji državnih železnic, (ekonomski oddelek) v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave železnih pragov; pogoji so na vpogled pri občem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Dne 3. decembra se bo vršila pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani pismena dražba za dobavo blagajn; pogoji so na vpogled pri pomožnem uradu poštne direkcije. Dne S. decembra se bo vršila pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 60 ton bukovega oglja. = Prodala lesa. Dne 3. decembra se bo vršila pri direkciji šum v Vinkovcih ofertalna licitacija glede prodaje lesa. Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani. Prti-T« wui kU 21. novembra. Na današnji ljubljanski borzi je bil devizni promet zopet zelo velik. Največ se je zaključilo Curiha (1 38 milijona Din), potem Dunaja, Londona. Berlina, Prage. Krila je vso potrebo Narodna banka, le malenkostno potrebo Trsta je pokrila privatna ponudba. Berlin »e ie za malenkost okrepil, dočim stji London in Trst neznatno ponnstila. Na zagrebškem efektnem trži?č" v državnih vrednotah ni bilo promet*. Zaključena fe le Vojna 5 Vod a za november po 437.5 Od bančnih vrednot beležita zakliučke Union po 57-57.5 ln Praštediona po 920. Od industrijskih vrednot, ki so bile neka} živahnejše so bili zakliučeni Slavoni'a po 6.5—7, Isis po 20.5 — 20. Vagon po 900. Devize in valute Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.RSS, BerTIn 13.5475—5775 (1.T56?5). Brusell 0—7.912?. dinwSta 0—9.9272, Ourih 1094.1—1097.1 (1095.6). Dimad 7 9S5—8.015 (8.00). lxmdraga 168.37 — 169.17, Curih 1094.1 - 1097.1. Cnrili. Zagreb 9.1275. Pariz 20.295. London 25.19. Newyork 519.4. Milan 27.215 Praga 15.4. Dunaj 73.. Budimpešta 90.585. Berlin 123.75. Bruseli 72.20. Amsterdam 208.55 Bukarešta 3.1250. Sofija 3.75. Dnnaj. Beograd 12.4775 — 12.5175 Berlin 169.28 _ 169 78. Rudimnešta 123.88—124.18, Bukarešta 4.26 — 4.28. London 94.45375 do 34.55375. Milan 37 21—37-31, Newvork 710.15 do 71° 65 Pari r 7 74 27.84. Pra^a 21.4095 do 21.1225 9n?ra 5.11^5 _ 5.1f»45 Varšava 70.61 - 79.89 Cnrih 136.72 _ 137-22; dinarji 12.4075 — 12.4675. Efekti. Ljubljana. Celllska posojilnica 158—0, Ljmltv tjanska kreditna, zaključek 127, Praštediona 920 —0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0, Stavbena 56—0, Kranjska industrijska zaključek 310, Ruše 260—280. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 436 — 437.5, kasa 436 — 437-5, za november 437 — 437.75, december 441-5 — 442.25, februar 449 — 452, brez kupona 419 — 420, investicijsko 85.75 — 86, agrarne 52.5 do 54; bančne vrednote: Union 57 — 57.5, Praštediona 920 — 925. Narodna 6900 — 7050, Po-1 jo 17.5 — 18, Ljubljanska kreditna 127 do 128, Zemaljska 139 _ 140, Jugo 88.5 — 89; industrijske vrednote: Gutmann 200 — 205, Slaveks 100 — 105. Slavonija 6-75 _ 7. za december 7 — 7.5, Danica 153 — 155, Drava 400 — 525, Isis 20—25 (20.5 — 22). Vevče 114 — 0, Dubrovačka 490 _ 500. Trbovlje 477-50 — 485, Vagon 295 — 300, Šefe rana 465 — 480, Union 300 — 320. Blagovna tržišča Novosadska blagovna borza 21. t m.) zaradi pravoslavnega praznika sv. Mihaila ni poslovala. Prav tako ne borza v Beogradu. Živinski seiem v Ljubljani (21. t. m.) Dogon 159 konj, 67 volov, 51 krav, 14 telet in 151 prascev za re-io. Prodanih Je bilo 28 konj, 34 volov, 25 krav, 10 telet in 120 prascev za rejo. Cene za kg žive teže: voli L 8.50, II. 7.50, Tli. 6.50, krave debele 5-4, klobasarice 3—3.50. teleta 10—12 Din. Sejem je bil slab. Cene malo popwtl!e. Dunajska Horsa ra kmetijska proizvod« (20. t. m.) Mirno zadržanie zunanjih borz }• vplivalo na Dunaj zelo malo, ker }e razpoloženje dunajske borze že itak zelo reservi-rano. V plenici je malo ofert Pri rži ee ]• omejevalo povpraševanj« po domačih prvovrstnih kakovostih. V turščici so oferte Je kakor povpraševanje. V ovsu nI nfkak« kupčije. Uradne notice so ostale glede na neznaten promet brez sprememb Dunajski svinjski sejem (20. t m.) Dogon 18.871 komadov (iz Jugoslavije 3528). Ob skrajno mlačnem prometu so se pocenile debele svinje za 10 do 15 grošev. mesne pa za 15 grošev pri kg. Notirajo ta kg Hve teže: debele svinje I. 2.15 — 2.20, kmečke 1.70 — 2.06, stare 1.80 _ 1.90, mesne 1450 do 2.05 Šilinga. _ Izvoz mangana iz Rusije Moskva, 21. novembri (mo.) V Catoro * potovala posebna komisij«, H bo prouArvata ras-mere industrije manuam hi skušala najti sredstva za poviSanje izvoza te rade. Iz življenja in sveta Umor fašističnega jezuitskega patra Zločin političnega maščevalca? — Mussolini pripravlja obširno amnestijo in hoče spraviti sovražnike ter pomiriti duhove kri italijanske krvi in za žrtve zablod. Dokaz za to, da pozna fašizem tudi V lotarinškem industrijskem ozem* Iju Joeufu živi italijanska delavska kolonija, broječa kakih 25 tisoč duš Kolonija ima svoje krožke in tudi svo« jega duhovnika. Zadnje čase je bil njen duhovni poglavar jezuitski pater Cezar Caravadossi. agilen fašist, ki je smel baš iz tega razloga delovati v inozemstvu z dovoljenjem italijanske vlade. Prošlo soboto popoldne je stopil v stanovanje jezuitskega patra neznan voski. Caravadossi je sedel za pisal« no mizo. Neznanec mu je pomolil pod nos neke listine, katere je don Ce« zar razgrnil pred seboj. Medtem je obiskovalec potegnil samokres ter od* dal na patra več strelov. Caravadossi je kriknil, klical na pomoč in se zgru« dil mrtev na tla, napadalec pa je iz* ginil. Kmalu po atentatu na Caravados* sija, ki je bil razvpit fašistični agita« tor, je bil izvršen napad še na neke« ga drugega italijanskega fašista, tr* govca z delikatesami Ferrarija. Ta ima svojo trgovino v bližini stanovanja jezuitskega patra ter je stal baš na vratih podjetja, ko je prišel