Razne novice. * gtajerski Narodni svet. Vedno se še 8iri laž, da so zastopniki Kmečke zveze razbili Narodni svet. Seveda tudi možje kakor dr. Jurtela,. dr. Hraišovec nočeta v tem slučaju nastopiti za resnjeo, saj se gjre samo za Kmefike zvezo. Ako bi se J51o za liberalce, bila bi že davno na pozorišču. Kmečki zvezi bi po njeni politični m,oči pripadala veftina v Narodnem svetu. Vendar te večine Kmečka zveza ni zahtevala z oziroin na določilb v pravilih, da so v Narodnem svetu ne bo odločevalo o politični taktiki posameznih strank. Toda kar vdrugi seji Narodnega sveta se je odločevalo o taktiki naših politi&nili strank Łv kateri kiub mbrajo stopiti naši poslanci), in dr. Jurtela in dr. Hrašoveo sta maLčala, 6eprav sta dobro poznala pravila in vedela, da je s tem Kmečka zveza vržeaa iz Narodnega sveta. Kmečka zveza je vsled krgenja pravil izstopila iz Narodnega sveta, ker bi se sicer dogajalo, da se sejo za sejo stavijo in sprejemajo predlogf, ki pasprotujejo Kmečki zvezi. Kajti ,,prvaki", ki smo jih izvolili v Narodni svet, so v istimi že davno ob strani oeljskli mladih liberaleev. Kmečka zveza je bila torej izgiiana iz Naroclnega sveta in sioer po večini, ki jo tvorijo prvaki in liberalci. To je resnriea! Mi smo še vedno za Narodni svet, toda le z odkritimi politiki, Cetudl so naši nasprotnikil * Naš roiak g. dvorni svetnik Kurol L u b e c,' 'deželni finančni ravnatelj v Ljubljani, je vstopil v pokoj ter se zafiasno preseli v Zader. * Mtha Vošnjak, nekdanji državni poslanec Stajerski, je sla\il dne 18» septembra svojo sedjemaesetletnico. * Umrl je v Feltiliolu pri Gradou 9« g. kaplan Martin Lenart dn& 24. t. m* Pogreb je bil v ftetrtek popoldne R. i. p. f * Hudobna laž ^JDomovlne* je bila, da so framr 'čiškani na Brezjah dobili dne 1. septejmbra pri ofru J3o 30.000 K. Odvetnik dr. Serneo, kateri ima najožje zveze z ^Dorrtovino", nj nifi povzrtočil^ da bi se ta laž popravila« Pač pa nam je posla^ a ozirom na Itozadovno notico v Stevilki od li. septembra nasled"oji popravek: Slayno nredništvo! Z ozirom na tiskovno postavo prosim sprejeti sledeči popravek na dopis Hudobna laž ,,Domovine* v Vašem listu od 12. septembra 1907. 1. Ni res, da sem pri§el ,,ubog kot berač v Celje", ampak ree je,, -la sem tje prišel kot odvetnlk in sin imovittti starieev in z lastnim premoženjem nekaterih' tisoS kron, (Oporaba uredn.; Sedaj ga oenijo Ijudjo na vsaj polmilijonarja!). 2« Ni rea, da sem si dal marsikatero delo ra narodno stvar dobro pla-5a.fi, res pa je, da za narodne stivari si nisem nikoli ni<5 dal plaŠati, ampak da sem jih Ie gmotno podplral. Dr. J. Sernec. Opomba uredn.: To pa zopet ni res, kar pravi dr. Senjiec, da jo res. Opominjamo gtt le oa njegov, "zasLužak pri zidavi Narodnega doma» oa plaCevanje potov na Ducaj v narodnih zadavah, na odškodiiine raa sbjode med narodom itd. * Ponemčeranje slovenskoga šolstva na Stajerskem se v&dno bolj Siri in MUčitelJski Tovariš" prinaša v tem oziru zanimive primere, koja priobčuje tudi sobotna ,,Domovina.a Toda kaj pomaga tako larnajije po listih, če pa Narodna strankja, in organizirano liberaluo ufiiteljstvo celo drugače nasto pa, nego po listih toži. Narodna stranka sama po svojih voditeljih govori za več nemščine v ljudskih golah in liberalno učiteljstvo samo dela za ponemčeVanje ljudskih Sol. En primer, za katerega lahko izveste tudi imena v našem uredništvu! V ptujskem okraju je bilo orosto nadučiteljsko mesto. Slovenskonapredni učitelj se odJ,o5i prositi za to mesto in kaj Btori? Gre k Strašilu ter mu da častno besedo, da bo delal za ponemčenje višjib: razredov, Slovenskacapredni učitelj je dobil nadučiteljsko mesto in sedaj se nam poroča, da se že pobirajo piodpisi z/a nemški pouk v zadnjem ra?redu. Tiajdh vzgledov še lahko več navedemo! Tukaj naj zmetata ,,Domovina" in ,,U6iteljski TovariS", ne pa da napadata dr. Korošca in dr. Sušteršiča, M v tem oziru gotovo nista ni6 zakrivila. Naše starodavne deželne poslance pa, kakor Vošnjaka, dr. Hrašovca, pa piijStijo pri miru, jSeprav so se za slovensko šolstvo dosedaj presneto malo izpostavili! * Moč llberalne mlsll je baje, po besedah govornikov iz liberalne stranke, tako velika, da bo nam rešila tudi našo nevarno mejo. Zato proč s katolišJrim mišljenjem . . .! Premišljevali smo te besede in moč libera]ne misli! In res velik;a je ta moč! Ta mofi liberalne misli se kaže n. pr, na dr. Kovatsc(hitschu v Celju, na Faleschiniju, Scliniederschiitzu, dr. Oswatitschu v Brežlcah,na drj Lorberju, Or. Feldbaclierju v Mariboru itd. in na celi vrsti liberainih učiitoljih, n. pr. na Sadiiju v St. Ilju, na Brezniku v Jarenini, na Cmerešeku v Lo<5ah, na Skubicu v Bizeijskem, na Svetlinu v Poljčanali itd. ild. Zares velika je moS liberalne misli za narodno stvar! * Mariborskemu dopisnika »DomoTine", ki me je tako lažnjivo napadel, sledeče v odgovor: Laž je, da me je društvo ,,Maribor" izldjučilo zaradi moje ,,delavnostia in ^zaslug" za društvo. Res pa je, da  je predlagal na ob&nem zboru nepolitičnegia društva ,,Maribor" c. kr. avskultant tutajšnega okrožnega  sodišča g. Ivan Zemljič, da se me izkljuci iz društva, ker sem šel kot poroč&valec na shod Narodno napredne stranke v Ljubljani baje preoblecen. O tem predlogu pa se ni niti glasovalo. Kar se pa tiče rriojega delovanja pri društvu ,,Maribor", povdarjam saino to, da je imelo druStvo ,,Maribor", ko sem prevzel| predsedstvo, okoli 300 gjdi. dolga. Ko sem pa oddal predsedstvo, ni imolo društvo ni6 dolga, pač pa nekaj kron gotovine v blagajni. Da je moral odbor pridno delovati; predno se je vse to poplafialo, razvidel bo vsak pošten človek. To bodo potrdili tudi takratni liberalni odborniki /Toliko resniei na ljubo. Na ostale napade ne bbm odgovarjal t, :; F. Leskov&r. * Aprllore norce brije oNairodni List." Uredniki ^Narodnega Lista" dobro vedo, da so oaročniki njihovega zaplotnega lista samo lakkoverni backi. Žato jim natvezijo tako debede lalži, da jih more pameten človek kar z obema rokama prijeti. V zadnjem »Narodnem Listu," ho6ejo opra^vičiti &r. Serneca radi njegovega grdega napada uu dr. Benl<bvi6a iu dokazujejo, tta so pristaši Kme6ke zveze prvi začeli lako postopati. A takoj prvi dokaz je gorostasaa laž. Glasi se: ,,V vseh spominu je Se, da je na dan sv. Jožefa v Celju v Narodnem domu duhomiik Gorišek veleuglednega vodjo slovenskega uSiteljstiva z roko v prsa suival. Hvala Bogu se takrat napadeni ni  spozabil, da bi Trnil nemilo «a nedraga" To je od prve do zadnjo bosede izmišljeno. Na shodih v Narodnem domu je»bilo veliko ljudi» a nobeden izmed njih ni videl, da bi bil duhovnik Gorišek koga v prsa suval m na dan sv. Jožefa, in ne kak drugi dan. Nadrtičitelj' Graidišhik je pa res lep vzgojevalec, ki pusti, da se na njegov račun girijo take laži. * Pazlte na Stofnače -tarlno! Po Spodnjem Btajorskem sa potika neki žid, ki kupuje starinske refii, »lasti stika za cerkvanirm rečrai po cerkvah in farovžih. Za malovredne reči. Obeta velike svote, da bo drugokrat priSel po nje. S tena preslepi neveŽffake, da mu res vredne reči dajo pod nič. Cerk-  vena, predstojništv-a opozarjamo, <cla je naše, Sk,ofijstvo splob. prepovodalo oddaja4i cerkvene -reči v tuje roke. Poiroča se nam tndi, da po Slov&nskih goricah nek zagrizen liemčui* ebira atarinsko roči in dobrodušni Slovenci mu jitl radovoljno dajejo. Naravnost fikandal jo, da je pri nas tako malo smisla 'za domade starin^ Vse nam prebrskajo