Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stene: Za celo leto.....K 30— za poi lefa......« 15'— za četrt leta.....« T 50 za 1 mesec......« 2"50 Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Štev. 47 Ptuj, 21. novembra 1920 II. letnik i Nedeljski shod JDS v Ptuju, j ¦ . *• - -"' » Pri natlačeno polni dvorani otvoril je predsednik krajevne organizacije dr. Gosak pretečeno nedeljo shod jugoslovansko demokratske stranke. V odločnih besed»h je dal duška našemu ogorčenju proti ropu, ki gaje izvršila Italija nad našo zemljo in našim narodom s tem, da je nasilno odrezala od našega telesa najboljši del in zasužnjila eno tretjino našega naroda v gospodarsko, kulturno in politično smrt. Mi tega nasilstva ne priznavamo in naša stranka, koje ideal je svobodna in jedina Jugoslavija, bode storila vse, da oslobodimo tudi te naše brate iz tujega jarma. Zato pa poživljamo vse, kojim leži na srcu moč in. blagor naše države, ki čutijo napredno, d«, se strnejo v naše vrste, ker le, če smo močni, bodemo imeli uspehe. Nato so v triurnem, stvarnem in vsestranskem razmotrivanju podali naatopivši govorniki, pred vsemi burno pozdravljen minister dr. Kukovec, Rebek, dr. Brezigar, dr. Sernec in dr. Fermevc program in cilje, jugoslovanske demokratske stranke, kojih glavne misli podamo v kratkem izvlečku. Sedanje volitve so najpomembnejše, kar smo jih kedaj imeli iti jih bodemo kedaj v prihodnjem doživeli. Ne volimo navadnih poslancev, ampak volimo ustav o tvor no skupščino, gradimo temelje naše države, od katerih je odvisna usoda naše domovine. Sovražniki našega jedinstva pa poskušajo vse, da nas razdvojijo, razcepijo in potem požrejo ter se v ta namen poslužujejo vsakega še tako umazanega sredstva, ščuvajo brata proti bratu, ženo proti možem, nerazsodne mase proti oblastvomin račun bodemo plačevali sami. V nas ni več one notranje sile domovinski? navdušenosti in požrtvovalnosti, katero bi rabili in morali imeti v sedanjih resnih časih Cepimo se v majhne frakcije in strančice, vsak le kritizira, za resno deio pa nima ni-kakega smisla. In vendar nas čaka toliko dela na polju našega kmetijstva, kateremu moramo ustvariti zdrav razvoj in možnost, da bode lahko prodajal svoje pridelke in po ceni nakupoval svoje potrebščine. Davki se morajo pravično razdeliti, gospodarsko močnim težja bremena, slabše pa ščititi. Naše obrtništvo trpi rod osemurnim delavnikom ; vsaj toliko svobode mu moramo priboriti, da bode tudi smel delati, kdor hoče, kolikor hoče. Preudariti treba sedanji ustroj bolniških blagajn, ki so postale agita-cijsko sredstvo socijalnih demokratov, upeljati starostno zavarovanje, urediti obrtno šolstvo itd. Naš uvoz in izvoz se mora spraviti v sklad, carine urediti po tem, kar rabimo in kar pridelujemo sami; ta ne sme ubijsti naše industrije in našega trgovstva, od kojih pa zahtevamo, da se zadovolje s poštenim zaslužkom. Naše uradništvo, ki žrtvuje vse za narod in državo, mora dobiti stališče, da bode neodvisno in brez skrbi za svoj gmotni položaj, se lahko posvečalo svojemu poklicu in ne bode mogel pometati z njim vsak politični kričač. Da se zboljša naša uprava, zahtevamo samoupravna okrožja, kjer bodemo upravljali naše gospodarske stvari samo potom izvoljenih okrožnih zastopstev in si prihranili stroške dragih poverjeništev. ki nimajo smisla in razumevanja za naše gospodarske težnje. Utrditi si moramo naše meje, urediti državo na znotraj in jo rešiti raznih preku-cuhov, za to pa rabimo dobro in disciplinirano armado, ki bode naš ponos in strah našim sovragom in potem bodemo imeli kredit na zunaj, naša valuta bode rastla in izginila bode draginja, ki tlači vse sloje. Vse to pa dosežemo le potom močne in urejene države, kjer sodelujejo vsi stanovi in vsa tri plemena, kakor jih združuje jedina jugoslovanska demokratska stranka, no pa s hujskanjem stana proti stanu in demagoškimi frazami, kakor to pridigujejo narodni socijalci in samostojneži, po katerih hočejo priti neka: teri elementi za vsako ceno do moči, še manj pa z ustanavljanjem samo slovenske državice, ki ni zmožna, živeti ali s samo vero, kakor to pridigujejo naši klerikalci, katerim pa je ravno vera Je kravja kupčija. Vseh teh kandidati vpijejo po svojih shodih volilcem, da so proti davkom, proti vojaštvu, proti uradništvu, pač proti vsemu, kar ne trobi v njihov rog, obljubujejo zvezde z neba, čeravno morajo dobro vedeti, da brez vsega tega ni mogoče državno življenje, če pa zgine država, zgine tudi vse skupaj. Radi tega pa pričakujemo, da bode zmagal 28. zdrav duh in zdrav razum in s tem jugoslovanska demokratska stranka, ki bode gotovo najmočnejša v bodočem parlamentu. Resna in stvarna so bila izvajanja vseh govornikov, brez vsakega obrekovanja in vsakih osebnosti, kakor so resni ti odločilni časi. Istega dne popoldne se je vršil tudi v Ormožu shod jugoslov. demokratske stranke, kjer je bil, čeravno šesti istega dne, ravno-tako polnoštevilno obiskan in najlepši od vseh šestih. Na obeh shodih so se sprejele enoglasno sledeče resolucije: Resolucij e: 1. Dne 14. novembra 1920 na shodu v Ptuju zbrani volilci z ogorčenjem odločno protestiramo proti taki pogodbi z Italijo, ki nas gospodarsko, kulturno in politično ubija, odriva od morja in pooblaščamo g. ministra dr. Kukovca, da po danem položaju kot zastopnik slovenskega dela JDS v vladi izvaja po svojem najboljšem preudarku primerne posledice. 2. Obsojamo najnovejšo klerikalno gonjo proti armadi kot prikrit koj proti državnemu edinstvu. 3. Se priključujemo resolucijam celjskega shoda JDS glede okrožne samouprave. 4. Izražamo zaupanje ministru dr. Ku-kovcu in narodnima poslancema gg. Kejžarju in Voglarju.