atentator mimo in dvakrat ustrelil nanj. Ferrari je bil najaktivnejši sotrudnik fašistič* nega jezuitskega patra ter je baje z njim skupaj sestavljal in pošiljal ovad* be o italijanskih emigrantih v Rim. Atentator, ki je streljal nanj, je baje zaklical: «Takšno usodo zaslužijo vsi fašisti!», potem pa se odstranil. Iz tega vzklika sklepajo, da je bil atentat na patra Caravadossija politi« čen zločin, ki sigurno ni potekel iz proste volje napadalca. Atentator je baje ravnal po naročilu zarotniške družbe protifašističnih elementov v Franciji. Italijansko časopisje izrablja dogo« idek proti Franciji in piše, da je mori« lec neki Gambero. ki živi izven Itali« je že več let in je bi! doma večkrat obsojen zaradi političnih prestopkov. Po poklicu je baje rudar, po svoji po« litični funkciji pa predsednik protifa« šističnega društva v Joeufu. Italijani mu seveda podtikajo, da je komunist, ker si drugače ne morejo razložiti mo« tivo - za krvavo dejanje. Krogle so fašističnega patra pogodi« le v prsni koš. tako da je na mestu iz« krvavel in izdihnil. * Skoro istočasno ko je bil izvršen ta atentat, se je mudil v Parizu fašistični {»oslanec Gray. Članom italijanske ko« onije je odkril, da ima italijanska vla« da v načrtu pomilostitev italijanskih delavcev, ki so kot žrtve komunistič« ne propagande zabredli na stranska pota. Fašisti jih še vedno smatrajo za milost, nudi baje Mussolinijeva dekoi finacija nekaterih političnih pregnan« cev, ki so bili poslani na otoke. Mus* solini pripravlja letos za Božič obšir* no amnestijo, ki jo bodo deležni tudi tako zvani «fuorusciti». Namen te ak« cije je razorožiti poslednje sovražnike fašizma. Za 1 1929 bo proglasil Mus« solini v Italiji geslo: Patria sacra. To leto bo leto miru in sprave med dose« danjimi političnimi nasprotniki. Žrtev nesebične požrtvovalnosti Radlotelegrallst potopljenega »Vestrlsa« Mihael O' Loughlln, Id Je pošiljal klice na pomoč do zadnjega trenutka In se le na koncu potopil s ha v ari rano ladjo Možje albanskega porekla V dunajski »Uraniji« je predaval o Albaniji dopisnik nemških listov dr. Friedrich Wallisch. Hvalil je deželo in albansko ljudstvo, ki da je posebno bistroumno. Zdi se mi kakor paradoks, je dejal predavatelj, da stopa Albanija med zadnjimi državami na kontinentu v kolo civiliziranih narodov na svetu. Albanci so izredno nadarjen narod. Evropa časti dosti mož, ki o njih prav za prav ne ve, odkod so prišli. Mnogo duševnih veličin sedanjosti je albanskega porekla. Med njimi je dr. Wal-lisch naštel: igralca Aleksandra Moissi-ja. graditelja semerinške železnice Karla Ghego, italijanskega državnika Cri-spija in druge. Doslej so morali taki možje utoniti v moriu drugih narodov. mm.ilfllllil Reši se, kdor moreš! Panika na krovn »Vestrlsa« tik pred potopitvijo ladje. Pasažlrjl so opremljeni z rešilnimi pasovi ta begajo vznemirjeni sem In tja. Sllčnl prizori se ponavljajo ob vsaki pomorski katastrofi. da so prišli do veljave, je dejal predavatelj, odslej pa bo drugače, zakaj z vladanjem kralja Zogu ie napočila tudi albanskim izbranim duhovom nova doba. _ Združeni Novaki Pravijo, da ie priimek Novak češkega izvora. Med Cehi ie baje skoraj toliko Novakov kakor med Nemci Miil-lerjev. Zato so sklenili Novaki, da se združijo. Po dosedaniih statističnih pregledih ie namreč dognano. da biva samo na Češkem okrog 80 tisoč ljudi s oriimkom Novak. Novaki hočejo biti ena sama velika družina in sestavil se ie odbor, ki skuša pritegniti vse ljudi tega priimka v svoj krog. Doslei se je v društvo vpisalo že 11.630 članov. Pri »Zlati kisi« v Pragi so prošlo nedeljo imeli Novaki občni zbor. Izvolili so za predsednika društva praškega vseučiliškega nrofesoria Karla Novaka. Kot prvo deianie novega društva so začeli Novaki med seboj nabirati oodporo za Novake, ki so se ponesrečili pri zadn.ii gradbeni katastrofi v Pragi. Zveza Novakov zasleduje človekoljubne, socijalne in kulturne cilje ter bo izdajala tudi lasten Časopis. M ^fiv najceneje S C H W A B Pro!. Heinrich Wieland, ordlnarlj na mona-kovskl univerzi, Je bil odlikovan z letošnjo Noblovo nagrado za kemijo. O njegovih pogojih za nagrado smo že pisali. Dva atentata z rožami Varšavska kriminalna policija ima opraviti z zagonetnim slučajem. Pred nekaj dnevi je prejela grofica Leonija Sternovska, ki ima svoj gradič blizu Varšave, šopek rdečih rož. Poslal jih je neki neznanec. Grofica je rože vr* nila in je naročila strežnici, naj jih zavrže. Strežnica pa je odlagala z iz« vršitvijo ukaza in je nesla rože v svo« jo sobo. Naslednji dan so jo našli mrtvo. Poklicani zdravniki so mogli ugotoviti samo to, da je zadela nepo* slušno strežnico možganska kap. Dogodek je vzbudil tem večjo po« zornost, ker je letos v januarju na po» doben način umrla sestra grofice Ster» novske, Felicita Sternovska v Opatiji. Grofica je bila stara 34 let in ie prišla na jug, dr bi si okrepila zdravje. Po* kojni starši grofice so bili bogati ple« menitaši. Med vojno so grofici padli vsi bratje kar jih je imela, umrli pa so ji tudi roditelji. Ostali sta sami s se* stro. Ko je 1. 1917. padel na bojišču še ženin grofice Felicite, se je dama vda* la v svojo usodo ter začela potovati po svetu. Ženin grofice Felicite je služil v gardnem regimentu poveljnika Pre« obraženskega in je padel v bitki pri Tannenbergu. Ko se je mudila raz« očarana in potrta dama v Opatiji, je na* nesel slučaj, da se je seznanila z ne* •kim bivšim vojakom, ki ji je pove* dal, da je služil pri istem polku, kakor njen zaročenec. Iz tega vzroka je gro« fica naklonila možu posebno zaupanje. Nekega dne zvečer je prejela šopek in drugo jutro so jo našli v spalnici Sledeče srečke drž. razredne loterije kupljene pil Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile dne 19. novembra 1928. izžrebane Din Din 10.844, 20.177, 53.403, 70.237. 