in odnesejo židje in Nemci, tiaSe BZgddoviBsko flruštvp" pa skoro povsod najde tfluha uSesa-. V kozjanskem okraju je fetos bojda npk profesor i» Rmsterdama preiskoval podzomeljske votlino in najdana prddmete odnesol soboj! Kje so pa naSi profesorjiP Graški deželni odbor tudi poziva občino, naj poSljejb v Gradcc svoje arhive (stare listino), Opozarjamo pa naSe občine, naj skrbno fiuvaio svoja arhivo in jlb, imajo v redu, v Gradec pa jih nl trefta pošiljati in dež.elni odbor nima pravice to zahtev&ti. Znan nam je slufiaj, da je nek nemški zgodovinar brskal po arhivu neke tr&ke obdine na Spodnjom Stajorskem, pa je iz starega I zaplsnfka iztrgal vso tista liffte, ki so imeli kaj za- nimivega, pa jiK oonesel, Bog ve kamj Ravno to, da Nemci in židje tako hlastoo stikajo aa starinami po naSib. krajih, hi naj odprlo oči tlstim, ki gjledajo» pa ne vidijo in ponavljajo neumno trditev,, da Slovenci nimajo zgpdovino, * Tržne vesti. Poročilo našega poljedelskega ministrstva o letošuji letini se glasi ugodna in se ceni letina kot srednje dobra^ Pšenica je nad sred- cie dobra, rž je pekoliko slabše izpadla, a zrno je dobro. Oves je letos izmed vseh ^TSt žit najbolje uspel, samo goije precej. Vinska trta obeta dobro kaplijico, sadja bo pa malo. Ogrsko poroSilo je svoje zadnje cervitve za nekaj zvišalo. 2itni trg nam ni prinesel posebnili izprememb, kupčija leze vedno še po polževo. (Tendenca naSih tržišč je mlačna in cene. nestalne, ali izpremembe se vrste le okolu 5 do 15 vinarjev. Občutnejšega padca ni. Tuja tržišča so se zadnji čas zopet nekoliko utrdi,la, a to ni \-plivaio na ogrske, ki so nekjoliko popustili. Vreme je vseskoz ugodno, Ponudbe so postale jačje in nekateri prerokujejo preohrat na tržiščih, ker današnji položaj nikakor ne odgovarja istini. — PSenica. Ponudbe so postale jaeje, konaum in kupčija pa no6eta blaga po tako visoki ceni. Ponudniki so popujščali za nekaj vinarjev. — Rž se ni pomnožila v ponudbah, tei> idenca staJna. -- Oves stalen. — Turšica stalna. — Moka nikakor noče izpod rok. Mlini so oblaženi tako, rla se jako trudijo iznebiti se finih vrst. Konzum je zopet slabši. Temjje, kruhne vrste gredo dobro in dosegajo visoke cene. Budimpeški mlini so, kakor je znano, sklenili raleti pet dni na teden. Zdaj se pogajajo, Ifia bi se tega dogovora držali tudr ,vsi mlini. — Napravimo kratek pregled. Pšenica vsled špekulacije jako draga, mlini morajo sirovine drago plačati, fina raoka nikamur ne gre, ker konzum si tako dragega blaga ne more n/abuvljati, mlini ne morejo s polno paro delati, ker pšenica da tudi Iine moke, ne samo temne. Gredo pa le temne vrste, te so zato drage. Uspeh cele kupčijet je velika draginja v korist malega števila špekulativnih prekupcev in veleposestnikov, škoda mlinov in velikanske množice konzumentov, Cuda bi bila, ako se bo ta položaj vzdržal. Rž&na moka je začela popuščati v ceni, ker kakor smo zaplnjič omenili, so preveč zahtevali za blago in konzum je vsled tega padel, prpmet vstavil. Za otrobe in klajno moko so zahteve vedno enako živahne, dovoljujejo se zahtevane cene. V šlezijskein deželnem zboru je vložil neki poslanec nujjni predlog, naj se izvoz otrobov prepove. Vtemeljeval je svoj predlog z ozirom na neprimerni poskok cene vsled izvoza. Otrobi so se skomj za 5 kron podražili. Izvoz je jako narasel. Ta je znašal v letu 1905 6rez 580.000 met. stot., v 1. 1906 1,300.000 met stot. in letos se je dosedaj že izvozilo 1,100.000 met. stot. Strokovnjaki cene obveznosti avstrijskjh prekupcefv in mlinov že tako visoko, da bo izvoz do konoa leta prekoračil dva milijona stotov. — Svinjska mast. Blaga primanjkuje, tendenca jako stalna. — Zivine se je na Dunaj dovedlo znatno vefi. Iz Hrvatske se je privedlo za 220 glav ve5. Ker je konzum znatno narastel, večji dovoz ni pritisnil cen,; marveS so te vztrajale, oziroma še poskofiile. Pitani voli so se plafievali od 68-91, drugi 50-72, biki In krajve 56 do 84 vin kg. žive teže, brez vžitnine. Mlade svlnje 78 do 112 vin, rejene 110 do 120 vin. kg. žive teže. * (iSvobodna šola In dijaštvo. Na shbdu narodno-radikalnega dijaštva v Celju, kojegfi. so pozdravili tucH dr. Kukovec, general Narodne straake, poslanci Roblek, Ježovnik, mariborski odvetnik dr. Rosina itd., se je obravnavalo tudi o svobodni šoli. Da se spoznamo, treba nam je navesti par stavkov iz govorov o tera predmetu. Dijak "Zalar je govoril: ,,HoCemo, da imej ufiiteljstvo svobodo prostegja gibanja. Znanost se ne more prilagoditi v nobenem oziru verskriin legendam (bajkam). Danes pa v eni uri podere katehet, kar je profesor po dolgem trudu, s težavo sezidal. Zato mora svobodna §ola zahtevati ločitev Bole od ortodoksnega (pravega) cerkvenega verstva. Svobodna znanost in konfesionalino verstvo se nikdar ne dasta spojiti. Edino logfifina posledtea je: divorcons (ločimo se!).a Dijak MunU'a je zahteval, da se odločno zastopa lo^itev cerkve od šole. Priporoča tudi .ustanovitev samostojnega slovenskega društva svobodna šola. Ko so bili vsi dijaki na ta načip pripravljeni, predlagala in sprejela se je resolucija, y kaleri se narodno-radikalno dijaštvo pridružuje agitaciji tku, Svobodno šolo in zahteva ločitev oerkve od šole. Tako govori dijaStvo, katero Narodna stranka s ponosom imenuje svoj naraščaj! * Zdražbo dela že dolgo časa po člankih in noticali v ,,Domoviniff liberalna tilia voda suplent dr. Pivko. Dokler je samo pisal, smo ga pustili pri miru, sedaj ko je svoje razdiralne prste začel vtikati tudi v r*aše Katoliškonarod«|o orglanizacije, mu ne bomo več prizanaSali, Pri tem pa je nam deveta briga, ali je dr. Pivko v kaki kompe(enci, ali ne, nas njegove kompetonce celo niS ne brigajo, ampak le njegovo javno delo po časnikih In mefd ljudstvom. No•Semo danes tudi ponavljati, kako nelepo piše ta sicer Sladki človek o naši duhovščini, o našib društvih in kako kolegialno se rad spominja s\"DJeg|a tovariša dr. Verstovšck«. Danos hofiem le navesti, » kakb bahatostjo se brani v ,,Domovini" od 18. soptembra proti naši notici, da je začel delati ra*por med Slovenci v Studonpih. Domišljavo se hvali: ,,Delaven in sposobon (!<) dr. Pivko." Do resnice m« ni mnogo, ker pišo, da je bil g. Leskovar izkljuften iz društva ,,Maribor." In, našemu listu kliče: ,,;Treba je Se preobil"-  no mere niz-kotnosti, mašfievalnosti in slepega sovra- štva k temu, da se napada moža, kakor je d r. P i ,v Ifl o." Zares, grozno zločijistvo, če se kdo dotakne moža, kakor je dr, Pivko! Veliko si domišIjuja tudi, ko piše: ,,Vsakdo izmed marijbbrsikih Slovencev ve, da je o n (dr. Pivko) jeden izmed najbolj delavnih in zaslužaih mož .; . ." Kakor o sebi, tako krivo podi ta raož tudi p mariborskih dogodkih, zato pa so vsi njegovi dopisi v ,,D|omovini" le izraz prebujne domišljije ali pa strankarske strasti. *'.Osebna vest. Za suplentfa na državni gimnaziji v Trstu je imenovan g. A. Rabuza. * Duhovske vestl. C. g. Ivan Vreže, c. kr. profesor na učiteljišču v Mariboru, je imenovan za duhovnega svetovalca. Cestitamo. — Za sbprovizorja župnije Zg. Sv. Kungota je imeniovan č. g. Vid Janžekovi<5, župnik v Svičini. — Za dekana slovenjbistriške dekanije je imenovan 6. g. Franc Bohak, mestni župnik v Slov. Bistrici. * Novo delavsko organizacijo bi raid osnoval v Mariboru dr. Pivko. V to svrho je bilo zadnjo nedeljo v Narodnem domu posvetovanje. Dr. Pivko je zaupnik Narodne stranke v Mariboru, in zato smemo biti radovedni, ali