St. 15.
V Gorici, 13. aprila 1888
„So5a" ixhaja vsak potok in velja po poSti prejemana all r Oorif.inn Join poSiljana:
Vse !<#o.....f. 4.4(»
Pol leta(.....„ 2.2L
Cctvrt icta     .   .   .' .   „ 1 Kt Pri o#uauiliu hi tako tudi pri „jw. Iiim'ca/j" se placuje za nftvadno tristop-uo.vtfto:.
8 kr. fie.se tiska 1 krat T   »   »   „     „   2   „ G   .,    »    »      ..    3    „ Zft veLe 6rki>  po,prostorit.
SOČA
Posamesne stevilke se dolrivajo po ! 8 kr. v tubakariiicah v gos'poskY ulici1' bfizu „treh kren?<, na starein fcrgji', in v iiHuski. ulici iitr f Trstu, via Get-' sorma, 3.        '    '                    "
Dopisi in nnroSnina naj  so poSIja opravniStvu    „So«o"    Via    Seminario "• fit.10   ,                                        ' '     ' ';
Rokopisi se ne-vraLajo; dopisi uaj so blagovoljuo fraukiijejo, — Delalcqjn in drugiin iicprcmog'niin se narofaiina eniia, akoae oglase pri opiavuistvu.
SLivnost jngoslovanska.
(Dalje,)
Na to uastopi dr. Ivan Marolt,   zastopnik aka-demidnega drustva JJSloveuijet'   na Duuaji,   ter spre- . govbri:
„Pjevzviseni gospodl
AkAdemidnemu druStvu „Slovenijaa na Duuaji pcwlali ste na njeoo castitko dvoje pisem, v katerih z Yam prlrojeno gorecnostjo slovensko tlijaStvo udite, kako da mora delovati, da dano mu nalogo poSteuo rcsi. DruStvo, preradostno presencdeno na tem zaa- \ raenji VaSe naklonjenosti, sahvaluje se Vam najsrd-nejSe, pisma pa hraoi kot svoje najdrazje dokumen-te v svojem arhivu.                                                   i
Ker naSemu druStvu bo njegovih pravilih ni dovoljeno imenovati Yas svojim dastnim dhnom in Vnm s tem spoStovanjc in udanost na Duuaji zivefiih slovenskih akademikov kazati, zotorej me je pozvalo. da sem Vam tolmnd njegovih custev.
Prevzviseni I Slovousko dijaSko, katero na pod-lag! 8tavljenih si idealov z mladeniSko nauduSonostjo po njih hrepeni, jotnlje si. vedno v svojem delovanji uzofov, po katerih se ravna. In kje bi se pad moglo boljsi. uzor pravega slovanHkcga rodoljubja dobiti, kakor ga una v Yas. Saj ste vender uajlppfia zvezda -na obnebji slovanskem, kolikor ga je nam vidiiivega.
Blovenski akademiki klanjajo se Vam dam s kot hvaleini trtrofti radujod se z Vanii in celim slovans'-iin svotom danaSnjega praznika. Piosimo Yas pa, da bio govolite tudi nadalje ostati slovauski mladini za svi * j« ©troke skrbrn ode in njej tudi nadalje §e svojj blagohotnost obraniti. Ona pak hode so Vam hvale-2no akazatt 8 tem, da se marljivo pripravtja na delo da bode, vsak* kadar pride red tudi nanj, ua svojem mestUi in da bode vsak vreden sin majke Slave!
& tem kltdem Yam iz area vsega naSega dijaS-tva, posebnp pa Be druStvenikov duuajske ^Slovenije" :
Bog nam im 5e dolgo let Vaso prevzvisenost!a
YJadika odgovorii je po priliki takole:
„Lepa Yam hvala na Va§em Seatitanji. Kakor le -vefikrat zagotovim Yam tudi da^nes, da mi je mla-dina vedno pri arci. Zlasti pa uaj bodo akademiki, katere toliko resnega dela 6aka, zagotovljeni moje ljubavi do njib. Nasim slovonskim brafcom pa kalite, da jim * polagam na sree: Bodite tudi v narodnem ozitu vedno idealoi. 6e clovek deluje na podlagi idealov, deluje nekako v visjih sferah in fcuti Be v svojem delovanji vzvisooega. Tudi idcali so lahka podlaga ieelnemu delovanju. Jako sem veeel, da se me miU moji Slovenci tako Iepo spominjate, tudi jaz se njih vedno spomiojam v molitvi, pcosed Bozjega blagoslova za-nje. Se jedenkrat lepa Vam hvala.
Za dr. Maroltom naatopila je deputacija Ljub-Ijanskega BSokolau. Sokolci: Hugo Turk, Fr. Hdbar in Ivan SekliLv budili ho vsled zale svoje oprave splo-boo pozornost Djakovfanov in doslih tujeev in Saati-tati je objSnerou zboru drustvenemu, da si je z od-poslanjem deputacije tako znamenito oavetlil lice. Vladika je vsacemu Sokolovcu takoj ko so stopiii prcdenj, podal prijazno roko. Nagovoril ga je gosp. Hugo Turk.
Zahvaljevaje se prosil je vladika, naj odpodlan-stvo eporpfii vsem (Slenom drustenim njegovo iskreno radost o tem, da so se ga spominjatl blagovolili. Zna-no ma je, da gre „SokoIuH velika zaaluga za probu-jenje dobrega naroda slovenskega iu zato ga veseli, da se Bme imenovati 6uatnega dlana tega odli6nega druStva.                                                         *#
Za Blovenskimi odpbslanstyi nastopala so odpo-Blanstva Zagreba, Osjeka — rodnega in est a vladi6ine-ga —j Broda, Iloka, Dja|covskih gospej in gospodi-ein. — katere so 8lav!je.ncu fzrodile dragocen lovorov venec «i~1 hrvatBkoga vseuclliSea, jugoslovanske aka-demije, „Hrvatske Matice", Bdru§tva bv. Ieromina", odvetniske zbornice Zagreb&ke, Djakovskega gnsilnega druStva in konefao uradnikov vladiske graScino.