97.478, 109.712, 115.646, 120.523, 2000 ftt 46.163, 500 šit. 5.744, 10.862, 10.901, 20-178, 30.909, 53 460, 53.470, 70-351, 70.370. 99.704, 99.714. 109.826, 109.879, 120.152, 120.203, 120.048. 84.601. 7.530, 10.943, 30.922, 58.207, 84.567, 99.725, 7.542, 10.946, 30.944, 58.213. 91.714, 99.725. 115.602. 115 604. 120.217, 120.267, 7.555. 7.586, 7613, 7698, 10.816, 10.825, 10.839, 10.950, 10.954, 20.001, 20.015, 20.041, 20.112, 20.125, 30.950, 34.694, 34.704 40.505, 46.016, 46 028, 46.050, 58.213. 58.248, 58.303, 66.683, 70.208, 70.212, 70.213, 91.779. 91.786, 91.794, 91.798, 97.335, 97.337, 97.458, 99.733. 99.755, 99.761, 99.793, 99.833, 100.721, 103.113, 15.637, 103.184. 108 122, 108.170, 108.202, 108.254, 109.707, 123.848,123.934, 123.938, 123.991, 16-024, 15.401, 69.814, Onim. Id so Hm bile srečke izžrebane za ma!} dobitek, bomo na Zeljo srečke zamenjal za Se ne izžrebane tako. da bodo rcngili igranje nadallevati na visoke dobitke. Seveda le toliko časa. dokler bo kaj neizirebanib srečk na razpolago. Žrebanje se bo vršilo nepretrgoma vsak dan do 6. decembra in ne kakor je na srečkah pomotoma natisnjeno, do 22. novembra. Zad- !na hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. mrtvo. Zdravniki so konstatirali, da jo je zadela možganska kap. Na rože kot povzročiteljice smrti tedaj ni mislil nihče. Šele sedaj, po sličnem smrtnem slučaju z rožami pri uslužbenki grofi* ce Leonije Sternovske, je varšavska policija preštudirala oba slučaja in prišla do zaključka, da je morilec v obeh primerih najbrže ena in ista ose« ba. V rožah je bil strup, namenjen grofici Leoniji Sternovski, ki je z od* klonitvijo šopka le slučajno ušla smrti. Pride iz hleva in je princesa Kako je kravja dekla vlekla za nos monarhistične Nemce, — Tri leta so ljudje verjeli, da živi princesa, ki je umrla že 1. 1850 Dne 27. t. m. se začne pred erfurtsko poroto obravnava proti Marti Bertho* vi, katero toži nemško državno pravd* ništvo zaradi neštetih prestopkov pu« stolovskega značaja. Ta ženska, ki je klasičen pendant razvpitemu pustolov* cu Domeli, je služila najprej za kravjo deklo. Naenkrat pa je spoznala, da je v povojni Nemčiji silno lahko slepomi« siti z naslovi. Začela se je izdajati za prusko princeso Margareto in je pod tem imenom cela tri leta živela v tu* rinških mestecih Erfurtu, Eisenachu in Emerauu. Varala je javnost s ponare* jenim nakitom. Dasi je njena zuna* njost kazala skoz in skoz neinteligent* no žensko, kaj šele plemenitašinjo! — je vendar publika nasedala njenim vabam in ji je posojala denar samo ob pogledu na diadem z brilanti — ki pa je bil čisto navadna imitacija, vredna borih par mark. Svojo vlogo je torej igrala z odlič* nim uspehom. Seveda ji je bilo živ« Ijenje brez ljubezenskih ocvirkov pu« sto in dolgočasno, zato je metala po moških tudi vroče poglede, ki so v mnogih slučajih zalegli. Z rodbinskimi zadevami pruskega dvora je bila «prin« cesa» kravja dekla dobro podkovana Saj je svoj čas služila v hiši princa Avgusta Viljema in so ji bile razmere natančno znane. Razkrinkali so jo čisto slučajno. Ne« koč je Berthova pripovedovala dvema gospema, kateri je bila pripravila ob premoženje, da mora nemudoma odri« niti k sorodnikom v Potsdam pri Ber* linu. Gospe sta iz gole radovednosti sledili «princesi» v Berlin, kjer sta jo hoteli obiskati. Bili sta zelo ponosni na to, da bosta vsaj enkrat v življenju sedeli pri skledi za kraljevo mizo. Se« veda sta bili zelo razočarani, ko so jima v Potsdamu povedali, da je princesa Margareta umrla ie l. 1850. Razprava bo, kakor kažejo priprave nanjo, precej zanimiva. Sodišče je po« zvalo 30 prič in več zdravniških izve« dencev, da podado mnenje o duševni konstituciji kravje dekle, ki si je pri« svojila naslov princese. Bar propalih aristokratov V Newyorku je bar, ki se loči od sorodnih podjetij po tem, da so vsi nastavljenci v njem osebe iz visokih družabnih krogov, tako zvani «b;vši» ljudje. Lastnik podjetja je neki av« strijski grof, bivši ritmojster v elitnem po'ku dunajskega cesarja. Natakarji in strežaji so baltiški baroni, franco« ski markiji in celo nekateri angleški lordi. Pri blagajni sedi neka ruska grofica, v knjigovodstvu pa so zapo« slene samo ruske princese. Švedski princ Olaf, ki potuje sedaj po svetu in se je nedavno mudil v Newyorku, je, doznavši za visokorod« ni bar, obiskal ta lokal. Velik obrat mu je zelo ugajal in v veselem razpolo* ženju je poslal svojega pribočnika k lastniku podjetja. Med njima se je, kakor poročajo ameriški listi, razvil ta«le razgovor: Adjutant: «Gospod grof, pripeljal sem Vam švedskega princa Olafa. Ali ga morete zaposliti?« Lastnik: «Zelo mi je žal. Prosim, iz« volite mu sporočiti, da je zaenkrat pri nas vse zasedeno.« »Veter uli, tuli in tavuli« Prizor iz uragana, ki Je koncem prošlega tedna razsajal na bretonjskl obali, povzročil ogromno materijalno škodo ln zahteval tudi človeške žrtve. Kees van Briiggen: Vrnitev Ijsbrand se je držal načela: «Uživaj In tudi drugim privošči!« Vsakdo je moral sam vedeti, kaj mu je storiti. Po dolgem potovanju križem Kitajske. ob vsej obali in mimo raznih pristanišč, še njih imen ni bilo moči ohraniti v spominu — čigar zasluga je bila edino v tem, da si je prihranil večjo vsoto denarja, se je vrnil domov in našel Bet van Ootepetie, delavko iz Kuharske ulice, dozorelo v preklicano zalo dekle. okroglo in zrelo kakor dinja. Glede na to ji je rekel nekega dne: cVeš kaj, Bet? Vodiva skupno gospodinjstvo. Jaz imam denar in ti si vražja ženska. — Nu, kaj meniš?