bo sploh šel kak delavec na liberalne limanice. * Vprašanje iz Celja. Ali je ros, da misii Narodna stranka dr. Serneca radi njegovega pleaienitega napada s pasjim bičeiu povzdigniti v pleiuski stan in ga imenovati dr. Janko Seruec vit5z pasjega biča ? Ali je res, da inislijo pristaši Kmečke zvezo iinenovati dr. Serneca — dr. Pasji bič? Odgovor uredništva: Nain to ni znano. * S šole. V Studencih j>ri Mariboru se je dovoISl stalno šesti razred in ertta paralelka. Za nad"učitelja v Stranice pride g, Ferd. Vobič, učitelj pri Sv. Marjeti blizu Ptuja, in v Novocerkev g. Henrik KarniČnik, učitelj v Polzeli. Kot stalni učiteljici sta imenovani: rv Štorali gdč. Ana Steska iz Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah, in v Cadramu gd&. Marija iThupia od Sv. Steiana v Zilskjii dolini. Za učiteljico feenskih roCniti del v Cadramu je imenovana gdč. Marija Brumen. * Na, dr. Jankovlča zlije, zadnji ,,Narodni List" zopet cele golide gnojnice ter pravi, da je obdolžil propalegja; kandidata Žurmana požiga in njegovo ženo krive prisege. Tolda cela stvar je od ,,Narodnega Lista" skrajno hudobno zavita in ima le edini namen, očrniti dr. Jankoviča iin njegfovo stranko pred javnostjo. V smislu strupene in neresnične obtožnioe, ki jo je • Žurmanov zastopnik naperil proti dr. Jankoviču, bi bil zakrivil hudodelstvo obrekovanja, ki zastara še le po enem letu, in bi mur torej poslanska iiedotakljivost popoinoma ni<5 ne hasniila. Sedaj pa je cela zadeva zastarela že po . treh mesecih? Zakaj, odgovor rra to propustimo Narodni stranki. Satanska zlobnost leži. tudi v tr^iitvi ,,Narodnega Lista", češ, da je naš list Žurmana z ozirom na razn-e govorice 0 požigu itd. imenoval fajerberkerja. Nikakor ne, mi niti v sanjah nismo na io mislili, ampak to ime ni Smelo nobeneg)a žaljivega namena in se> je nanašalo na Žurmanova vojaška leta. Obrekovalci ia lažnjivci so oni, ki pišejo v ,,Narodni List." * Vlšek surovostl je dosegel' člankar v zadnjem »Narodnem Listu" s članjcom ,,S pasjim bičem." Surovi napad <lr. Serneca na dr. Benkoviča skuša |5e opravičiti ter hnjska svoje somišljenike, oaj sleSdijo celjskemu doktorju pasjega bifea. Nezfcslišan čin dr. Serneoa slavijo kot nekako jnnaštvp, čeprav bi laliko to, kar . je storil dr. Sernee, izvršil tudi največji fakin. Namesto dokazov prihaja Narodna stranka sedaj s pasjim bičem. Dr. Benkovič se je branil na shodu v Št. Juriju proti sumnjčenju dr. Serneca, da ' je v volilni dobi iskal zveze s socialdemokrati. Namesto da bi dr. Sernete prinesel dokaze, kakor se to zaMeva od pošten.ega človeka, nj&povedal je dr. BenkoviCu d\oboj. Seveda je dr. Benkovič kot JcatoIiČan dvoboj otlkionil. In na to še fvefclno dr. Sernec ni prišel z dckazi, ampak s jtasjira bi6em. jTo je sedaj dokazovalna nio<5 Narodne stranke: pasji bi<3. Zaradi poziva k dvoboju in zaradi surovega napada se bo moral dr. Sernec zagovarj&ti pred sodiŠčem. Pred poSieium sloveaskiBi ljudstvom pa je že obsojen in ž njim tudi posurovela Narodna stranka! *,PosIanec Koblek je imel zadnjo nedeljo shod na Klalobju in sprejela se je nezauprfica — ,,Slov. Gosp." To je delo za ifiudstvoK * Kaše soduiie so z rokavicami postopale proti surovostfira Narodno stranke, 'dočim so imeli proti majhnim prestopkom našiK somišljenikov zaradi letakov, lepakov ltd. železne roke. Sedaj vidijo . prvi sad njibjove popustljivosti: dr. Sernec s pasjim bidem! 1 Mariborski okraj. m Sv. Ana na. Krembergu. Dne 25. m. m. je imelo n'aše bralno društvo občni zbor in veselico, katera je bila že precej dobro obiskana. Le tujih gpstov bi bilo vefi želeti, da bi mi tukajšnji obmejni Slovenci spoznali, da še imamo dobro fiute5e brate, kateri z nami čutijo in nas tutii hočejo podcirati v boju proti vedno bolj prodirajočemu nemštvu. Pa vsaj tndi ni čuda, 5e pri nas nemštvo tako napreliduje, ko se že otroci v prvem razredu, ki še niti vseh 6rk in številk ne poznajo,, navdušuiejo za neraIštvo, ker morajo v šoli*se nalita.ja,to5e predmete po nomško imenovati. Ali je to predpisano, ne vem. — Pa tudi v političnem oziru smo Čisto osamljeni, ker so nas pri razdelitvi državnnzborskih volilnih okra^ jev priklopili k nemškemu volilnemu okraju. Za 6asa "volitev so se nam od raznih strartk ponujali kandidati. Posebno so si nekatere osebe na vso mo6 prizaidevale, da bi spravile grofa Stiirgklia v državni zbor. Posebno pa eden takih, od katerih smo se najmanj nadjali. riedaj pa nobenemu poslancu ne pride na, misel, da bi tudi pri nas napravil volilni shod. Si bržčas misli, da ga itak ne zastopimo. Zato pa naj pride k nam S. K. Z., pod katero področije spada tudi naš cmureški okraj. m Št. Peter pri Mariboru. /Preda\ianja Čebelarskega potovalnoga učitelja g. Jurančiča se je udeležilo nad 60 oseo. Poljudno in izvrstno predavanje slrokovnjaka je zbudilo pri nas veliko zanimanje za čebelorejo. Nato smo se podali čez Dravo k uzornemu čebelnjaku, vrlega narodnjaka Jos. Piveca v iZrkovce. m Jarenina. Nekateri gospodje vsiljujejo in izposojujejo liberalno ,,Domovino" nekaterim JareninČanom. Mi smo clolgo potrpeli, a od zdaj naprej ne bomo več. Neusmiljeno bomo razkrinkali te ljudi, naj si bodo tudi uftiteljskega stanu. Gospo(dje, tako nesmrtno ste se blamirali pri zadnjih držaivnozborskih volitvah, vidite, da nimate nobenega ugleda med ljudstvom in še zdaj delate proti kmetom in duhovnikom. Mi vam ne damo nohenega povoda.. A povedali bomo enkrat jasno, zakaj gospodje ne morete biti klerikalci. m GrašČino z dotičnim posestvom v Framu je ikupil od slivniškega grofa Schonborn 6. g. Fr. Murši<5, župnik framski. m Jarenina. Kakor smo že poročali, dobimo novega nadueitefja in sicer gospoda BreznAka iz Marjete, ki je bil nekdaj navdušen Slovenec, zdaj pa je nemški fortšritlar. Že zdaj ima precej nasprotnikov na novi svoji štaciji. Naklonjen mu je malokdo. Pa mislil bi si človok, da se bo novi gospod kolikor mogoče potrudil, da si pridobi naklonjenost saj nekateraikbv« ,On pa, akoravno še ni v Jarenini, dela nasprotnio in si že zdaj odbija ljudi. Že zdaj pošilja pod ,šifro Jarenina notice v protestantsko in protiversko ,,Marburgerco." Ali si more kdjo misliti večje Jdrznbsti? Se ne pozna naših raizmer, pat že dela zgago. Iz Jarenine poroča, da sb se v daljnem St. Juriju tepli fantje in pravi, da bi moral poslanec g. Roškar doma ostati, ne pa politizirati v St. Lenartu. Kaj vas, g. Breznik, briga ta tepež? Zakaj delate vrlega poslanca Roškarja za to ottgpvornega ? On ni v išentjurski ob6ini župan, ampak v Malni. Kaj piSetje reči, ki jili 110 poznate? V (drugem dopisu pa Breznik sumniči domača duhovnika, češ, akoravno sta učiteljeva sina, bota pa vendar proti uCiteljem in šoli. To je že preveč. Domača duhpvnika še na noben način nista dala povod novemu nadučiteiju, ju tako grdo gumniftiti. G. Breznik, pazjte! Povemo vam, <5e še ne veste, da imate vse ljudstvo v Jarenini že zdaj proti sebi, Jkrivi ste pai sami. Mirno smo djanes pisali, pa bote videli, čei ne bote mirpvali, kak vifaar ne^olje bote povzročili. Marsikaj še "imamo v peresu, pa naj bo za danes. Na vaše dopise v ,,Marburgerci" bomo pa posebno pazili. Zdaj verao, ido je naš edini dopisnik tega ostudnega lista! m Slovensko gledišče v Mariboru. Zadnjo nedeljo je začela Citalnica zopet s predstavami v Narotinem domu. Igral se je narodni igrokaz ,,Zaklaid", katerega je spisal Andrejev. Igra je posneta iz kmečkega stanu; polna je raznih