Ko je vladika po pozdravu VBeu6ilis6ega rektor-ja Smidiklasa nSznanil mu, da v dostojno proslavlje* SJ6 3tjr$Q>etlctuega vladanjs Njoga Veliaastva kralja
daruje 20.000 gld. za ustanovitev medieinske fakuK t6te, pretrealo je vsprejemno dvorano burno klicanfe, katero so je viharju jednako razu^siu po P»o<iijih dveh dvoranah in od tod mej jnuozico na dvoris^i in pred dvorcera. Isto ponavljalo se je, ko je naznanil prijatelju svojomu dr. Ra6k om u, da daruje 10.000 gld, za akademijo.
Marslkatera solza zalesketala so je v o5eh nav-zo(5e mno^ice o novem tem dokaza vladi6inega veli* kodusja in marsikaka vro(5a zelja spuhtela je proti nebu, da bi dobrotni Bog ohranil se dolgo to drago iivljenje.
Ob dveh 2a5el se je slavnostni obed. V ta na-men bile bo v velikih dveh dvoranah ppgrnjene tri dolge mize za vefi ko sto goatov.
Po sfldmuj jedi za^ele so se napitnico. Prvi u-stal je vladika sam in napil jo v nradusenih besedah papeiu Levu XIII. irt. kralju Fianu Josipu I. Obe na-pitnici poslaSali so stoje vsi navzofii in pritrjevali ji-ma mnogokrat odobravaje. V napitoici papeSovej de-jal je vladika mej drugim. Sveti ode je velik piija-tclj Slovanov. Vem to in lahko to rccem. In ker je prijatolj Slovanov, prijatelj je tudi moj in nas vseh. — On je podpiiatelj in pospeSevatelj znanosti in u-metnosti; dokaz, da se to oboje (da jako dobro etri-njati z nauki svete vere in da jim mkakor ne nas-protuje. To je tudi meni v tola^bo. NaSli so se nam-red IjudJQ, ki mi o&tajo, da proved mislim na posve-tno znano.st; zaslepljeuci, ko da bi vsaka zuanost ne bila od Boga in ko da bi vedna resnioa ravno ne ra-7odcvala so nam v njpm — So nekateri, ki mi zele smrti; j„pa noka se ustrpea (—• sploSuo radostno o-dobravanje, tako, da mora {vladika prenehati za ne-koliko trenotkov —), kajti moje zurljonje je v bozjih a ne v njihovih rokah. Tu bodem oatal, dokler mi Bog da ziveti in dokler me sveti ode ne odveze pa-stirovanja." — V napitniei cesarjevej vzbudile so Bplo§noodobravaojebesede: „Nam Slovanom u-danostiinzvestobe ni potreba fiepo-bo b n o n aglasati, kaj ti nam se naspro-tnega nikdar do kazati ne more. Pa 5 pa u d i 7. g o d o vi n a, d,a sm o S 1 o vani in z v 1 a-s ti mi Hr vatj e cela a tol etja prelivali kri za drzavo in za fllavno vladajodo r o d o v i n o."
Za tenia napitnicama ustal je pro§fc Terdinae ter v kvatkih in prissrdnih busedah izrekel 2cljo, naj bi dobrotljivi Bog ohranil slavljeuca Se. —
„Petdeset let" kondal je mesto njega vladika sam in radostnth vaklikov po ireali ste se obe Idvo-rani. Eo je klicanje potihnilo piistavil je vladika: „Vidim, da mi vsi 2clito Se petdesct let. Tudi jaz bi ne im6l nid proti temu, kajti dela za vcro in do-movino imel bi gotovo dovolj §e petdesit let. Pa drugi jo, ki ima odlodevati. V naSih narudnih pes-mih izra^eno je to mnogokrat jako lepo, da je ziv-Sjenje nase hu Boga^ u starog krvnika" ali z drugimi besedarai) da ima jedimo on aoditi o iivljoiiji in smrti. No, ker vidim, da je vseh Yas fcolja prisoditi mi Se petdoset let 2ivljeuja, tvoba bode prositi Se Boga, da na ta VaS prisojilni list aritiaue veliki Svoj, vedno odjmerodavnej§i pedat." — Iu zopet je odobravanje pretreslo dvora^i
Na to UBtane grof Ivan DraSkovid in napije vladiki v imenu hrvatskega naroda, spominjajod se nestevilnih dobrot, katere ran je izkazal. — Vladika zahvali se njemu, kakor tudi oaslednjemu govorniku. Zagrebskemu 2upanu B^doviucu z daljSim g.ivorom.
Za tem rapijo v imenu Sloveneev dr. Ivan T a v d a r tako-lo:
„YaSa preezvisenost! Yisoka in slavna dnizba!.