* Bet ni odgovorila. Obraz jI je zarežal od veselja in Ijsbrand se ie opogumil ter ii pritisnil na usta poljub, ki je stvar zapečatil. Posvaril jo je: «A zdaj ti tole povem. Ne govori mi o poroki in tako dalje. To ni zame. Dokler me imaš, me imaš in jaz sem poštenjak.« Udaril je po mošnji v svojem žepu m nadaljeval: , . «Za prve tri mesefce imam dovoli denarja. Tako dolgo me ne bo skrb. Potem? Kdo ve. kai bo potem?* Tega tudi Bet ni vedela, a ji tudi ni bilo mar. Gledala je Ijsbrandu v oči. ki so bile sinje in globoke ko morje, tako dolgo, da je imela občutek, da se utaplja v njih. Skupno sta urejala majhno hišico. Be-tina mati se je preselila k njima in oskrbovala gospodinjstvo. Prve dni je stokala. Naposled pa je Ijsbrand zarohnel: «Cuj, sitnica stara. Nekaj ti rečem: ako nama misliš s svojim javkanjem še dolgo greniti življenje, je bolje, da izgineš odtod. Nič te ne bomo j>ogrešali.» Komaj je izpregovori! te besede, je začela gospa Ootepetietova tuliti, kakor še ni bil nikoli slišal ženske, in tega spet ni preneslo njegovo mehko srce. Zaradi tega ie nadaljeval: «Dovolj tega, stara! Evo go'dinarja, pojdi okoli vogala in kupi pri tistem smešnem Kitajcu nekaj prekajenih jegulj, tolstih, da veš, in kruha. Jaz pre-skrbim medtem vrč piva. Velja?« S hladnim udarcem v obraz ii je hotel pokazati svoio naiklonjenost. toda bi! je nekam hud. Na srečo je Betina mati razumela, kako ie bilo mišljeno. Sla je iskat jegulje, kruha in ostalo. V vsem svojem življenju se še niso tako zabavali. Dva in pol meseca — potem je Ijsbrand spet odšel v svet iskat zaslužka. Debeli mošnjiček ni zadošča! tako dolgo, kakor je upal. Beti je dejal, da bo nekaj časa še prebila, a kasneje ji bo že lahko poslal denarja. Tako je tudi storil, toda v vse daljših in daljših presledkih. Potoval je po raznih krajih in poštarica je vprašala, ali si sme ohraniti znamke, ki so bile na njegovih pismih. Ves svet se je bil precej postaral, ko se je naposled Ijsbrand vrnil domov. Našel je Bet v isti hišici z materjo Oote-petietovo in z detetom. Grom in strela! Otrok se je bil pridružil! In kakšen črvi-ček je bilo to dete! Čisto podobno svoji materi! Svojega očeta je bilo pozabilo! Umetnost, kaj ne? A ženi nista rekli ničesar. Sedeli sta ob mizi in mati Ootepetietova je spet pričela tuliti. In tako mu ie bilo mahoma vse jasno. «Nu,» je dejal . .. «Ali je kak človetk v hiši?« Da, človek je bil v hiši. Zidar je bil. Ijsbrand je sel in oprl roke na kolena. Cuti-l se je razumnega in modrega. Dejal je: «Bodimo pametni. Dve leti sem bil odsoten. Človek je vendar samo človek. Pametno besedo hočem spregovoriti s tvojim zidarjem. Vse prepusti meni. Hiša je moja, otrok je moj in ti. Bet, si taka kakor preje, prav nič se nisi izpre- me^ 4a govorim z možem, vse bom uredil. Vse bom uredil.« Ijsbrand je bil trdno prepričan, da je vsak tako razumen kakor on. Vse se bo uredilo. Hiša, žena in otrok, ki je brl tako sli č en svoji materi, vse to je bilo njegova last. Kdo hoče več? Poštenje je EH>štenje, nikomur ni hotel ničesar očitati. Dve leti je dolga doba. Lahko bi bil mrtev. lahko bi ga bili črnci požrli! Bog zna, kaj vse bi se bilo lahko zgodilo. Uredil bo stvar z zidarjem, takoj, ko se vrne s svojega dela. «Odidita za časa iz hiše,« je velel ženskam. Trepetaje. kaj se bo zgodilo, sta odšli. Ko se je vrnil zidar domov, je našel Ijsbranda pred steklenico vina. katere se še ni bil dotaknil. Vstal je. ko so se odprla vrata, in iztegnil roko. «Ne ustrašite se me. oče! Vse se bo uredilo. Jaz sem oče otroka. Da. to sem jaz. — Ali se vedno tako pozno vračate z de'a? Meni to gotovo ne bi bilo po godu To je dolg de'avnik.» Zidar ni naoravil vtisa priiaznega človeka. Ijsbrandovo roko je prezrl, vrgel z apnom oškropljeno čepico ob tla in zaklel. «K!eti znam tudi jaz.« je deja1 Ijsbrand. «toda ni leno! Prvič zato, ker je grdo. kakor pravi žunnik. In potem vas pri tem j>oslu tudi mine dobra volja. Še vino postane kislo, ako preklinjate. Na- točiti hočem, dobro vam bo delo.« «Vrag vas vzemi!« je odgovoril zidar. On ni bil človek kakor Ijsbrand, ki je na morju dovolj molčal in je postal šele na kopnem zgovoren. Bil je človek dejanja. Stal je pred Ijsbrandom, širok in plečat, z rokami, velikimi kakor lopate. Ijsbrand, ki je bil v bistvu tudi bojevite narave, ni kazal svojega orožja. Z dobrodušnim pogledom je meril nasprotnika. «Tega vam ne bi svetoval, tovariš,« je posvaril. «Nisem slabih roditeljev! Na Japonskem sem imel učitelja v boksanju. to vam je bi! mož, ta bi vas kar odpihnil. Rajši vam natočim čašo vina, da se pomirite.« Sela sta za mizo in se pogovorila, kakor daleč je segal njiju razum. Ste^e-nica se je izpraznila, toda razum se nJ izboljšal. Naposled ju je bila minila po-trpež'jivost in končala sta tam. kjer sta bila pričela. I.isbrand je sunil zidarja z V>dalom v trebuh. Prepeljali so ga v bolnico, a Ijsbranda so odvedli na stražnico. ženski sta se boječi vrniH domov, a naš'i nista nikogar. Soseda je pojasnila, odkod krvavi madeži po sobnli in tudi o redarjih je vedela marsikai povedati. A Bet se ni žalostila. Mislila je na Jana, natakarja .. Sladak Glnck: Xla.il panter 57 »Izvrstno, gospod,« sem odvrnil in nato poročal o vsem, kar sem bil doživel. Ko sem končal, je pokimal in veselo dejal: »Za vas, Claybom bi bilo najbolje, da pristopite k policaji, kjer boste lahko mimo živeli.« »Ali mi ne bi mogli povedati svojih načrtov?« sem vprašal. »Seveda,« je dejal in se primaknil k meni. »Po vašem opisu je videti ,da imajo tamkaj dokaj osobja. Jaz sem mobiliziral samo petdeset svojih ljudi Nekateri izmed njih so člani redne policije in kapetan Pete rs je porok zanje. Zdaj je ura štiri popoldne. Teh petdeset mož se pripelje z vlakom do -towna; tam nas bodo čakali. Vi, Peters, jaz in najbrže še en spremljevalec se popeljemo z avtomobili v - town, kjer se sestanemo z moštvom izven postaje in ga odvedemo na lice mesta Kaj pravite o tem načrtu?