šeg, navad,, odnošajev, pa tudi vraž, id so še jako razširjene v bujni do mišljiji priprostega ljudstva/. jSala je originelna, iiovtipi pa8 prijprosti in malo duhoviti, ki pa tem bolj povzročjajo smeb. nižjih slojev. Bplošno pa je igra pripravna za naše slovensko ljudstvo. Stelanov imamo pač še mnogo med ljudstvomi; energični kmečki fantje so pravi zna5aji priprostih iger. Lipe je pravfcati hlapec iz prejšnje zla>te dobe, ko so še, bili posli zrastli pri hiši in se je niso radil ločili pred smrtjo. Najda in Jerica ste 1 parček, Kakršnjh najdemo povsod na deželi: Skopuh je navadni tip, ki se povsod ponavlja v igrah. V tem, igrokazu je ta oseba slab posnetek iz igre ,,Mlihar in njegova hči." Saj dejanje in krctanje skopuhovo je ' docela slično; res je, da so skopuhi v glavnih potezaih. vsi» ednaki, toda popolnoma slič-na ' v svojib, vkrepih si nista niti flva. Burnik je žalosten vzgled iz domačije prognatiih kmetov, Royan pa dohrosrčen, toda. ponosen in skoro surov značaj. Cevljar daje celemui dej&njir veliko spremembe, kair ugaja, zlasti fie pomi'dlimo.1 'da spravi zares na kmetih fovljar v celo hiSo drugo življenje, 6e pride v; ,,štiro." — Igralo se je dobro, celo v nekaterih vfogah nedosegljivo. Le eno je motilo. Igra ni imela prave oblike in^ smeri. Ni se zamogel posluSalec p'ra(v udomafSti; kmečki lantje, zlasti pa dekline, nas niso mogle privesti na pravo pozorišfce, to je na kmetijo. Naslopali so bolj mestjani ali tržani, delali, mislili in govorili so pa kmetje. Ka,zilo je razvoj dnjanja zlasti oprava in pa tudi obnašanje posameznikov. Gotovo je, da se mora varofvati estetični čut na odru tudi v obleki, da se ne pošlje na njepa razcapanih capinov itd., toda nujno potreba je, oblačiti se primerno ulogi, zliasti pa to v ulogah kmeftkih oseb. Nato bi morali delavni režiserji tudi paziti. Ipra zadnjo nerieljo ravno radi tega ni biln pravi na.rodni igrok*-iz iz va&keaa ži\i.ienja. tpmvpft bolj alegprifinega značaja. Na nekaterih mestih se je razvijalo dejanje nreveč mučno. Mislimo, da je temu ve6 kriva igra sama nego igralcii. Nasvetovali bi. da še to i'gr-0 nnkrat ponovijo in ji poskusijo podati pravo lice; videlo se bode še-le drupSC, fie je za naš oder primernia. Marljivi režiserji in igralci zaslužijo le hvale za požrtvovalno in izobraževalno delo. Upati je pri ponovitvi igre še večje udeležbe. Saleščan. m Slivnica pri Mariborn. Šestiesetletnico rojstva doživi dne 29. t. m. naš nad vse goreči in 8krbni ter zato obče priljnbljeni dušni pastir, duh. svetovalec Frano Ser. Hirti. Vsi dobri farani mn želijo trdnega zdravja še prav mnogo let in obilno vspešnega blagoslova. m Izobraževalno društvo slivniško pripravlja za 29. sept. podučno igro »Kukavica'* in pa šaljivo bnrko nTrije tički!" Da bi le faja žvrgoleli in knkali! m Jarenina. Hiša ^^Villkomhof*1 je pogorela dne 20. t. m. zvečer. Prišli so gasit požarniki iz Manbora. m Rače. Železna traverza je padla na nogo delavcu Potočnikn in ga težko ranila. m Bralno draštvo ,,Edinost" pri Sv. Jurl]n ob Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 29. t m. veselico. Vsjiored: Petji«, puui-ui govor prof. vl6. dr. Kovačifc«, igra: Vedeževalka, tumbola. P.ijatelji druStva, pridite v našo sredino, na požteno, pouino zabavo. m Izkaz daril za roako kočo nam je posltla BDravska podroinica S. P. D.". Ž»l da vsled pumaojkanja prostora toliko imen blagih darovalcev ne moremo priobiiti. Izkaz kontuje: Vrh teh mnogobrojnib. daror v denarju iu blaga za kočo so darovali blage in za caruduo stvar vnete in požrtrovalne gospe na Smolnika in t Rušah za sUvnost, prirejene povcdom otvoritve koče, v*liko množino znamh pohorskih paganc, mlečaega kruha, šarkeljaov, pristaeg« pohorskega kruha, peciva, sladkih pijafc, mleka, i. t. d. Vsem darovalcem in vsem tistim gospem in gospodom, ki so na dan otvoritve ves dan se trudili io delali, izrekamo Dajsrečaejšo zahvalo. Najboljša zabvala naj Vam bo zavest in prepričtnje, da ste darovali in delali za dobro in narodno stvar. m Kat. delavsko drnštvo v Pnščavl priredi dne 29. tega mes. t prostorib gospoda Biezontlija v Cinžata veselico z zanimivim vsporedom. Vabimo k prav obilni udelezbil m Sv. Benellkt v Slov. gor. PoJružaica c. kr. kmetijske drnžbe za štajersko zlumje ua ružno-veiidko nedeljo dne 6. okt. 1.1. popoldne ob treh t Soli pri S v. Trojici. Predaval bo deželm ^otovalni učitelj M. Jeloršek o živinoreji. Kmetoval.i, udeležite se v obilnem Stevilu tega uborovanja, kajti predavaoje gosp. Jelovšek-a bo z* vas jako koristno in zanimiTO. Vabimo k pribtopu. Ptujski okraj. p Sv. Peter na Medvedov«m selu. Shod Slov, kmečke zveze bo v nedeljo ob 3.uri popoldne v župnišču. Porofial ho naš poslanec dr. Korošec. Nasto pijo še drugi govorniki kakor g. J. Vrečko iz Ponikve. Zaniimanje za ta shod je zelo veliko, ker še pri Sy.,. Petru nismo nikdar imeli političnega shoda, vsaj Ijudje ga ne pomnijo. Tudi noben, slovenski poslanec še doslej ni zašel v pozabljeno Medvedovo se]o, ki pa ae zaeenja probujati. Na shod pridejo tudi sosedje od Slatine, Sv. Eme, Zibike, Smarja, Sladkegsore in Kostrivnice. In domačini se shoda udeležijo gotovo polnoštevilno. Le prjdite, da spoznate, kako velikega pomena je za kmeta S. K. Z., d.a spoznate in, slišite svojega državnega poslanca, ki je imel ob volitvah že lepo število pristašev, sedaj pa ;še jih! ima več, kajti tudi na Medvedovem selu gremo odločno naprej! p Velika Nedelja. Pri posestniku Tomažu Hebar v Vičancih hišno štev. 14. cvete jablan sedaj vdrngi polovici meseca septembra. Res redek slačaj. Starejši kmetovalci pravijo o tem, da obeta to cvetenje rodno prihodnje sadno leto. No, bomo videli! Sk. p Umrl je v ormoški bolnišnici dne 23. sept. ob pol 7. uri zjntraj trgovec in goptilničar Oton Vrbnjak od Sv. Miklavža. Bil je trden značaj, narodnjak od pet do glave, mož krščanskega mišljenja! Pogreb je bil v sredo ob 8. urL N. v m. p.! p V Rogatcu bodo npeljali elekferično razsvetljavo. Ta naprava jih bo stala 50.000 kron. p Sv. Lovrenc na flr. polju. Prostov-iljno gjsilao društvo pri St. Lovrencu na Dravskem polju priredi v neddljo ini *i. oktobra t. 1. veliko veselico na korist požarni braa.bi v vseh prostorih gostilne Janeza Finžger. Veselica se vrši ob vaakem vremenu ob S uri popoldan. Na sporedu je: bkgoslofljrnjfi brizgilnice, potem pou6:ii govori io proSU zabava z petjera in godbo. p Bralno drnstvo v Krčevlnl pri Ptnjn prircdi dne 29. t. m. po večermcah svoj občni zbor v gostilni g. Gragoveca na Grajeni. Ljutomerski okraj. 1 Shod T Veržejn skliče Slovenska kmečka zveza dne 6. oktobra popoldne ob 3. uri v gostilni g. Rošmana. Poročal bo g. državni in deželni poslanec J. Roškar. Ob enem se bo ustanovil pododbor Kmečke zveze za trg in okolico. 