Nova statuta
Po sklepih Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in skupščtne mesta Ljubljama pri-čenjamo istočasno z javno razpravo o oa-nuttou statuta naSe obeine in mesta Ljub-ljana.
18. anumdma lc Ustavi Socialistične re-publike Sloveaije določa, da je mesto rae-deljeno na občine posebna družbeno-politie-na skupnost, katere lunfccije izvirajo iz občine, kat temeljne družbeno polltične skupnosti.
Občine in mesto so torej v Ljubljani temeljne družbeno politifine skupnosti in s*»r vsaka na svoje delovnem področsiu (pristojnostit ir. na avojem teritorialnem obmoCju; občina na teritoriju občine, me-st.o I^joibljana na teritorUu vseh paMh Ijub-ljanskih občan,
Spričo dejstva, da je vpraSanje komimalne uredltve Ljubljane izredno pomembno dru-žbsno vprašanje, toi je že dalj dasa predinet raeprav iin da se ukoli tega vprašamja pojav-IJajo različna in Cesto nasprofcujoča si stali-šču, obstojn nevarr.ost. da bi se na zborih vo-livcav razprave izčrpavale okoli vprašanja ob-stoja oe. neobstoja šestih ljubljanskih občin, aapostavilo pa bi ae vsebinsko vprašanje razdeUtve pristojnosti po delovnih področ-ji)i in razmejevanja satnouipravnih mehaniz-mov v mestu.
Baaprarva o eni ali Šeatih občinah v Ljub-l.tani je že /apoznel odsev stanja, ki so ga dusedanji procesi povMovamja že presegli. Preko statuta obfline in masta se uresničuje anutno reSevanJe tisoh aadev, ki so atoupnsi
za mesto ter vseh ostalth, ki takega značaja nimajo.
Iz obeh osnutkov statuta izhaja, katera zadeva iz posameanih delovnih področij so skupnega pomena za mesto Ljubljana in za to je določeno, da o njih odloča skupščina mesta Ljubljane; navedene so tudi vse ostale zadeve, ki niso skupnega pomena in o njih odločajo škupščine občin.
PoudaTimo naj, da imajo občani ožjega mestnega območja pri razpravah o teh vpra. šanjih preveč pred odmi mesto kot urbani-stidno zaokroženo caloto in da pozabljajo, da obsega po predlaganem osnutku stafcuta obmodje mestne skupščine tudi Dol, Janče, Velike LaSCe, Polhov gradec in Vodice.
PredloSena osnutka statutov skušata za-gotaviti skladen razvoj gospodarstva in druž-benih služb na območju mesta, takšno orga-nizacijo samoupravljanja, ki naj otnogoči neposredno sodelovanje občanov pri reše-vanju vprašanj, ki imajo pomen za življe-nje in dek) v naselju, občini in mesfcu ter medsebojno sodelovanje vaeh samoupravnih mehanizraov.
Pričakujemo, da se bo javna raaprava poglobtla predvsem v ta vpraAanja in da bo dala še mnogo pobud glede razdelitve posameanih pristojnosti na mesto oz. na obCino ter da bo nakazala ustrezne rešitve saimoupravnih mehanizmov, da se bo obli-koval tak komunalni sistem, ki bo omogo-ftal smotrno, učinkovito in posebno še dovolj demokrati6no reševanje vseh zadev tako v mosstu kot » obfiini.