« Pomislil sem. »Ali se peljemo v enem ali v dveh avtomobilih?« »Zakaj me vprašujete? Ne morem vam še povedati. Mislim, da vzamemo dva avtomobila. V vlaku bi vas prelahko spoznali. Nikar ne svarimo s svojo neprevidnostjo sovražnikov, da se nam ne izmuznejo. Mimogrede vas opozorim, da so vas snoči ustrelili na policijski stražnici Ali vam je bilo to znano? Popoldanski časopisi so že obširneje poročali o tem.« »To je bila izvrstna misel.« sem rekel. »Razen kvečjemu, Če so opazil' avto Var^n? ^etrrsa. Do zvitosti teh ';mam veliko spoStovanje.« f : »Nihče nas nI videl, ko.smo odSL s policijske stražnice, a vas so prinesli semkaj na pokriti nosilnici, kakor mrliča.« » To je zelo pametno. Tutii jaz bi bil za io, da vzamemo dva avtomohila. Lopovi so takrat razstrelili cesto. Utegnilo bi se »goditi, da poizkusijo kaj podobnega. Potem ne bi osla! nihče živ, da bc nadalje- il br"' !<•!••» oni drugi spremljevalec naprej, vi pa vozite v varni razdalji za nama. Na žaiost ne vem, na katerem f .a. .<- .» la cesta razstreljeina. Toda r.o morem si misliti, da bi se bilo to zgodilo na kaki glavni cesti.« »Teda? bnr^.^ —: -- Vn*. nred^o ie do- ber. Vsekako mislim, da naj bi se Peters, če on ne ugovarja, in spremljevalec peljala v prveni avtomobilu, vi in jaz pa v drugem. Ne verjamem pa, da bi nas nadlegovali. Zahteval sem dva avtomobila, limuzin; upam, da ne bo nihče ničesar sumil, zlasti, ker razen šoferja ne bo nikogar videti. Najin voz bom vodil jaz, vi pa lahko ležite v notranjosti, da vas ne bo nihče videl. Peters lahko vodi drugi avto in spremljevalec naj se skrije kakor vi. Kaj menite?« Prikimal sem. Pred vrati se je pokazal redar in javil, da sta avtomobila pripravljena. Odšli smo iz celice, krenili k vozovom im vstopili. Avtomobila sta se drug za drugim počasi spustila v tek in odbrzela v določeno smer. »AH ste zasnovali za naš naskok kak točen načrt?« sem vprašal šefa, ki se je vozil z menoj v notranjosti voza, med tem ko ie *šofer vozaril. »Seveda sem ga napravil, Clayton. Treba pa je računati s tem, da je told dobro organizirana tolpa gotovo poučena o našem gi- banju. Preveč vohunov imajo in predobro Jih plačujejo. Toda trvesr-jen sem, da še ničesar ne vedo o petdesetorici naših ljudi, ki nas pričakujejo v -towna. Istotako ne verjamem, da bi ustaviH naša dva avtomobila. Ce pridemo tja, ne da bi nas zadržal, lahko vderemo skozi avtomobilsko lopo. In užugamo stražarje v lopi, bomo lahiio zaskočili tudi tolpo samo.« Mi smo za časa dospeli na kraj sestanka. Toda dragega avtomobila, ki je vozil pred nami in je ubral krajšo pot, še ni bilo na mestu, šef je bil videti malce v skrbeh. Molče smo čakali dobršno uro, preden je dal duška svoji bojazni. »Ne verjamem, Claytom, da bi jih bila navadna prometna ovira tolikanj zadržala. Mogoče pa je, da so imeli spotoma kako nezgodo, ali da so zašli v past Zdaj ne moremo drugega, kakor da vozimo sami dalje. Kakšno je vaše mnenje?€ »Mislim, šef, da imate prav,« sem odvrnil Moj krepki, sivolasi tovariš je odprl okno, nagni! se venkaj in reke! šoferju: »Heldt, nameraval se vas tukaj odložiti. Ker pa drugi avto ni prišel, vas vzamem s seboj, če vam je prav. Kaj menite?« »To me bo le vesililo,« je odvrnil šofer. Šef se je namuznil. »Nu prav, tedaj sedem k vam na sprednji konec, da vam bom kazal pot, Clayton pa naj ostane skrit v avtomobilu.« Šef je izstopil in prisedel k šoferju. Jaz sem se udobno vlegel na oba zadnja sedeža. Nato smo se odpeljali dalje. Delj nego uro smo vozili z dokajšnjo brzino. Zdaj pa zdaj sem se ozrl skozi okno, da vidim, kje smo. Rama me je nekoliko bolela, toda namenil sem se bil, da bom zaradi dobre stvari hrabro prenašal bolečino. R A B i i £ TUHOSHAM Bar^eve elektronk* aclio Izvleček iz programov LJUBLJ ANA I577 ni 4 kw), ZAGREB 1309 m 0.7 kw), PRAGA (349 m 5 kw), BRNO (441 m 3 kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw). BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGEN-BERO (469 m 20 kw), STUTTGART (380 kw 4kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daven-try 1604 m 25 kw), RIM (448 m 12 kw), BU-DLMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Petek. 23. novembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana rias-ba in borzne vesti. — 18.30: Predavanie o Kospodinjstvu — 19: Francoščina. — 19.30: Predavanie o ljudski umetnosti. — 20; Pevski koncert eoienk drž žen učiteljišča t>od vodstvom Prof. Adamiča. — 1 Slov nar oesmi — 2. Štirie mladinski samospevi _ 3 Mladinski zbori. — 4. Zbor-ski dvospevi. Vmes recitacije — ZAGREB 17.15: Popoldanski koncert. — 20.35. Koncert arii in oesmi. — 22: Lahka elasba — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe — 20 Prenos opere h Brna. — BRNO 20 Fallova opereta »Ločena žena«. — VARŠAVA 18: Lahka elasba. — 20.15: Prenos simf. koncerta iz filharmonije — DUNAJ II Dopoldi-nski koncert — 16.15: Koncert orkestra — 17.40: Beethovnova sonata v C-duru — 20: Koncert neznanih Schubertovih pesmi — 20.30: Kalmanova opereta »Grofica Marica« — BERLIN 20- Operni oratorii »Oedipus Rex< — 21.30. Odlomk' iz starih melodram. FRANKFURT 20 Simfoničen koncert iz Stuttearta — LAN-GEBERG 17.45: Popoldanski koncert -20 Koncert orkestra — 21: O železnici (Petie in recitacije) — STUTTGART 20 Simfoničen koncert filharmoničnesca orkestra — BUDIMPEŠTA 17.45: Simf koncert Schubertovih skladb — 22: Klavirsk korceTt in ciganska godba. — LONDON 19.-15' Schubertovi klavirski dueti. — 20.15 Lahka godba — 20.45- Klavirski koncert — 21: Simf. koncert. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 20.45: Vokalen in instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 20.15: Operetni večer. Sobota, 24. novembra. LJUBLJANA 13. 30: Reproducirana glasba in borzne vesti — 18.30: Predavanie družinsko in materinsko zavarovanje — 19 Nemščina. — 19.30: Predavanie iz filozofije — 20: Prenos iz Uniona: Koncert češke akademske filharmoniie iz Prage. — ZAGREB 17.30: Popoldanski koncert. — 20.35: Komorni koncert Schubertovih skladb. — 22.10: Koncert lahke glasbe — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 18: Otioški Drogram z glasbo — 19.30: Prenos me5odrame iz Bratislave. — BRNO 17 55 Pevski koncert. — 19: Polhiden končen orkestra — 19.30: Prosrram h Bratislave — VARŠAVA 20.30: Schubertova opereta »Pri treh mladenkah«. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert Schubertovih komornih skladb — 19.10: »Lena mlinarica«; ciklus Schubertovih oesmi. — 20.20 Pol'uden koncert orkestra in solistov — BERLIN 17- Popoldanski koncer — 20: Mešan večer — FRANKFURT 20.15 Humorističen glasbeni večer LANGEN-BERG 17 45- Komorni koncert Hindemitho vih skladb. — 20: Zabaven večer. — STUTTGART 19.30: Koncert filharmonič-nega orkestra: Mozartove skladbe. — 20.45 Glasbeni in dramski večer. — BUDIMPEŠTA 12.20: Lahka godba 17.45: Popoldanski koncert. — 19.30 Prenos iz budimpe-Stanske opere. — LONDON 19 45: Schubertovi klavirski dueti, — 20.15: Lahka glasba. 20.15: Voiaška srodba ia pevski koncert. — 22.35: Mešan večer. — RIM: 17.30: Popoldanski koncert. — 20.45: Puc-ciniieva opera »Sestra Angelika« ter 2. in 3 deianje opere »Mefistofeles«. — STOCKHOLM 19.30: Schubertove klavirske skladbe — 20: Koncert vojaške godbe. Prijatelj radia! Preskrbite si prvovrsten užitek? z INGELEN 3-cevnim sprejemalcem vseh valov in s INGELEN Figaro zvočnikom z umetniško svileno sliko. Mnenia odiemalcev o teh aparatih so v »Ingelen Radio Nachrichten«, ki so izšle v 400.00(1 izvodih in iih dobite v vsaki trgovini. Našega spreiemalca dobite: v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 5. pri Radioval, Kongresni trg 3, ter pri Franc Bar, Mestni trg 5, 132 19.45: Orkestralen koncert. „SIovenec" in direkcija državnih železnic Naša članka pod tem naslovom, ki st« vzbudila v javnosti veliko zanimanje in ki >ta imela namen, ds pozoveta direkcijo državnih železnic, da popravi kar je ona zagrešila v »Slovencu« z napačnim pojas> nilom nasproti javnosti, nista imela želje« nega uspeha Direkcija noče popraviti in molči trdovraten molk Stranke, ki so či» tale pojasnilo direkcije, se pa drže njenih navodil. Če bodo imeli lesni trgovci kak' šno škodo iz tega da so verjeli »strokov> nim» navodilom v prali pod sramežljivim »Prejeli smo« . «Slovenec» ne ve pri čem da je, ali naj bi nam verjel ali svojim famoznim «stro« kovnjakom», ki so ga tako lepo potegnili Njegov anonimus piše nekaj, o čemer se ne ve, ali naj brani njega samega ali di* rekcijo Naše stvarne opazke, ki smo jih prejeli iz trgovskih in železničarskih krc* aov. kritikuje nestvarno, osebno in poli= tično. Dopisnik izraža na sovražen način dvome o dobrem delovanju na komerci« ialnem polju s strani rajnkega načelnika g Vidica in bivšega načelnika g. Vargazo* na. To mu lahko rečemo, da je naša jav> nost zelo dobro poučena o delovanju ko» mercijalne službe in da jo zlasti naša tr» Sovina z interesom spremlja Imenovana gospoda sta javnosti v dobrem spominu in s takimi pojasnili nista šla nikdar v jav* nost, kakor se je to sedaj zgodilo pod »strokovnjaki na pravih mestih« Pisec go» vorj tudi o večji složnbrsti nego je vladala prej v direkciji Poslužimo mu pa tudi mi z objektivnim opazovaniem večje složno« sti v poslovanju pri direkciji Gospod di= rekcijski advokat, povejte, ali je res. da so trije dobri komerciialni uradniki z dolgo« 'etno direkciisko prakso predlagani v pre« mestitev na progo Niso pristaši naše stranke, eden izmed njih stoji celo blizu SLS — in vsi so zelo složno in prav do« hro poslovali v direkciji in vendar niso našli milosti v očeh strokovnjakov «®a nravib mestih«. Obramba letošnje radikalske prekatego« rizacije uradnikov je smešna. Spomniti moramo, da * je bilo svoječasno ob preved> bi. ki se je izvršila pod režimom SDS, pre« kategoriziranih največ pristašev SLS in ra* dikalov, ki so na ta način zavzeli današ« nie pozicije in med temi je bil menda tu« di dopisnik «Slovenca». Pri radikalskem nrekategoriziranju so prizadeti pristaši SLS kakor tudi naši pristaši, zato se ču» 1imo. da «Slovenec» sprejema to obrambo. Gospod advokat naj nam še kaj pove, kar ie podal ne zadostuje, da postane zamo« rec bel Taka obramba ni v interesu direk« cije, bolje bi bilo, da bi molčal. SLOVENJGRADEC. V torek 20. t. m. ie praznovali zlato poroko naš občepriljubiijend župan, šolski ravnatelj v p., g Fran Vrečko Vse mesto Je bilo ob tem redkem jubileju starega Slo-veinjgradčana, kakor se sam rad Mnenufle, v slavnostnem razpoloženju Skoro vso svojo dolgo življensko dobo Je prebiti v Slovenjgradcu, kjer J« deloval kod učitelj in nad uči tel j do svoje upokojitve Rojen je bil 1 1854. na Ponikvi, marturarajl I 1875 v Gradcu ter Je nastopil svoje prvo službeno mesto v Petrovčah 2e 1. 1877 je prišel kot učitelj v Slovenjgradec. kjer je služboval do I 1882 Tega leta je bil imenovan rtad učiteljem v St Uju piod Turjakom, a je obenem vršiil službo okt Sod. nadzornika za slo-venjgraški okraj L 1901 Je pa prišel zopet kot nadučrtefl v Slovenjgradec. lcler te služboval do upokojitve l 1923.. torej polnih 48 let V Slo-vendzradcu se le poročil 1. 