1 Bralno druatvo pri ^apeli pri Rtdencih priredi dne 29. t. m. ^eselico z gledalisko igro: nCev\jar" in nKmet pri fotogrsfu". Med odmori sviia Kapelski godarski ia tamburaški kluo. Pri [irusti zabavi br> šaliv > poAta. yeseiic» se viši ob fsakem vremeni v gostilui pri zidu. Dljudno vabi odbor. Slovenjgražki okraj. j s Poštni sel. Vsted posredovknja drž-avnega i poslanca dr. Korošca dobita Sv. Jernej ob Muti : in Pernice svojega poštnega se^lai od mutske pošte. s Nei neliajo z lažmi. Narodna stranka šo vedno širi lažnjivo vest. da je Ježovnik pridobil ]>ostajaliSče \' Smartn<?m. To je popolnoma temišljeno, ampak postajališčo je zasluga prof. Robiča, kandidata S. K. Z. s JN^ezaupnlco ,,Gospodarj|u" so izrekli libcralci na shodu v St. Ilju v Mislinjski dolirj zaradi ..lažnjivega" pisarjenja o ,,dičnem poslancu Ježovniku." To so storili, a nobene naše ,,laži" niso ovrgli, ker jo ne morejo, ker smo pisali resnico. Resnica je in ostane, da Ježovnik in Roblok nista biia navzofia pri glasovanju za podpore, resnica je, da je Ježovmii pri Sv. Duhu pravil volilcem, da pri tej stvari ni ireba gjasovanja, resnica je, da pri zmagoslavju ni razobesil ,'Ježovnik sloveuske zastave, resnica je, da še Ježovnik nifcesar ni izpolnil, kar sp on in njegovi agiOatorji obetali volilcem. D teh obljubah še bomo govorili m takrat bodo volilci začudeno pogjeidali, a Ježovniku se bado tresle hlačice. s Kibnica na Pohorju. Niarodna stranka je Bklicala za nedeljo dne 15. septembra semkaj gospodarski shod, n.a katerega je prigel tudi deželni poBlanec Vošnjak ter se s tem javno priznaU pristašem novopečene liberalne stranke. Za volilce je s tem padel zadnji razlog za obzirnost in sedaj bo se lahko enkrat odkrito govorilo o Vošnjakovem poslanstvu v deželnem zboru. Cudno ie bilo že pri zadnjih tir^avnozborskih volitvah njegovp fcadržanje, ko i_e mirno gledal, xako je njegpv sin najjstrastnejše agiHiral proti Robiču, ki je v deželnem zboru Vošnjakov tovariš. Lepi tovariši! s Nogo je zlomilo padajoče se drevo tesarja Klevčarju V Ribnici na Pohorju. Konjiški okraj. k Sv. Kunlgunda na Pohorju. V nedeljo dne 6. okt. 1907 ob 9. uri dopoldne priredi tukaj S. K. Z. shod, Govonl bo državni poslanec P i š e> k. Prisrčno vabimo vse somišljenike 1 Celjski okraj. c Poročil se je diie 22. tJ m. v Petrovfiah g. tViktor pl. Šuškovio, c. kr. poštni asistent v Masriboru, z gdč. Mici plL Pagliaruzzi. c Pri Sv. Križu poleg Belihvod se bo vršil dne 6. okt. na rožnivensko nedeljo posebno slovesno romarski shod kot sklep jabilejnoga leta blagoslovljenja romarske cerkve. Ze v soboto bo ob 7. zjutraj slovesno sv. opravilo, zvečer v mrakn pa med trjančenjem zvonov in petjem bIovesni obhod okoli oerkve. c Otroški vrtee v Gaberiu pri Celjm v liberaLnih krempljih. Minolo zimo je sklenilat ob&na okolica Celje otvoriti v Gaberju otroški vrtec ptfd pogtojem, 'da ga vodijo šolske sestre. Stanov&nje in učila nai preskrbi občiha, učiteljico pa naj bi plačevala družba sv. Cirila in Metoda. Izvršitev tega sklepa je občineki odbor izročil liberalnemu odborniku dr. BoSiču. S tem je postaviL, kakor pravimo, kozla y zelnik. Vrtec bi se imel otvoriti že spomladi in takrat bi bila dobila službo vrtnarice gotovo šolska sestra, ker je bila družba sv. Cirila in Metoda še v rokah krščansko mislečih mož. Toda ,dr. Božič je stvar tako dolgo motal, da je prišla diru!ž|b(a sv. Cijrila in Metoda v liberalne roke. Sedanje vodistvo te družbe je izjavilo, kakor se govori, da ne mara šolske sestre In da ji ne da nobene plače. Sedaj je dr. Božifi na svojo roko kar hitro otvoril vrtec. Šolskim sestram je pravil, da je za nje, delal, pa je proti njim. Njegov tovariš profesor Jošt pa je povedaJ resnico. Agitiral je namreč za vrtec in pravH Ijudem, kia je on in njegova stranka, tedaj tudi dr. Božič, proti šolskim sestram. Za šolske sesjtre so,, tako je govoril, samo duhovniki. V odboru občine okoiica Celje so modrii, izkušeni možje. Ali nimajo toliko moči in poguma, da bi se uslavili sampvoljntemu postopanju mladega, neizkušenegla, liberalnega flr. Božiča? Ali je dr. Božič več kot župan in občinski odbor, čeprav nič ne ve, kaj,se v Gaberju gbldi? Trefca je odločno nastopiti protii dr. Božiču in njegovemu pomagaču tajniku. Percu. q Hmeljarsko društvo v Zalcu je izreklo rm zadnjem shodu dne 15. septemhra svojo ogorčenje naid našim listom, menda zaradi tega, ker smo druStvo opozorili na izvršilne naredbe in na potrebo hmeljske postave ler s tem veliko koristili hmeljarstvu, Društvo samo se v tem oziru ni spomnilo svoje dollžnosti, 'dokler mi niemo govplrilti. Posebrfo hudo pa je društvo na nas, ker nastop&mo proti hmeljekim mešetarjem, kajti v društvu sede po večini hmeljski mešetarji, in njiK brezpogojni prijatelji. Cudno se mora ideti vsakemu nepristranskemu človeku, da je tudi našo društvo cenilo množino pridelka mnogo višje, nego je bila v resnlci. Tako previsoko cenitev so mešetarji in kupci povzrofiili letos skoro v vseh hmeljskih okrajih, zato pa je tudi cena tako padla. Sedaj se namreč javlja, da se je ppvsod množina pridelka previsoko cenil^,, in tudi hraeljarsko itlruštvo je oddalo glede savinjskega Kmelja to izjavp. Ali je to društvo za raešelarje ali hmeijarje? Dyema gospddoma ni mogofie služiti! c Proč z mešetarll! Trgovina s hmeljem se mora urediti in postaviti n^, zdravo stališfie. Toda o tem ne zna naS ..priljublijeni" ne besedice povedati. Sedaj imamo polno mešetarjev po Savmjski dolini in dalo bi so navesti kričečih slučajev, kako iiekateri1 izmed njih delajo za Ijucteki blagpr. N. pr.: •Mešetar pripelja juda k hlši ter zagne farbati: To je edini kupec hmelja; temu ga dajte. sicer, vam ostane, Mož ftmeljar je preplašen vsled takph lažnjivih besed in proda hmelj po ceni, kakor^ jo narekujo mešetar. Navadno 30 ali celo 25 krajcarjov. Toda glej! Za njim pride vendar drug kupec in ponuja 35 do 40 krajcarjev. A žalibog, hmeljar ga ne more ve5 prodati^ obsedel je prvemu lažnjiVemui meSetarju. Hmeljarji vzdihujejo, a prepozno! Poslanec Roblek, ali ne čujefe teh vzriihov, ali res nimate srca za ljudstvo? c Iz gornjegrajskega okraja. Za danes stavimo samo to-le vprašanje: Ali je potovadni učitelj Goričan priganjač liberalni Narodni stranki, kakor so Ijudski liberalni učitelji v najšem okrajlu? Zakaj se love kmetje po teh Ijudeh v notarjeve zanjke? Ali ni drzno, da piše Drukar na ohčine našega okraja, da naj agitirajo za njegov shod za organizacijoNarodne stranke, katare načelnik je ta kranjski liberalec^? Podrukal jo je Drukar, podru^cali! Jo bomo mi enoglaeno — proč z notarjem. o St. Miklavž n. Laškem. Začeli smo zopet popravljati plazovc. Letos spomladi se je dreniralo približno dva orala travnika in kakšen je vspeh? Eden dan po zadnjem dežju se je merilo, koliko vode izteče iz cevi, ki so položene po tem prostoru in izkušnja je pokazala, da je izteklo 64 polovnjakov na uro. Ako taka množina vode iš<5e izli'oda po tako maleni prostoru, je pač čudno, da se plaiz h.ujše ne pozna,., Po priložnosti hoSem prerajtati vsaj približn-o, koliko zemlje v laškem okraju je plazovom podvrženo in že danes lahko naprej povem, da bo skozi 20—25 let dosti dela pri tem velepotrebnem delu. c Celje. N"aj zve svet, kaj delajo liberalni celjski dijaki, naj zvedo stariši, s kakimi tovariši se 'druži vefiina njihovih sinofv, ki študirajo v Celju. Brezverski, liberalni dijaki, ki ne verujejo niti na Boga, so začeli i?dajati lfet ,,Svoboda." V ,,Svobodo" pišejo liberalni srednješolski dijaki in Spindler. Da je (\rse bolj prikrito, je pbdpisan za od(g)ovornega urednika Libensk.v. Liberalni dijaki, ki sami ničesar ne razumejo o svobodi, hočejo pisati o svobodi. Da je res tako, priča njihovo obnašanje. Kdor ni na nji'hovi strani in je zvest kjatoliškim resnicam, ga zasramujejbi. Njihova prostost obstoji v tem, dai zasramujejo duhovnike^ z najgršimi psovkami, da popivajo in klafajo kakor najpodlejši pijan/ci. Oni pregovarjajo svoje mlajše tovariše, naj pristopijo k liberalizmu, o katerem oni pravijo, da ni proti nobeni veri, liberalni dijaki sami pa ,vero najhujše napadajo. Za zašfiitnike