Dovoiito mi, YaSa prevzvi§e:jOBt, di v imenu navzodih Sloveneev pt-egovorim io da prod vsem na-glalam, da za nami pri ti Blovcaai priliki etoji vea narod slovenski, de tudi se nai je danes le malo Ste-vilo1 ogla8ilo v to starolavno bo^enskosreniBko atolico 1
VaSa prevzviSenoat ste v piamu, koje ate tavuo-kar pisati blagovolili meatni obdini Ljubljanski pri-nierjflli Jugoslovauski rod s trpinom, na kriii viBe-&m,   V iBtini, jednako muke njoxal |« jp.T»WfeU <»
rod, ko mu je stoletja in stoletja turSki me6 mesari! telo ter ga v prah teptela neuamiljenega tujoa trda neta. Resniea pa ie tudi, da smo imeli mej Jujroslo-yani nu Slovenci najrevnejse scaiiBce, in hp'Viou malo dasom se jo menilo, da se nikdar ne bodemo probudili iz stoletnega apanja, in da bodemo vsak hip kot suha veja odpadli od slovanskega debla. AH to se ni zgodilo, in drevo, ki jo imelo pasti pred viharjem, scab je krepko v svojih koreninah, in pri-delo se je krasiti z novim zelenjem. In probujenje , nasega naroda, Yam prevzvisenost, je tako mogodno, da je danes ni alovenske vasi, in naj je Se tak,o po-zabljena, kjer bi se ne dulo im6 premilostivega bo-senBko-sremskega vladike, kjer bi se z velifeo hva-le^nostjo ne spominjali njega, ki jo bil tudi nam Slovencem prvak in apostefj narodnega probujenja I
V reanici! od tedaj, ko se je pridejp v S|o-yoncih narodno gibanje razvijati, dulo se je mej na-Sitni prvimi imeni tudi ime Vase prevzviSenosti. Pod-pi rali sto z vaSo predobrotljivo roko naea narodna podjetja, ali Se bolj Bte pa s svojo besedo, katero smo zaduli sto- in stokrat is YaSih prevzyieeolh pi-Hem, ogrevali naSa erca, ter v njih vzbujali zapp v naSo bododnost. Naravno je, da smo morali imeti pri tem prepridanje, da stvar, ki se je smela postayiti za Yas zaSdit, prevzviSeni vladika, ki je Stela mej svoje branitelje, tudi Yas, ekseelenoija ni mogla biti drugadna nogo sveta in pravicna. In danes, simp tu, da pridamo o tem, da je ta sveta stvar tudi zmago-noana postala, da zivi naS narod v zavestl, da ima Vam, pievzviseni vladika, radi tega rav,no tisto hyalp. dajati, kakor jo daje Bleiweisu, Tomanu in driigim' prvakom in probuditeljem svojim, ki sedaj.'Se, davop v. zomlji spe.
Slovenci pa dolzujemo Vasi prevzviSenosti Se iz drugih razlogov najglobokejSo zahvalo/ Eksjc^jeiipij^ ate svoj rod obsipali z darqvi, ki se le s tistimi prt-. merjati dajejo, katere je zlival nekdaj slavni: Mecena, nad rimsko umetnost. Vse ste blagovolili p.o^plriii^ kar jo imelo namen provzbuditi hrvatskega Aar(q^a zavest. Hrvatska zgodovioa bode YaSi prevzvjSenpsti odprla najkrasnej§i list, ter do vekov dni pripoyBd.o.-' vala o mnogostevilnih spomi.nkih, ki ste jih, pi^nt)^. senost svojemu narodu zapustili, ter so vsi aere' pe-renius!
Slepi pa bi morali biti mi Slovenci, ce bi Y&nh prevzvisenost, za vse te dobrote skazane hryatskemji' narodu, ne izrekali kipede zahvale. Mi Slovene!, stoji* mo na skrajni meji slovanstva, in obdajajo has od spodej in zgorej narodi, hieped, odvzeti nam materia jezik ter zaliti nas s tujstvom, da bi v ppkrajinah, kjer so naSi odetjo 2iveli, he bilo spomiuov na nek-' daj mogedno slovanBtvo. Samo na jednq stran imamo zaslombo na narodu, ki prebiva ondu, kjer ponehajo naSe planine ter se pridno obsavske ravnine. "Narod hrvatski je to, ki je bil od nekdaj nam Sloveacem v zaslombo, ter je s svojo krvijo branil nas'stoletja pred krivimi medi surovih barbarov. Ce mi je do-puSdena primera, imenoval bi rarod hrvatski sree, od katerega vodi mogodna. 2pa — odyodnica do ua-roda slovenskega, razsirjajod ondu kd narodno zaye-sti, narodnega mi61jenja;\Pb ti odvodnipi priplule sbv nase dezele hrvatske pesni, koje so nas nauduSevaleA in prihajale besede Ya&ih prvakov, ki so tudi naa osrdevala, tako da smo zm^gonosno prestali boje tejr utrdili jcz, ob katerem. aerazbijajo brez. modi razV ludeni valovi nemSkega in laSkega morja.
Nikakor ni frazai, Vasa prevzviScinost, de trdim, da 2ivimo vsi Slovenci y zavesti, da je bodo.djws^t slovenskega naroda ohranjena samo tedaj, de ?toji za njim mogodna in zavedoa Hrvatska. Z njo i.mamo Slovenci jednako prihodnjost, nakazani smo na njp, in de Hrvatska pogine, ne preostaje nam druzega, nego poiskati si grob, kamor bi so sloyenstvo za vedno zakopalo.
Zategadel velja ta izrek, da vse tisto, ek8oe-lencija, kar ste storilj narodu hrvatskemu, storili ste tudi narodu slovenBkemu. Opravideno je torej, de je Sloveneev hvale^nosi brezmejna.
Zatorej predrzaem se z dovojjenjem YaSe. pre-f?vi^ao»ti dwgniti kupo, &t v*kli«itj;  Bo$ otem
VaSo ekce^^H^|amo hcvatakeom, negotudialo-venskemu fiitwLlr~*
2e mej govorom oglaSal se je vladika pogo-Rtoma: ttprekraano!" „vrlo liepol* a ko je dr. lav-oar kondal, tedaj je naglo uatal s svojega sedeza po-hieel k njemu ter ga objel in poljubil. Burno odo-bravanje potresio je palado, kajti vaakdo 39 euttf ve-lelepe harmooijo. Ko sejeodobravanja vihar polegel* dejal je vladika: „ Jeste li Suligospodo! Jeate-Ucuisr-Ta to Vam je govornik nad Bossueta!" la zopet jo zabudalo odobravanje in navdufieno klicanje, katero je to pot veljalo naSemu rojaku. Vladika pa je na-daljeva! nekako takole: BSIovani imamo mnogo so-vrazmkov. Pa ni cnda. Boje bo naa. Za duSevno svojo aupremacijo treaejo se. Mi niamo Se prav stopili na avetovno popriSee; a vender dutijo ze povsod, da je v na8 tako ogromoa elementarna aila, kakersne svet §e m videl. In res, poglejte le mali, toliko let zati-rani in stiskani alovcnski narod, glejte, kakani mo2je 86 mu porajajo. On, daai neznaten, poklican jo do-brodejni svoj npliv vrSiti na oatalo alovaustvo, in tako tudi oci aijajni darovi, katerih mu je dai Bog v take* obilici, ne bodo izgubljeni za celotoV
__________     (Konec pnh.)
„Velika beseda" za Hribarjev spomenik.