1878 s hčerko stare sk>venjgraš.ke rodbine, Elizabeto Stemhauer Jevo, ki mu Je ves čas bile kjubezniva in skrbna družica v veselju io radosti, a tudi v mnogih bridkih UTah njegovega truda ta skrbi polnega življenja Svoije otroke, ki zavremajo sedaj od-iSčna mesta. Je odgotfl v strogo narodnem duhu, kakor ie tunii on vseskozi naroden ta napreden. Tega m skrival nikdar, tudi ne v časih najhujše protislovenske sonje v Stoverajgradcu ta ne skriva tudi sedaj). Delude Je vedno skoro v vseh naprednih društvih hI Je zlasti marljiv kot predsednik svoje ljubljenke, podružnice CM družbe. Pri občinskih volitvah 1. 1927 je biil ii-vokjen za župana mesta Slovenj gradeč. Kot župan te priljubljen pri vseh strankah ta pri vseh ljudeh, kajti njemu te blaginja in dobrobit občane najvišji zakon. Na predvečer Jubileja sta mu priredila Pevsko društvo in gasilno društvo bakljado in podoknico. Na jubilejni dan se te vršila v farni cerkvi slove-sna služba božja, katere se je udeležil Jubilant t gospo soprogo, celotni občinski odbor, zastopniki vseh uradov in mladina osnovne iole z učiteijstvom Po mestu so vihrale zastave Našemu odličnemu somišljeniku, dolgoletnemu narodno - naprednemu borcu želimo tudi md, da bti d^i Bog njemu in njegovi zvesti družici dočakati v" taka svežosti ta čitosti tudiTše biserno poroko.:?" ŠT VID - GROBELNO. V nedeljo, dne 25. novembra se bo vršila na tukajšnjem odru repriza velike narodne igre »Mariša«, ki se te z lepim uspehom že igrala v maju Igrajo fantje ta dekleta ter Je čisti dohodek namenjen v prid rev-nd šolski mladini. Na veselo svidenje RADOVLJICA. V salonu restavracije KunstelJ nastopi dne 25. t. m ob 16.30 priznani kvartet • Matičarjev« iz LJubljane z vrsto narodnih ta umetnih pesmic. Pri tej priliki bo kratko predavanje o namenu in pomenu »Rdečega križa« Ker Je koncert popoldne ta so vlakovne zveze na vse strani ugodne. Je mogoče vsakomur Izrabiti lepo priliko, da čuje lepo pesem ta s tem pripomore eminentnemu dTuštvu »Rdeči križ«, v kolega prid )e prebitek namenjen. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo ponovi v nedeljo 25. t. m. točno ob pol 16. uri v Društvenem domu narodno igro s petjem, godbo in plesom: »Graničarji«. K obilni udeležbi vabi odbor 2148 Sokol Bratje! Sestre! Sofcolsfld praznik 1. december se bliža. Mislite na to, da proslavimo ta dan povsod kar naj-stovesneje, dnevu primerno Prireditev naj bo dostopna najširšim plastem, vendar s povsem sokolsk&n programom, po možnosti združeno s telovadno prireditvijo- Predzadnji »Sokolski Glasnik« prinaša oklic starešinstva JSS. iz kofega se lahko določi in sestavi celoten program za vsako posamezno društvo Vsako društvo Je ta okMc ie posebej prejelo. Brat prosvetar naj skrbi, da se ta program izvede v celoti. Slavnostni govor naj bo pro-žet one narodne borbenosti, lei io vsebuje sokolska ideja Malenkostne, trenutne ovire naj ne preprečijo ali zatrejo ljubezni do domovine, naj ne zmanjšajo borbenosti za dosego nacionalnih ciljev Nasprotno! Pokažimo, da smo tu. ki zahtevamo ta hočemo našo državo res svobodno na znotraj in zunaj, kjer naj prevladuje enakost in bratstvo Ako dosežemo izpolnitev teh sokolskih gesel, postane naša država tudii gospodarsko krepka, zaslužka bo za vse nas državljane dovolj ta podjarmlienim bratom onstran začasno nepravilno začrtanih državnih mej bomo v pomoč ta krepko oporo do odločilnega trenutka. Pozivamo vsa bratska društva, da »e t. decembra spomnijo grobov naših zaslužnih mož in ženi v smislu saveznega poziva ln opozari; na zadevni članek brata saveznega staroste, ki ga objavlja Sokolski Glasnik v štev. z dne 15. novembra. — Zdravo I Starešinstvo sokolske župe Ljubljana. »Ljubljanski Sokol« naznanja, da bo predprodaja vstopnic za iubilejno telovadno akademijo v društveni pisarni v Narodne domu (vhod z Bleiweisove ceste) v petek 23. t m od 6 do 8 zvečer ter v soboto na dan prireditve od 3. do 5. popoldne Cene sedežem: na galeriji 20 Din, I. vrsta v parterju po 15 Din, vsi ostali sedeži po 10 Din, stojišča 5 Din, dijaške vstopnice 3 Din. 2146 rte« sodnikk Slabo razpoloženje Delavec France M. Je letos avgusta sklenil prekrokati vso noč Fant je prihranil nekaj denarja, se čedno oblekel ta Jed laziti za črnolaso deklo Angelco, kj mu te pa takoj dala košaro France je kolovrati! po predmestnih ljubljanskih gostilnah, pil vino ta zabavljal čez ženske. Zvečer je fant obiskat! tudi netko kavarno, kjer si te naročil par kozarčkov likerja da je bil še bodi zmešan Ko je prisedel k nJemu znanec Liipe, ga prvi hiiip sploh ni poznal, potem Je pa začel napram njemu zabavljati, rekoč, da bi se dane« s samim vragom metal, če bi mu biil prišel nasproti Odprla 90 se vrata ki vstopi! le kontrolni organ, kj Je zahteval festke. Ko te prišel tudd k Francetu, ga je France nahrulal, da mu ne da nobenega listka in ga ozmerjaj z barabo. Kontrolor se ni hotel s fantom prerekati poprašal je samo kako se Franoe piše ta Je odšel. France je takoj skočil za nJim. ga na cesti dohitel in ga trešči! ob tla Uradnik je bi! ves umazan in blaten, vrnil se je v lokal ta si v kuhinji umi! roke. Smolasti France pa Je tudi tja lezel za njim ter ga je s pestjo prav krepko sunil v želodec. Zdaj jo te na tudi France staknil v želodec, saj bo kar 14 dni stradal. Z* pranje lica Vam aajveč koristi olagt LIHjino milo s sliko ipatice Dob' se povsod ilavno ikiidltiti Partamerija Uran Uublian« Mestn trg 11 V £ D li O morskt ribe cr _ 'cN namočeno polenovko špecerija 13381 ^^^ priporoča F. R. Kovačič Ljubljana Miklošičeva cesta št. 32 (palača Pokojninskeea zavoda) s prakso v odve niški pisarni, z znan em slove.iščine, smo-hrvaščine >n nemščine, strojepisja in stenografije. 