imajo ti fantje liberalne doklforje in profesorje, od katerih je najhujši prof. Jošt na slovenski gimnaziji. Liberalnim celjskim dijakom, ki blnavsko pravijo, da niso zoper vero, se pa zdi najbolj potrebno, da vzamejo tovarišem vero in jih tako pahnejo v blato strasti),; v katerem sami blodijo. Kristus je rekel: Kdor pohujša katerega mojih malih, bilo bi mu boljSe, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja. In liberalni dijaki pohujšujejo mlajSe tovariše s tem,, da jipi praVijo, da je vera postfanska stvar ali da je celo neumnost. In ti, ki se dajo zasjepiti in( pohujšati, se počasi zapltetejo v mreže, iz kateriH ni rešitve, in oni pohujšujejo zopet druge in tako gre naprej. In takšni hočejo biti voditelji katoliškemu slovenskemu. ljudstvu?! Taki, ki imajo za zaščitnike celfske liberalne doiktorje in profesorje, kii učijo svobodo telesa, katera je prej ali slej nenravnost, pogin, obup, pogubljenje, taki hočejo izobraževati drug0. iTaki dijaki se doma hlinijo starišem in hodijo v eerkev, kadar pa pridejo v, liberalno družbo, pa udribajo ,,6ez larje iin {njihove neumnosti", ,,ki jih larji klatijo s prižnice." Ce že ena garjeva ovca pokvari sto drugih, kako bi toliko liberalnih garjevih ovnov ne pokfvarilo svojih mlajših tovarišev ? NiČ hudega sluteči so nižjeiešolci od zafietka samo po imenu liberalci, malo pozneje črnijo duhovnike, vere še ne; zopet malo pozneje psovajo tudi vero; ,,kar baje far učf, ne more biti prida." Dolgo smo molčali, posihmal ne moremo več. Dolžnost katoliSkega Siovenca je, da pove sloFenskemu, Ijudstvu, kako in kaj dela večlna dijaštva, Saj dijaštvo se imenuje cvet slovenskega oaroda, ki je pa pred vsem katoliški. — Kdor misli, da st> stvar pretirava, naj bo omenjeno, da je ix> še vse premilo pisano. o St. Peter v Savinjski dolini. Bre6r>a lara! Zdaj ima§ pa kar dve posojilnici. Liberaina je začela poslorvati že 1. septembra,, naša pa začne v sredo, 2. oktobra. Liberalno imajo v svojihi rokali ti-lb kmeOki gospodje: načelnik je kmet Sedmin-Bk iz Podloga; njeg)ov namestaik barantavec z lesom Petrak. Odborniki so: Cvenkel, trgovec in» hmeljski mešetar; Eribar^ krčmar; Saveršnik, kovač; Kosmei, mešetar; Klopfiič, inadučifelj. Ta posojilnica se imenuje tudi kmečKa, menda zato, ker je samo en kmet zraven^ «— Druga posojilnica je v rokab. odločno katoliških In siovenskih vrlih kmečkih ppsestnikov. Na5eliaik ji je župnik Rančigaj in naimestnik župani in cerkveni Jcljužar Stefan M*ostnak. Vsaka vas ima tv njej po 2 zastopnika, Zalog kot najmanjša pa enega. Rumež in Cede iz Dobrteše vasi; JoŽ in Smonc iz Roj; Flis in Pajek iz Spodnjih Grušio|vlj; Cepujr in Jelen iz Gornjitt Grušovelj;; kTržen in Pengar iz Podloga, ter Ramšak iz Zaloga. Tajnik prve je učitelj Klopčič, druge pa na novo nastavljeni organilst, ki se je veft mesecev učil praktičnega poslovanja pri posojilnicah v St. Juriju ob juž. žel. in v Celju. Naša posojilnica začne svoje poslovanje slovesno v srerk), 2. oktobra, s sv. mašo, z blagoslovljenjem izbe na občini in s primernim govorom. Uradfovalp sa bo ob nedeljah dopoldne. Na vsa druga vprašanja, se bp' pa odgovarjalo drage volje vsak dan v župnišču. Ta poso jilnica je ustanovljena samo za faro ali občino. Torej pogumno in neustrašno naprej pb potu pravice, resnico in dejanjske ljubeznj za blagor naSega bližnjega — vcrnega našega slovenigkega Ijudstva. Bog in sreča junaška! c SUvnlca pri Celju. Posojilivca Rajfajzenovka je začela poslovati dne 1. septepibra. Vloga obrejjtuje po 4^%, posojila pa daje po 5V,%. Pristopila je k Zadružni zvezi v Ljubljani., Uradni dan je vsako nedeljo po prvem opravilu v župnišču. c Kap je zadela g. Antona Goričar, poštarja v Mozirju. Stanje se mu je že nekoliko zboljšalo. c Roblekoia stranka In judie. Kot velik agitator za Robleka se je pokazal pri zadnjih državnozborskilh volitvah sodlar Jožel Steiner iz Žalca. Sedaj v hmeijski dobi je ta mož hmeljski mešetar za nekega juda. Tudi pri rijem set ne vidi, da bi Roblekova izvolitev pomagala kaj hmeljski oeni. c Alešetar Roblek je sedaj visok gosDod, je državni poslanec, zato pa noče več sam mešetariti, ampak najel si je za mešetarja — Oroslava Kušeca! Z Roblekovim vozom se vcteari po Savinjski dolini iter kupuje hmelj po nizki ceni. Im vendar so za Casa volitev politični mešetarji za Robleka trdili, da ba hmelj drag,, ako bo Roblek izvoljen. Sedaj je izvoljen, a cena limolju je strahovito nizka. c Kmetljsko bralno drnštvo v Ložnici pri Žilcn, priredi v n#deljo dae 29. septembra 1907 to6no on 7. uri zveier v dvorani gospoda. Fr. Hodnika v Zalcu veselico z gled.liško predstavo BDivji lovec". Svira godba na pihala. Vstopnina: sedeži I. vrste K T20 v, sedeži II. vrste 80 v, ostali sedeži 60 v, atojižče 40 y. Ker je ta narodni jgrokaz zanitniv, ter se bode predočil slavnema občinstva prvokrat na. zahkem odrn in je čisti dobiček namenjen drnStveni kujlinici, ae z* obilno udeležbo priporoča odbor. Brežiški okraj. b Katoliško slovensko Ijndstvo celega brežigrkega okraja se veseli, da je dr. Benkovič odklonil (dvoboj dr. Serneca in mu sedaj še tem bolj zaupa«. Da ga je dr. Serneic nenapovedano napadel, to se je že mnogim pošteniim možem zgodlloi in tudi s dr. Benkovičuj ni vzelo nikjer ugleda in spoštovanja/ b Sromlie. Lansko leto že, ko je bil dr. KoroSec kot poslanec pete kurije tujdi naš poslanec,, smo izročili prošnjo za pošto. Pretekle dni nas je obvestil dr. Korošec,, da se je naši prošnji ugodilo in da^ dobimo poštb,. b Kozje. Dne 15. kimovca se je fegpdila naZ'dolah pri Kozjem gjrozna nesreča. Fantje so streljali iz zarjavele in stare pištole, ki je bila hudo nabasana 6 svinčenimi zrni. Ker nii dobro gmaiai, so jo iantje s šibicami prižigaJi in tako je nedeljo za nedeljo pokalo po Zdolah. Tako je tuldi ta dan prižgaL 161etni fant Jožef Brilaj, veleposestnika sin, ob 11. uri predpoldan. Cev s.e mu je pa razneslai in strel iz: Obeh cevi pištole je zletel nesrečnemu mladeniču v prsa. Bil je ves opeCen in črn, da ga je bilo groz& pogledati. Kri mu je tekla iz rane ka.r curkoma. Prišel je zdravnik iz PodCetrtka, a pomagati mu ni mogiel, ker je bilo že vse prepozno. Previden s sv. 2akramenti je izdalinil mladenič svojo dušo. N. v. m. p.! — Dne 15. septemjbra ob 1.' uri poptoldan ]&¦ prihrumela zelo huda nevihta od severno-zapadne' strani z bliskom in gromom. Po nBkaterih krajih naše* bližine je toča močno klestila. Napravilfe, je mnpgo šfkode na lepo dozorelem grozdju in cvetoči ajdi. — !Narodnolib*3[ralni trgovec gpspod Elsbajcher bode v kratkem opustil svojo trgovijio v) Kozjem. Na njegava mesto prideta baje žalibog dva strastna posilinemca iz Brežic, ki jih ondotni Slovenjci ! prav dobro pozn&jo še od zadnje sokoteke slavnosti, ki sta s hajlklici dražila Slovence. Slov&nski groši jima seveda diše. A mi v Kozjem že im*amo narodnega trgovca gospoda Jožefa Druškoviča, ki ga ob tej priliki pra-r toplo priporočamo vsem zavednim Slovencem celega. kozjanskega okraja, b Zdole pri Kozjeni. Prišel je veseli in zaiže~ ljeni čas trgatve in čriček poje veselo svoj 5ri, 6ri, da že davno ne tako. Topi6i grtDmijo, da je veselje in brentači veselo ukajo pod težo žlahtnegja grozdja. 