(Konec.)
Drugi del je pridel Grbcev mesani zbor „Moj spominek." Pel se ni prvic v nasej ditalnici, a tak6 pricizno in obftutno §e ne. Izvr§itev je bila koroktna, tehnidno razumna, z nuansami jako olivljena. Oiobi -to vclja to 0 srednjem delu, ki se odliknje po svo-jej ljubkej, na narodno pesem spominjajocej melodi-ji. Koutrast mej sladkim nlegatom„ in na to nasto-pivsim ^staccatom* so izvedle oaSe vrle pevke in pev-ci jako dobro, kakor tndi finale, kder prevzame mo-tiv tenor. Obfiinstvo je terjalo z burnim odobravanjem ponovitev. — Ni bila torej lehka natoga potem sle-decemu solo-kvartetu priboriti si §e vefie pohvale nav-duSeaega posIuSalstva. Hajdrihove skladbe so si uze davno pridobile aplosno priljubljenost. Mnogo jim jc k temu pripomogla njihova melodijoznost, 'ki je na-Sej juznej krvi „con;litio sine qua non". V tem pc-gledu smemo Steti „Slovo od Iastovke" mej najlepse glasbotvore. A nevarna je ta pesem v sredini pri pre-hodu iz „F— dur" v „Des—dur" in detvorica nasih solistov je izvedla ta tezaven prehod jako soglasno in sovrSeno. Sklepni dodatek nima scveda glasbene ve-Ijave, a njegova nenavadnost in nadia izvrsenja je iz-vil pohvalo marsikateremu posluSalcu, kojeinu je sluli vsa glasbene vzobraznost.
Kakor Hajdrihove skladbe za moskc glasove, zavzemata castoo mesto v nasi glasbi za inesane gla-sove g. dr. Gustava Ipavca me^ana zbora „Lahko noc" in .Pozdrav8. Oba polna Ijubke melodije. Prva pesem je poaeboo nezna v sredojcm delu, ka ima tenor motiv in ga zenska glasova jako srCkano sprem-Ijata. flV Pozdravu" nas pa (proti koucu) uloga te-norjeva ilw spominja planinske kraso e naSe „gorenj-ske 8trani.u Pevke in pevci so kazaii pri izvajanji globoko, obfintno in vobrazljivo doumenje teh dveh zborov; kajti reprodakcija v pesmih izra^enib pesni-kovih in uglasbiteljevib obfiutov in afektov jo bila jako izrazita.
.Yecer na Savi," moSki zbor v nas Slovencih najbolj priljnbljenega hrvaskega uglasbitelja Iv. pi. Zajca se je izvajal s6 spremljevanjem na glasoviru. To je pri tej pesmi tudi potrebno zarad nekaterih jako tezavoih prehodov. Izvajanje je bilo tehniCno dobro razen dvojice mer (taktov> v sredi, kder je bilo opazfyt majboo razglssje mej petjem in glasovirom TJzrok je pa temu, ker so nekateri gospodje svaj glas prenapenjali, wUltra posse nemo obligatur" velja tudi pevcn. Vsjed nenaravnega prenapenjanja se mora glas zviSatr, kakor pri piScalki. v katero se prcmofi-ao piba. Dober sluh omogoCuje naravno petim glaso-vom vzdigniti se za prenapetimi, a spremljajoCemu inatrumentu je to nemogoC-e in — razglasje je neiz-ogibno. Splofa ]>a glasbeno koliakaj vzobra2eu poslu-ialec takoj zapazt vsako le majbno prenapetost po-samnega giasu, Cesar se je pevcu jako varovati,
Spevoprizor flAdvokataa je vzbujal posebno po-zornost, ker se je bil pred leti pooesreCil. A sedaj je bila izvr&itev jako povoljoa. In to ne le gledg pet-ja ampak tudi telogibanja. Oprova je bila jako ozna-menilna. Vsi trije gospodje igralci so zaslUzili y pol-nej meri priznanje obfiinstva. 3 takimi moLoi se da Se kaj veeega izvr§iti, in tega se tudi nadejamo. Po-leg vzmo2noati so kazaii gospodje izvajalci fie posebno marljivost v pripravljanji; zakaj ritmitika je v „Advokatih* teza?na. Pa vse je Slo kot ura. — Za-paziti je, da ta vrsta glasbotvorov nasemu ob6instvu posebno ugaja. Dokler nimamo izvirnih, pomagajmo si s prevodi. Pri tem pa pazimo, da je izvirnik pre-vajanja res vreden, kakor Schubertova sAdvokata.* Dovtip naj bode fia in dostojen, glasba veljavna in klaei&ia. Uglasbene trivijalnosti kakega obskurnega muzikaSa naj se ne prevajajo in §e maaj fiirijo mej narod.
aBesedo" je zaklju^ila vesela igra BSrce j^ od-kulft", ki.se je tgrala pred 14, dnevi pri Strogima-
yer-jevej slavnosll ter se je morala na obeno zahte-vanje ponoviti. Besede bi-tr&tll, ako bi hotel dostoj-no oceniti uspeh te igre. Gospodicine igralko in gospodje fcratci so prekosili avoje lastne moji. Jl"ko ne igrojo dileUntje, tako se igra v gledaliSCih. Dvo-spev (.Nikdar ne mialiS ti 1" - za alt in bantou) v igri je zopet oBaral nas posluSn, i.   Moral se je po-
fcitalnica in njeni sotrudniki moraje t>iti a to bfiacdo zadovo]!jni; najboljSi zados&nje za svoj trud imajo v moralnem in gmolnens nspehu. Vspored je bil zares nckoliko prcobilea, a na§ odbor je hotel s tem dokazati zivljenjskd, mladeniSko njo5 svojega rtiustva                  _^_______          Citalnicar.
Poziv in vabilo.
Leto 1888. je vsem avstrijskim narodom posebno znamenito in svefianostno, kajti dne 2. decem-bra t.l. obhajalo bo Kj. Vclieaustvo, preljubljeni naS cesar Fran Josip I. Stiridesctletnico, odkar je nastopil slavno vladarstvo.