13575 Ponudbe na Ljubljana poštii predat 167. Vaše roke ostanejo gladke in bede, niso raskave in nimajo ozeblin, ako jih maže te • kremo Ie tals Mane. DoM se v lekarni in drogerifi. — Glavno skladišče parfumerlja URAN, Llnbliana, Mestni trg U. 264 zvitki masa. hektograflčnt trakovi vedno iti najceneje v zabiti Dri lud. baraga ljubljana Šelenburgova nL 6/L Telefon *tev 2980. M^fomobilisti! HladMnlk Vam tudi v mrazu do —30° C ne zamrzne, ako ga napolnite z »Antifreddinom A«. Novo ln zanesljivo! Zahtevajte prospekt z navodilom! LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Ljubljana, BIeiwetsova 18. 262-a MINKA KANČEVA ING, STAN KO VAJEVEO POROČENA JARŠE-MENGEŠ, 20. NOVEMBRA 1028 Speci ja na trgovina vozičkov in koles ZEMELHDH OTON, Marijin trg t nudi na;cenejše vozičke za Mik avževa darila žepne baterije, svetil,ke, karbid Na debelo l Ceniki tranko 1 Na drobnol R C B D K S Je vodeča znamka. SPREJMEMO serijozne in solventne rajonske ZASTOPNIKE , Mercedes4 ZAGREB. Nikoličeva 14. ČUDO 20 STOLETJA. telefon 2614 13525 Edini moderni stroj, ki ptta z lati' nico in cirilico. lat^liatent~mcka mmmmmmmm/LSBmammmmmmmmmmmmmammmmrn m ni po ceni roto po jfo kruh in pecivo iz nje nenadkriljiva« m-rS Naročila> ur* tico&trj* italik 1d*Uk Jutra,: Pr%J*riunM±+- ar^oflaj*« Cdtounj, račun* „ tubuc* Luhi^uuhJt JLalL oglaurL. bu slu. iujo « poj-f-uL&ualrLs- uv toa/aJLi ^a o-glcLXu hrpcmrkd&ct, aJU* a+ nounsM ob6uurlua~ uroka bv%da> par~- —Naj- r%kLaMM^a ogl. •ddelek »Jutra, pod Šifro »Nietop tudi takoj*. 42286 Uradniško moč »prejme odvetniška pisarna sa deželi. Ponudbe i zahtevkom plač« na oglasni oddelek »Jutra, pod Šifro »Zmožno** 81». 42381 Ključavničarja •amoetojnega. etarejSega — sprejmem v trajno delo — Naslov r oglasnem oddelkn •Jutra*. 42856 2 tapetniška vajenca ki sta se te učila 1 Vi—2 leti, sprejmem v nadaljni pouk i vso oskrbo. Prednost imajo marljivi to po-•luSni. — Pismene ponudbe E) sLa.ti takoj na naslov: judevit Spiljarič, tapetnik. Zagreb, Kaptol 10. 42254 Zastopnik ■a prodajo koe, u v»o Slovenijo ter del Hrvatske se sprejme od inozemske tovarne. OgUsiti se v pisarni Druitva potnikov to saatopnikov u Slovenijo. Gosposvetok« eeeta 2 Pisarna uraduje samo za člane 42366 Kocenova ulica 2 a male °glase' ,nseratc tei vse 3prv|vIUO druge objav« v priobčitev. TELEFON 8t 190 D«lf £ naslove in drnsre informacije tičočib se malih oglasov. Vajenko is boljže rodbine, s najmanj 2 razr erednjeiolske izobrazbe sprejme frizerski salon Valentič, Kongresni trg 12, 42369 Čevljar, pomočnika z.a fino Šivano delo sprejme r trajno delo Anton Bricelj — Ljubljana, Gajeva ul. 2. 42385 Deklico is LJubljane, staro 18—20 let, pridno to po Steno — sprejmem za smaženje pisarne, raznaSanjs poŠte to pomoč v gospodinjstvu Za poslitev je celodnevna Stanoval« bi doma M«?ečna plača 400 Din. poleg kosila in večerje. Ponudbe na ogl. odelete »Jutra, pod značko »Pridna*. 42384 - - - " — Velik zaslužek! fiksna plača to provizija, zelo rentabilen posel za tgilne agente Sprejemamo ponudbe lične in potom pošt«; Sv Petra cesta 24 — ari Jugo Fortuna. 42077 Krepkega vajenca iz bližnje okolice, za mizarsko to parketarslko obrt sprejme Ferdo Primožič — mizar in parketar, Ljubljana, Trnovski pristan St 4. 42374 Izurjeno prodajalko sprejmem takoj v večjo trgovino v lepem letoviškem kraju, s vso oskrbo v hiSi. Ponudbe s zahtevki plače na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Izvežbana*. 42378 Trg. vajenca s potrebno izobrazbo, sprejmem takoj v manufakturno trgovino. Predstaviti se je pri »Teiketilbazar*, Krekov trg 10. 42379 2 mladi kuharici dobro izurjeni, sprejmem takoj Ponudbe s fotografijo na naslov: Hotel «Srp«ki kralj*, Zemun. 42381 Damo za vodstvo trgovine, H »na tudi Šivati, s kavcijo 5000 Din takoj sprejmem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Takoj*. 42398 potniki A gline potnike iSče Jugo-Fortuna za celo Štajersko, Gorenjsko to Do lenjsko Ptetnene ali ustme ne ponudbe na Jugo-Fortu na. Ljubljana, Sv. Petra e. St. 24. 42078 Potniki ki obiskujejo priv. stranke, ae »prejmejo za Bosno. Srbijo in Vojvodino Za kolekcijo potrebna kavcija ali garancija Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod Šifro »Dober zaslužek*. 42372 O. Th. Rotmaa: Prigode porednega Bobija Vesela opičja zgodba 100. V bretumnem straha so hiteli Izprehajal-«i na vse strani. Avtomobil pa se je talotrl _ ha ni!__t eno ismed dreves. Bobi je baš ia fcua skočil i njega, toda ubogi pek je * nezavesti obležal poleg svojega razbitega ▼oza. Ko je Bobi pogledal okoli sebe, kam bi se skril, je opazil za vodo otroški voii-Sek in dežnik, ki ju je bil v zmešnjavi nekdo pozabil. Takoj ga je prešinila rešilna misel. Perfekten nemški korespondent spreten strojepisec, se iSče za popoldansko delo (trikrat tedensko po tri ure). Ponudbe z navedbo teden skega honorarja pod Šifro • Korespondent 261* na ogl oddelek »Jutra*. 42261 Izurjena šivilja se priporoča cenj. damam na dom Janežičeva ulica št. 12 — pri Zirovniku. 42328 Šivilja izdeluje vsakovrstne plašče in kostume od 50 Din naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 42389 Učiteljica Glasbene Matice prevzame privatni klavirski pouk Gre tudi na dom Pouk po moderni, priznano izborni metodi. — Ponudbe pod »Muzika 29» na oglasni oddelek »Jutra*. 42270 'iiUfi 'A Zvišam promet! IVgovee v najboljših agfl nib letih sprejme mesto potnika sa Sctecerijsko al manufakturno stroko Je mož nigurnega to simpatič nega nivtopa, s velikim poznanstvom podeželskih tr »oveev. — Event »prejme mesto y bolj!H Speeerijskl ali manufakturni trgovini Ponudbe oa oglas oddelek »Jutra* pod značko »Dvig nem promets 41682 Otroška vrtnarlca siTota brez starlev, mlado in pošteno dekle, iSče za takoj ali čimprej« mesta pri boljši družini Gre tudi na deželo, event. nekaj mesecev samo za hrano in stanovanje. Dopise na ogla