2e davno ni bilo take zgodne trgatve v naših krajih, kakor letos. Hvala BogjU), toče ni bilo, le pomladanski mraz je nekoliko škodoval. Obilo se Wode nabralo žlahtne vinske kapljice, oh, da ba jo le ljudje po pameti pili in imela pravo ceno. b Gospodarsko bralno drnitro t Kozjem namerava prirediri dne 20. vinotoka veselico in igro ^Pravica se je izkazala", srečoloT in laljiro poJto, na katero že danes opozarjamo in ?abimo vse cenjeneprijateije draitva. Natan&ni iportd ae praroiasno objavL Drobtinice. PoraoC prl nezgodah. Pri nesreffah pomagatS je Človeška dolžnost. A pri nesreftah reši jnnogokrat hitra p-omoč ponesrečencu življenje. 'Osobito ženskam mora biti znano, kako priskočiti s pomočjo na pomoft poniesreCencu. Pri omedlevci skrhi za svež, dober zrak. .Odpni vso obleko, ki tišfii. Bolnika položi na hrbet in sicer, čo je obraz bled, mora gjava viseti, če je pa obraz rdeč, so mora gjavla položiti nad telo. Celo in sence škropi z mrzlo vodo ali pa z jesihom. Ko se bolnik zave, mu| daj nekaj 2lio vina, kaA-e ali fiftja ali pa 15 Holfmannovih kapljic. Pri krču ali božjaati odstrani od bolnikpve hližine vs& trde in ostre stvari, na katerih, bi se ranil. Pod glavo mu položi kaj mehkega in ga pustt ležati, da mine napad. Rane in krvavitve zahtevajo snjažno postopanje. Predno se dotakneš r^ane, si omij roke, ki si jih ne smeš obrisati z rabljenim platnom ali pa z umazano gobo, marveč le s pavolo alii pa s čistim platrKom. Rano i?.peri s Cisto "vfodo, ki naj se prej prekuha. Pri malih ranah ustaviš krvavitev (tnnogo- fcrat že, Ce pritisneš prst. Ce pa kri brizga ali pa Č'e iefie iz rane sunkoma, je ranjena žila. V takem slučaju takoj po zdravuika. Dokler ne pride zdravnik, mora biti mesto nad rano trdno prevezano, najboljše s kako ruto. Da ne te6e kri, pritishi rani najbji^žjo žilo. Ce te<5e kri iz nosu, vdihuj mrzlo z jersihom zmešano vodo ali pa zlamaši nosnice z vodo. Svetuje se tudi, da držiš roko nad glavo in si moŽ5iS z mrzlo vodo sence in ,Vrat. Ce si zlomiš ali izviješ, kost, mora ležati poško^dovani ud mirno. Dokler ne pride zdravnik, pokladaj nanj mrzle ali pa ledene c/bkladke. Obleke, ki tišči poškodovani ud, izareži. Bolnik se sme prevoziti z naijveftjo skrbjo in mora biti že za silo obvezan. V ta namen si pripravi iz Iesa ali pa z debeleg|a papirja šino, ki mora biti daljša kakor je poškodovani ud. To šino obveži s platnom, vato ali s senom, položi jo na ud iji jo trdno obveži z rutami. Bolnika sme vzdigniti le več oseb. Poškjodovani ud se mora podpirati z rokami zigjoraj in spodaj. Opekline namaži z oljem ali pa z jajčevo beljaktovino. Poškodovanf ud zatvij v vato. Priporoča se mast proti opeklini, ki se dobi v lekarnah. Pri zastrupljenju skrbi, da bolnik pljuva. Zato mu daj piti' vroče mleko, kavo, čaj itd. S prstom ga požgačkaj v vratu. Pri piku strupenih žu2elk se drgne iiiiakom in se hla- di s svežio vodo. d Koliko stane strelianje iz topov. Neki Irancoski iist prinaša podatke,, kolikoda stane vsak strel iz topa. To je odvisno od topovskega kaliibra. Ako 3e premer topu 305 milimetrov, tpjdaj stane en strel 5332 K,»»ako j'e premer 274|)tnilmei|rov, 2420 K, za feremer od 164 milimetrov • 480 K, a od 10C1 milimetrov 147 kron. d Kakor dobljeno, tako izgublieno. Ljudje, ki pridejo penadoma do velikegla premoženja, postanejo navadno največji zapravljivci ter ne ostanejo dolgo časa bogati. Neki ogljar je podedova| po svojem stricu 400.000 mark. Kupil si je od neke potujoče menažerije dva slona, si dal napraviti velikanski voz, upregel vanj slona ter se tako vozil okpli z ženo in otroci, dokler mu policija ni tega prepo^edala. Ves idenar je potrosil v šestih mesecih! ter je sedaj zopet siromašni delavec, kakor je bil poprej. — Drugi tak Jn-atkotrajni kapitalist je bil neki Amerikanee, ki je po smrti svojega bogatega očeta, trgpvca v S. Fran(cisku, podedoval veliko premoženje. Kupil si je ladijo, jo razkošno uredil in založil z vsakovrstnimi delikatesami in dragimi vini. Potem je. povabil člane Dekega .variete-gledališča teri krenili ž njimi v Atlantski ocean. Ker je bila družba neprestamo pijana In brez izvežbanih pomorščak|pv, se je v nekaterih Idneh z vso veselo družbo potopila. — Neka Spanska idama v Badajozu je neidavno zadela v loteriji 800.000 rmark. Takoj je nalihoma odpotovala v Parlz, ne da bi povedala možu in otrokom, kam je šla. Ces osem mesecev se je vrnila domov brez vinarja v žepu, zato pa je prišlo za njo osem velikih zabojev z vsakovrstno obfleko, nakitjem in lepotičjem <za ženske. Celih osezn mesecev je v Parizu le hodila iz trgoviiie v trgovino ter nakupovala. — Rekorid v zapravljivosti pa je dosegel neki ruski bogiataš, ki je v enem letu zapravil dedščino šest milijonov rubljjev. Tz popjolnega siromaštva ga je rešilia ,,sre5na ideja", ker*''si je dal v razsipnosti tapecirati spalno sobo s stotaki. Ta denar, ki ga' Je z velikim trudom od časa do časa kršil z zida, ga je preživljal do smrtiv d NeprostovoIJna postrežllivost. iV Berolinu se je odigral nedavno sledeči prizor: Ob viharnem popoldnevu je šel po glavnih ulic(ah na novo obleČen in obut gizdalin. Ko sei je obrnil zfr voglom ulice, je potegnil posebmo močan piš, ki mu je potegnil Mobuk z glave, NagJo se je obrail ter že videl, kako podi veter klobuk po blatni ulici. Z dolgimi koraki se je z;a.podil mladenič za klobukom, toda veter je bil vedno hitrejši ter podil ldobuk naprej. 8e-le ob nekem svetilniku se je kJlobuk zapletel. Ves zasopljen, skoraj brez sape ga je gizdalin dotekel, potem pa se zta hip naslonil ob svetilnik, da pride zopet k sapi. Tedaj pa je prihitel k njemu istotako zasopljen gospod ter segel po klobuku z iecljajočo zahvalo. No,i no, kaj pa naj to pomeni? je rekel prvi togotno. — To je moj klobuk, je izjavil drugi, hvala vam lepa, da sto mi ga vlovili. — Ali kje pa je potem moj klobuk? — Saj vam visi na gumiiastiki na hrbtu. — Sedaj Še-le se je spomnil gizdalin, da si je zjutraj kupil gumilastiftni trak ter si pritrdil klobuk v, gumbnico. d Okoll zemljo bS priSel) močen človek v 428 Jrlneh, če bi hodil nepretrgoma no6 tn dan,, ekspresni vlakj bi vozil 40 dni, zvok bi pri srednji toplini rabil 32 ur, topovska krogla 21 ujr, svetloba desetino sekunde in elektrika še nekaj manj, d Nore kroglje bodo nvedli v naši armadi Namesto uedanje okrogle kroglje se uvede špifiaata. Učinek noye kroglje je, kakor se iz vojagkih krogov zanpno poroča, naravnost grozen. V Hagu zbornje mirovna konferenca, države pa si pripravljajo vedno strahovitejša morilna orodja. Književnost. § Ples, poučna knjižica za mlade in etare, «a prijatelje in sovražnike, je izšla že v tretjem natisn. Knjiga se dobi pri upravniStvu »Družinskega prijatelja" v Trstu, Vincenco Bellini štev. 2 IV. nadstr. Cena ji je 70 vin. § Slovenskl trgovsko-obrtni žepnl koledar je ravnokar izšel. Sodba o tem koledarju je bila lan- sko leto vsestransko laskava, vsak je pohvalil ta koledar kotj jako praktič.en. .Tudi za 1. 