Ako bi tudi ne pomislili na vse tezave, katere ie prpb'l v tetu toiikih let Nas premili vladar in bi se le spominjali mnogobrojnih trenutkov Njegovega tako pomembnega cesarovanja, v katerih se je pre-jasno odsvitala Njegova sre5a in Njega yeselje v. vsej derza^i, spoznamo takoj, s kakimi Cutili udele-zila se bo mogofina Avstrija letoSnjega praznika, ki je za nas radosti poln.
Pri tej slovesni priliki pozedinijo se vsi der-zavljani, brez ozira na stan in imetje, ter vzajemno poprosijo najblazjega blagoslova Svojemu poglavaiju, derzavnemu gospodarju, kateri isfie pravo sre^o in obilno tolazbo le v blagostanji vsestranskem Svojih mnogostevilnih narodov, katerim v dusevni in gmotni prid velja Njegova plodovila dehavnost.
Bolj naravno biti ne more, kakor da tekmnjejo med seboj vsi avstrijski narodi, kako bi ovo radost-no sveCanost Svojega Ijnbeznjivega cesarja vsaj do-stojno praznovali; in Se bolj, da bi ovi slavnostni dan ohranili v Sastnem spominu tudi poznim rodo-vom. To pa zgodi se najbolj umestno z ustanovo kacega ob&ekoristnega zaveda.
Podpisano druzbino vodstvo zeli preiskreno, da ne zaostane v tem obziru Gori§ko~Gr»di-sdanska poknezena grofija in osnovati je namenilo 0 cesai'jevem praznovanji v pomenu prave kersiianske ljubezni ustanovo, ki se doslej pogresa posebno v nasej dezeli prezivo in vsestransko.
Podpisano vodstvo druz.besy. Vin cen-cija Pavljaiiskega bi ne moglo lotiti se z dosedanjimi silami in dosedanjimi sredstvi tako ko-ristnega dela, se manj vzderzevati jednako podjetje brez sodelovanja vseh sodezelanov.
Skerbzaker§6anskovzgojo, zla-sti nboge mozke mladiner v za to osno-vanem zavodu in to ne gledL na narodnost. bodi namen skiipnemu dclovanju, katero delo-vanje uljudno vabi imenovano druzbino vodstvo vse dlovekoljube in dobromi3lec5e sodezelane, z geslom: „Virib us unitis."
Podpisani dezelni svet druzbe sv. Tincencija Pavljanskega nadeja se tembolj dobrega vspeha tega vsestransko koristnega podjetja, ker ga je odobrila in sprejela v svoje posebno varstvo in pokrovitelj-stvo Nj. prevzvisenost, nas premilostni knjezo-nadskof.
Vodstvo sestavilo je uze doti(;ne pogoje,*) ki bi sluzili v ustanovo tega plemenitega, v reSitev in blagorna§i, marsikaki nevarnosti razstavljeni mozki mladini prekoristnega, kersfianskega in patrijotifi-nega podjetja in so ti pogoji vsem p. n. prefiestitim posameznikom, slavnim obCinam in drugim moralnim osebam vsigdar v razpolago.
Prepriean' 0 vasem blagem sodelovanju in 0 vasi vsestranski podpori in pripomo5i podpisuje se s posebnim visokoStovaniem : Deidni opravilni svet druisU sv. Vincenca Pavljanskega, ˇ Goriei, cno L nprila 1888.
Dr. OSKAE baron SOMARUGA, predsedniJc. Prof. JULIJ plem. KLEINMAYR, podpredsednitc. Stavb. nadsvetovalec KAROL vitez BAUBELA, denarnitar. Monsig. JOZE MAKUSIO, profesor in vodja. Cast. FRAN CASTELJZ, vodja, odbornika.
Zganjarjem.
Leto za letom povdarjali 'so poslanci sloveaski, kakor tudi dtuzih rodov, da 2ganje napravlja mnogo ikode v vsakem obziru. Koliko bolezni, cel6 naprevidenih smrti je u$e prouzrocilo zgaoje 1 Koliko kmetij jo ufe spravil na boben nosre^ni „frakoljca I In kdo bi vedel za Stevilo raznih hudodelstev, koja ao izvirala iz cezmornega zganjepitja, saj je obce znaio, da ilovek od Xgauja pijan, — ni vec 61ovek, ampak hudoba v 5!oveSkej podobi!
Posaraczni razumuiki in rodoljubi oglasevaii so ae pri vsakej priliki proti neprimoremu iganjepitju. Valed tega ga jo dtzava obda6iia, — a zaatonj. Po-
Ur»d.'
to&lo se ga je. ravno toMto, Se ne ved, — samo aiabejSega, to je, ve^krat SkodljivejSega. Oglasili so ae tudi mnogi dezelni zbori, posebno kranjaki ter na-lagali davek na zgane pija5e. Celo mnugo ob6io jo — tudi pri nas na Goriakem— nalo^ilo poseben davek (naklado) na aganje. Prav, ali vse to je le male pomngalo*
Zduj pa ae je oglasil earn finan5ni minister g, Dunajewaki ter zagodel zganjarjem prav lepo. Predlo-iil je drzavnomu zboru predlogo 0 novo in davku naSganje, kateri bode prinaSal drzavni blagajni lepo stevilo ne goldinarjev, ali stotakov, ali tiaoiakov, ampak — milijonov. Ni dvotniti, da bode drzavni zbor a precejgnjo veLino vzprejol predlogo ekoro nespremenjeno, 6e tudi Poljakom no agaja posebno. Levicarji drzavnega zbora bi radi pri tej priliki zopet zvabiii Poljake v umetno nastavljene jim mreie, da bi jim pomagali vre^i sedanjo via do; a no bode se jim posrefiilo. Finanfini minister bode u2o znal pregovoriti, potolasiiti in odSkodovuti rojako svoje, da bodo glasovali za predlogo, koja ae no ozira ne na levo, ne na desno, ampak sam6 na — zganje. Davek naj pla^a inali iganjar, kakor tudi zidovsk fabrikaut. T.) je prav. Ne le kdor iganje pije, ozeroma na drobno tofii, uaj pla6uie davek ampak tudi oni, ki ga napravlja, fabrikant uamrec. Valed tega davka bodo moralo zganje zdatno podra-zit) in tedaj ae ga bode gotovo mnogo manje poto-dilo nego doslej. K temu naj aft nasi okrajni solskt aveti pripomorejo — ako bode potrjen na6tt poatavo naSega de^elnega «bora — a primerno Solako dokla-do, katera naj 66 uporabi za zboljaaujo aolskih zadev. Za potrebno solstvo zmoraj manjka denara, za skod-Ijivo zganje pa vidimo, da ga jo vaaki dan prevec"; tortj od Lganja uaj se vzame tudi za iolo.
' *) ProBino |»«5oje, d* jib objavinjo.
Dopisi.
iz Go rice, 10. aprila. Goriako Tolovadno dru-gtvo BSokol", imelo je preteklo nedeljo svoj drugi obeni zbor, ki je bil Se precej dobro obiskan. Sta-roetft g. mgf. Obizzi pozdravil je z jedrnatimi bese-datui navzo6e druStvenike, ter omenil razloge, zarad katerih ae drust-vo v proteklem lo*u ni bolje razvijalo(> Denarnifiar g. Fon porodal je 0 racunu preslega leta" in proracunu tckocVga leta. Ra6un in prorafiua bila sta enoglaano sprojeta in oddana trent udom v pre-gled. Na to je sdedila volitev atarosta in odbornikov, Za starosta bil jo z vsklikom zopet voljen g> mgf. Obizzi. V odbor pa sledeft gospodje: Abramic* Janoz, Fon Anton. PrineiS Karolj Vuga Just, Kopad Jernej in Jakonfiio Anton. Po doverSenera dnevuem rodu obfinega zbora naznanil jo starosta novi odboii, in mu priporofiil vatrajno3t in dolav.iosf., da ae bode ^Sokol1* v resnici po nasi dezeli rozjsenjal. Ker so zborovanje ;>ocastiH tudi Stirji trzaaki wSokoliu, poz-dravilo so jih jo sreno iu jim napilo v bratsko Iju-bczen. Po obSnem zboru bila je prav zivahna do-mada zabara s petjem in plesom. DomaLi in pod-goraki pevci so peli veo narodaih pesmi pod vodstvom g. Pahorja prav debro.
Prvi „Sokolski" ve5er se je zadostno dobro Bponesel, tor uparao, da „Sokola ne octane za naprej samo na papirju, ampak da kmalu ponoano pokaze avoj obrax   in tudi svojo narodno obleko.
Prealo aredo ve6er imel je odbor prvo avoio sejo in se je tako io ustanovil. Za podstarosta bii je izvoljen Priti&5 Karol, za denarnifiarja Fon Anton, za tajnika Vuga Just, za detovodja Abramic Janez.
Med mnogimi predlogi dnevnegi reda te seje je odbor aklenil prirediti meaeca maja lepo besodo, pri katerej bodo de le mogo5e, nekteri dlani v Hso-kolakej* obleki.
___________             ,Sokol*.
Ren5e, 11. aprila. — Kar so je pri nas 2a ved let pogresalo, dosegli smo; ne aicer z nova a na pravi podlagi. Ustanovili amo si nditaInicow. Citalnica bila je aicer pri naa 2e leta 1874 ustanovljena, pri* redila jo o avojem dasu tudi lepe veselice, zlaati se jo odlikovala po elegantaih plesih. Veseliti se je lepo, i vsako drugtvo akrbi, da priredi druatvenikom prijetoe vefiere; vendar prvi.amoter ditalnice je narod vzbujati. Sem pa tje je se dandanes dosti takih, ki radi zabarljajo naSemu napredku, in narodni stvari pa vnetim rodoljubom, ki se trudijo za nas in nas podpirajo.
Pmadevanju nekterih gospodov ae je letos po-aredllo zbrati lepo stevilo naSih vaacanov v dan 18. febr. t, i, k posvotovanju za osnovanjo ncitalnicea. Enogloano ao akienili jo uatanoviti, tor naro&li osnoval-nim odbornikom: biatoma g. Laaic, Pahorju in Prin-&\t,\i da so potrebno okrenili. Vis. e. k. namestnistvo v Trslu potrdilo je predlozona pravila z odlokom iz (Ino 14. marca 1888 St. 3365/1. Na cvetno nedeljo aklical ae je prvi obdni zbor — ki je volil predaed-nika in odbornike. Po na9Vetu g. Pahorja bil je z vakiikom enoglaano voljen  za  predsednika  g. Tono
J Bajo, naduditelj in voditelj tukajane ljudake dole. Za.
1 jzkawno ma daat zabvalil m je naraodim spnjauani
-iAfc
mmmSSSBS***~*!*~*     .....      BSBHBBBg
beaedami, zagotoyljajoo* da hoce-delati vproapoh dm-gtva, *er nft8 opominjal izreka: „v elogi je mo6\M Za podpredsednika bil je voljen g. Fr. Lasiti, pravnik; tajnik g. Hour. Lasifi, pravnik; knjiznioar i pijvovodja g. Lev Pahor J denarnicar Jos. Pahor, trgovec; od-bornika pa visokorodni g. grof Strassoldo, Lupan, in L. g. zupnik Pavletic\ Namestniki: 6. g. E. Princi6, Dragotin Lasi6, Pot. MozetiL, Tone Merijak in Fr. Culot.