1908 izšli letnik zasluži polno priznanje. Koledar je izpopolnjen in opravičuje mnenje, da boljšega trgovskega koledarja ni. Koledar prinaša jako popolne poštne, brzojavne, telefonske itd. doloCbe, zadostujočo razlago kolkovin, kolkovni' izvlefiek, razne v praktičnem življ&nju neobhodno potrebne tabele, kratko ali fclpbro za praktično življenje popolnoma z;adostujo6o razlago menice. Opozarjamo posebno na odstavek: Uzance v svetovni kupčiji, Kdor hoče spoznati vsakokratni tržni položaj, hoče razumeti gibanje žitnega trga>, mora poznati uzance raznih tržišč. Vsem tem bo ta odstavek dobro došel. Omenimo še posebej zakon o starostnem zavarovanju in pa nauk o kalkulaciji. Trgpvec, ki ne, ali slabo kalkulira, tudi slabo gospodari. Ta odstavek je Jako na mestu. Koledar je najboljši dokaz praktKnega mišljienja izdajatelja, ki pozna potrebe trgovskega stanu. Vsled tega priporočamo ta koledar, ki se naroča ali pri g. Fran Zeleniku v Ljubljani, Rimska cesta 9, ali pa pri Katoliški Bukvarni v Ljubljani. Cena je 1 K, po pošti stane 1 K 20 v. Narodno gospodarstvo. g Hmeljarski shod t Žatecu se bo vršil v soboto dne 28. septembra 1907 povodom hmeljske razstave. Govorili bodo državni poslanec dr. Damm, veščak v hmeljskih zadevah, o provenienčni postavi in izvršilnih naredbah, držarni poslanec Zuleger o bodočnosti češkega hmeljarstva in hmeljar Siegmund o potrebi orgaaizacije žatskih hmeljarjeT. Na češkem se temeljito bavijo s hmeljsko postavo, pri nas pa se cela stvar prepušča nenkemn mešetarju Robleku, ki nikdar ne bo skrbel za prodncente, ampak za mešetarje in knpovalce. češki hmeljarji pa se tudi močno zanimajo za organizacijo, a pri nas mešetarji nočejo nič slišati o orgaDizaciji. g Slovenski in češki hmeljarji. Naš list je bil, kateri je po našem celjskem poročevalca opozoril hmeljarje na gibanje čeških hmeljarjev zaradi izvršilnih naredb k provenienčni postavi. Hmeljarsko društfo se je potem res vzbudilo in dne 4. sept. izdalo svoje zahteve glede izvršilnih naredb. Te zahteve so bile ponatisnene tadi v št. 72. »Leitmeritzer Zeitang". Nemški kmečki listi sedaj razjarjeno odgorarjajo na izvajanja žalskega hmeljarskega drnštva. g Visoka poljedelska šola se nstanovi v Krakovem. Zgradi se kar najhitreje. g Hmeljarstvo. Kakor se sedaj izkazuje, so hmeljski kupci grdo lagali o svetovnem hmeljskem trgu. Niti množina pridelka ni tako ¦velika, kakor se je skraja trdilo, posebno pa je kiakovost povsod zelo feiaba, posebno na Angleškem in v Ameriki. Zakaj so kupci raznašali te glasove o veliki .množini hmeljskega pridelka? Da so pritisniU hmeljui cene navzldol! In to se jim je tudi pošteno posrečilo! Hmeljski kmetje iSo oškodovani in ogoljulani! g Nevarnost Jesenske paSe. Jesenska paša je po našib. krajih i:elo važna. Posebno veliko nam koristi, če je jesen dolga in lepa. V takih letih si priihranimo veliko kj*me, ki smo jo pripravili za zimo in velikjo lažje izhajamo spomladi. ' Z jesensko pašo se pa tudi živina utrdi, okrepča. Kaj pa je boljega za živino, kakor dobra paša na svežem zraku, poSebno pri nas, ko imamo povsod nizke in tesne hleve? Jesenska paša ima,pa tudi svoje nevarne in slabe strani, in na to hočemo opozoriti danes naše gospodarje. Sleherno leto se pripeti, da nam gre na jesenski paši kako živinče pjb zitu, ker se je preobjelo. Posebno nevarna je paša pa mladi detelji. Pašo po mladi detelji je zaradi tega izkoriiščati *z vso previdnostjo, sicer smo sami krivi nesreč, ki nam lahko pripetijo. Posebno moram svariti našei gospodarje pred jutranjo pa3o po rosni detelji in sploh pred pašo po mokri deteiji, kajti mokra mjada detelja je silno nevarna za napenjanje. Tako imenovana strniŠČna detelja je za zmiraj nevarna, tudi 6e ni mokra ali rosna. Zato se moramo take pašle kolikor mogoče ogibati. Stmiščna detelja je ^e najboflj porabna, ka'dar jo je že slana oparila in je vsled tega nekolikb ostarela. Pa še v tem slučaju naj se živina najprej drugje pase, predno se žene na tako deleljo, Zjutrai, ko je rosa, se tudi priporoča, da položimo živini nekaj suhe ali druge zelene krme v jasli, predno se žene govedo na paSo, da ne pride s te&6im želodcem na mrzlo in rosno pašo. Dobro je tudi, da se živiha v tem slnčaju pred pašo napaja. Jesenska paša je 'za molzne krave najbolj ugodna ob lepem in suhem vremenu. Ce nastopi jnrzlo deževje, potem ni 'dobra za molzno g^oved. Izkušnje ufie, da krave ob taki paSi manj molzejo. ZivaM se pa taki paši sicer utrjujejo, toda na škodo mlečnosti, ki začne pri slabem vremenu pojemati. G. G^ g IBoJ proti žganju. Zgjanje je največja. poguba ljudstva. Stariši, ki Ijubijo žganje, imajo pogostoma bedagte otroke in postanejo dan za dnevom neumnejši. Proti pitju žganja so že dolgo bojujemo. Toda ni videti Se pravih uspehov, Pregled' krčem, posebno onih, v katerih se toči žganje, nam govori iasno, v koliko smo zmag^ali in kje se je pitje žganja pomnožijto. Osradnja statistična komisija pravi, koliko je bilo v raznih letih prodajalejn alkoholnih piJaS: Leta 1896 1900 1903 KoroSko 226|9 2585 2913 Kranjsko 2675 2914 3126 Primorsko 1505 1926 1831 Btajersko 7561 8503 9406 Med temi krftmami je bilo žganjaren :> Le t a 1896 1900 1903 Koroškp 1620 1696 1888 Kranjsko 2215 2334 2368 Primorsko . 1339 1691 1509 Stajersko 5414 5557 5909 V slovenskih deželah pride na vsakih 1000 prebivalcev 4—5 žganjaren, le na Erimorskem samo !dve. Nai Stajerskem in Koroškem so žganjarne skoro povsod v nemških rokah. g Lanene troplne (prgia) imajo kaj nežno, prijelno vonjavo in otus ter teknejo kaj dobro živini in se radi tega prHegajo za pokladanje mladi goveji živini in dojnicam. Tudi za ostalo živino se dado uporabiti zelo dobro, med tem ko se pri živini, katero pitamo, mora dati prednost cenejša krma, kakor repni olupi itd. Starejšim teletom, katere hočemo odstaviti, se kaj dobro prilega dajati manjšo množico lanenih tropin i:a dan. Po težkem tielu ali po bolezni utrujene konje je mogoče privesti s krmidvijo lanenih tropin v kratkem fiasu h kaj dobri reji. Zatp se potrebuje pri .krmitvi iz početka okolo Y* kgv lanenih tropin, katero porcijo lahko za toliLo pove5amo, da znaša % kg na dan. Za dojnice tvorijo lanene tropine najizdatne.išo krmp (pičo), ki ima ob enem kaj dober vpliv tudi na kakovost mleka. Nikakor pa ne svetujemo dajati kravam, ki tehtajo kakih 500 kg žive vage, vefi nego 1/4 J-g tropin na dan, ker bi sicer škodljivo vplivale. Zavživanje i!n tudl mleko bi prfdobijo neprijeten okus. Najnovejše novice. Deželni zhor. V seji dne 2$. sept.r je utemeljeval poslanec Vošnjak svoj predlog zaradi razširjanja telefonsikega omrežja. — Poslanee Roškjar je utemeIjeval svoj predlog zarajdi podpore poškodovanim posestnikom v okrajih Ljutomer in Gornja Radgona. Majšperg. Slovengka kmečka zveza ima dne 29. sept. popoldan ob 3.. uri v gostillii g. Svaršnika zbbrovanjej rGovoril bo podpretisednik S. K. Z. poeestnik g. MlaJcar. Po zborovanjui ima Kmečko bralno društ\*p svoj občni zbor in nato prosto' zabaivo. Somišljeniki, pridite vsi! Ptujskt dkrajnl zastop. Nadomestna volitev za umrltega člana Anlona Korenjak iz skupine kmečkih Jbbfiin se vrši v ponedelje,k 30. sept. ob 10. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu. Dr. Benkovlč — dr. Sernec. Zoper dr. Jariko Sernec je dr. Benkovič vložil obtožbo radi žalfenja feasti pri okrajnii sodniji Kostanjevlci; sddišče je uradoma akte odstopilo državnemu pravdništvu v svrho kazenskegai postopanja proti dr. Janku Sernso in dr. Benjaminu Ipavic radi hudodellstva dtobbja.- Izobraievalno drnstvo t Celjn priredi dne 6. oktobra popoldne ob pol 4. uri pouk o sadjarstTU v deželni drevesnici v Celju. Govoril bo g. Fr. Goričan, potovalni učitelj. Vabijo se Tsi, ki hočejo naro&iti sadna drevcsca. Vellko ljndsko slavnost v Ljnbljanl priredi t nedeljo, dne 6. oktobra pevsko društvo nLjubljana". Ljndska Blavnost se bo frsila T Tseh obSirnih spodnjih prostorih nUnionaa. MoAki in damBkl Ttneliini odsek ^Ljabljane" bodeta poskrbela za izborno zabaTO. Edor aa želi odkritosrčno pozabarati med brati, naj dna 6. oktobra pohiti v Ljnbljano na slavnost T,LiubIj»ne'*.