Odprlo se je drustvo veHkonocni ponedeljek z domaco z&bavo. 6italnica naroceua je na: „Slov. Na-rodtt, ^Rogaca*, ^Smetovalca", „Zvonu, diustvo sv. Mohora, elov. matico; brezplu6no dajo nektcri go-spodje: MSoLo",„Edinosta, Mir", flDom in Jvet'', (en lafiki in 2 nemska dasoplsa,) za kar Jim bodi tu poaebna zahvala izrecena. Nekteri gospodje so da-rovali tudi okolo 100 knjig; hvala jim ss.uijel naj jih posnema konmr je mogode. Pohvaino bodi tukaj o-nienjeno tudi pozrtovalnega g, T. F., ki nam je brez-placno lepo pripravil druStveno sobo, ktero nam je dal v najem,,
Stevilo drustvenikov je do vol j no; odbor marljiv; druStveniki poSteni mozje. Nadejati se je torej, da bode vse Slo po besedah*. WV slogi jo mo6tt. Delajmo na to da bodo morali tudi drugi priznati, da znarao kaj je east ^italoice" S             >    -
Iz Brtl, 10. aprila. Litos nam vreme figo kaze. ' Ako nam dovoli par doi dolali v vinogradih, tretji dan se ie kisa in Slevi ter podi od dela ktneta pa tudi mbgocnega posestnika. Cezenj ni nobeden go-spodar na svojera zeraljiSSu. Zato je pa tudi mnogo zastankov na dela; a zastalo je tudi givljenje v na* ravi vriled mrzlega dozevja: kcsno zbuja se iiatje iz zimskega spanja, kesno dviga se cvetje izpod mrzle odetve. Narava zalujo z naini, mi pa 2 njo.
Kljub neugodncmu vrenienu n» izgubimo So u-panja — ker pri Bogu je vse mogodf*. Kakor hitro zap re sap a pomorskemu vetru, imeli bomo lepe dneve ter brez nevarnosti delali po telesuih in du§evnih vi-nogradih in poljiii za vino iu kruh, razumnost in kre-post.
Delat'i na dusevnem polji pa res zna „Bralno druStvo* v Kozani; kajfci prhedilo nam je bilo dne 2. t. m. prav lepo nbesedoa z obsirnim sporedom, ki je bil v „So&tt objavljen. Vse tofike so se dobro iz-vrSile, a nekatero so 2asluzile posebno pohvalo. Pevei so pokazali, da imajo ne le zmozneat in veselje za petje, ampak tndi izvrstnega pevovodjo* Pri VoIariS-evi skladbi „0d zolezne ceste", ki ima bariton in soprau solo, pa zbore in sprotnljevanje klavirja, bila je velika navdusenost — radi krasne skladbe — Bog zivi skladatelja! Mlada deklamovalka je „Turke na Sevnici" tako naravno in gladko ozna&Ia, da so po-slusalcens solze silile v oci. Prizor „Oderuhu so vsi radi gledali in poslusali; bil je lepo izpeljan. Bkroja6 Fipa" izroSena je bila spretnim i „BraInemu druStvu" bodi hvala za lep vecer
Burka
IZ Brd, 12. aprila. Popotnikoma po Krojni v Stev. 13. „Soce": Bolje jo nista mogla pogoditi, kakor da sta grajala, kar je grajo vrcdno. Da bo pa se bolj zabeljeno, ho6em jo se jaz zacvreti.
Kaj ima cestni odbor pri oni cesti ne vem, torej ne roorem ga grajati; alisraraotno je, da je ljud stvo tako nemarno, da so hi§ni gospodarji zlozili 750 gold, za prodelavanje eeste po Krojni; sramotno od zupaoBtva, ki je tiaofie potrosilo v ta namen. Mar se ne misli cesto spraviti hitro v pravi stan? Letine bo dobre, davki majhni, ali bi ne raoglo zupanstvo na-loiiti v ta namen 1000/q dolilad, in ako bi tudi kaj primaojkalo, kaj bi ne mogla obdina prodati zad-njega repa ter tako ustre6i popotnikoma, da si sko-leojjne umazcta. Stvar dela obdinskim poglavarjem ˇeliko preglavico. Nekteri so mnenja, naj bi se nad «esto naredilo streho z desk, tia pa pokrilo s tapeti, kakor neraskemu cesarju. Drugi pa menijo, naj bi so kupilo jahovne Sivali da bi popotnika jakali v Krojno, kakor je jahal Kristus v Jeruzalem. Vsekako b« stvar spremeni predno prideta popotnika zopet inspioirat ceste; do istega casa naj pa strgata lu^o pred doma&m pragom.
da naj zanaprej ifteSke in poljske uloge reSuje v 6e§6ini oziroma v polj§clni. Za druge jezike se bode pa baje ravnopravnost uptljnlsi pri najvi-§jem 8odi§6i, kadar sc bode osobje toliko pre-menilo, da bode to mogofie. Pri najviSjem so-di§6i nikakor neso naklonjeni 6r:§6ini in polj-s5ini in hoteli so to stvar tako zavleft, da so izjavili, da bi se morala uvesti popohia jozikov-na ravnopravnost, ali naj pa vse pri starem o-stane. Ker sedaj popolne jczikovne jednakoprav-nosti ministerstvo se ne more lahko izvesti, na-dejali so se, da bode vse" pri starem osUlo. Ministerstvo je pa drugace sklenilo.
Casopisi mnogo pigejo o Nem^iji, t. j. o sedanjem cesarji Frideriku, da vlada sam, ne vefi Bismark, in o Bismarkii, da hode odstopiti zato, ker cesar misli dati Battenberzanu, pre-gnanemu bolgarskemu.kuezu} svojo hfier v zj-kon, de§, da bi se s tern NemCija zamerila Ru-siji. Ce pomislimo kaj si je Bismark ze vse pri-zadjal, da bi pridobil Rusijo za se, ker potem ne bi potreboval ved zveze z Avstrijo in I tali jo, tako lajiko sodimo, da vse to so le zvijace nem-skih starih nakan, katerim je dal priloznost na-stop druzega cesarja. — Tako sodimo iz pisave ruskih listov.
Domade in razne vesti,
Kmetijsko ministerstvo je imenovalo za vse dr?<wne kmetijsko fiolo in tudi za dezelno, katerim daja drzava letne podpore, gOBpoda dr. Lorenza, dvornega svetoyalca, solskim nadzornikom. Bil jemi-nolo soboto t. j. 7. t. m. v Gtorioi in je pri tej pri- I lici nadzoroval o. kr. sviloprejno in vinarsko posku-sevalisce pa tudi obarazdelka kmetsjtike Sole. Sprem- I ljal ga je gosp. dr. vitez Toakli, iker je bil prev. g. grof Ooroniai zadr^aa. Nadzoroval j(j slov. razdelek od 4 do 6. ure popoludoe vsestraosko. Pregledil je namred natau^no iolsko sobano, kem.-fizikalni labo-ratarium, vse udne pripomodke, obe spalnioi udenoev, jedilnico, 2ivinq in hlev, sviloprejnico, oba vlaska hra-ma, kjcr so se razna vina poskuSala, o katerih se jo pohvaino izrazil, in koneCno je pregledal vse grane solskega posestva. Sploh se je konedno ocolem po-sestvu, notranji uredbi in snigi jako laskavo in pohvaino izrazil.                                              —i^—
FiSe se nam; Velikonocno nedeljo zjutfaj ho-dijo veterani na Kostanjevico k ustajeoju, da se avojo pri6ujo6nost povelicujejo svecSanost. To tudi nekatere lahone privablja k ustaJGnju, da ka^pjo svojo Buro voat. Tako se jo zgodilo letos. Ko so se namroe' pri-kazali veterani z druStveno zasfcavo ia godbo, jel: so lahoni pluvati in sikati proti zastavi s prav nevteaa-nimi izrazi in na veteraae zabjvljali. Ko se je pa presv. Rasuje Telo pribliSevalo oateli so imenovani lahondiJSi pokviti, da je biio treba redaratvo opozoriti naj jim veli se odkriti. To je olika laSkih kaijolarjev. Lepa hvala za tako omiko, kakor§no ka^ejo iahoni pri najavelojSih verskih obi-edih. Tako surovo se nas hribovec ne obnaSa.
PoMtidni razgled.
Drzavni zbor se§el se je zopet pretekli to-rek. Zdaj bode razpravljal prora6wn, da bode ta razprava dolga in draga. kakor vsako leto, raz-vidno je iz tega, da se je uie prvi dan vpisalo za sploSno razpravo 52 govoroikov proti dovo-litvl in 16 za dovolitev proraLuna.
Omenjali smo 2e, da pravosodno ministerstvo dela na to, da bi tudi pri najviSjem sodi-§6i dobila raba raznih avstrijskih jezikov po-stavno veljavo; zdaj porofcajo listi, da je pra-vospduo ministerstvo   zaukazalo   najvisjemu so-
Posojilnico snujejo v Sebreljah. V osnovalni odbor izvoljeni so:, prefiastiti gospod Adolf Harmelj na^elnik, zupan And. Rojoc, pod^upan Ivan Rejec, Ivan Lapanje in And. Mocaik odborniki.
Igranje po poteh in cestah je prepovedano iu vendar dohajajo prito2be od vec" strani, da mla-dina (ttintje in defiki) ob nedeljah igra po poteh na krogle. ali s kameni, ali s krajcarji. Po nekaterih .yasoh jo ta grda navada uze tako ukoreuinjena, da je vd«ko opominjevanje zastonj. MimogredoSi ljudje morajo sc ugibati neotesanim igralcem in zgodilo se j<; aze inuogokje, da je komu prisla krogla v nogo. Se <elo votnikon, se surovezr ne marajo umakniti, ampak oni hocejo, naj voznik konja ustavi ter caka, da igio koncajo. Nekaj tacega se je zgodilo nedavno v nekej vast nase goriske okolice, a ker voznik ni hotel ustavi ti ter je menda zganilo kolo kroglo, kaj store neotesani in predrzni igralci P S kamenjem poz-dravijo voz, v katerem se je peljal -- duSni pastir bli^njo duhovnije! To je uze pvevefi. Tako daleo1 pri-demo, ako se postava ne izvrsujo. Oj zupani, kje je krajna policija? Javne ceste so proste, igralei naj gred6 igrat v igfalisda, in no na poti!
Medveda vatrelil je v<5eraj 12. t. m. ob % 1 pop. g. straSovodja iandarmerije Podmenik pod Mr-zavcem. Medved je eamec, erne barve, meri do 120 cm. na dolgcnt, in tehta 102 kg. Dobii je 3 krogle, ono v glavo, eno v stegno i eno v trebuh (vojaske krogle). Talie (t. j. dar v denaru) vdobi, ako kdo samca medveda ustreli 30 fi. — za samioo 40 fi., poleg tega pa ae 10 fl. strelilne nagrade.
Vstreljenga medveda bo vceraj pripeljali v tu-kajsni c. k. gozdni vrad.; danes je bil radovednemu obclostvu na ogled. Kakor pravijo, nameojea je za naS de^elni muzej.
Liatnioa oprarni&tva: Ot, Loban Franc uSitolj v Lokavcu. Va»a naroSnina „So6oa je pla6ena do l.julijat. i.
Mestno stareginstvo. Co nemtki listi nas revne Sloveoce na Goriskem smeSijo ali pa po kri-vem napadejo, precej ponatisne tukajgni italijanski list z velikim veseljem in krohotom tako neresnic-nosti; znkaj neki ne projavi dopisa nNeue fr. Pressea, dne 5. aprila, ki pravi: „V kratkem veisilo se bndo volitve v mestno stareginstvo. Zeleti bi bilo, da se razmere v zastopstvu mesta po7dem sprdmonijo, da naatopi zboljsanje pomilovanja vrednega Btanja v eta-reSinstvu in da se krepostno reSimo vsestrausko ob-zalovauega ^ropada naiega mesta. Iste staroSine bile so ze dolgov zboru in veadar ne moremo zaznamo-vati tudi ne jednega naprodka. . Resitil so mbrajo vpraSanja, ki so od dne bolj vazna, tako vprnsanje glede groblja, gledc kopolij, glode mostuih sot, pitne vode i. t. d. Voliici naj 2e sedaj v to dclajo, da se izvolijo mozje, ki bodejo vestno spolnovali svoje doli-nosti, kajti vgled v prihodnost je za naie mesto prav mraden.* — Take nemski glas, ki je bil doalcj na-Sim goriskim listom kaj piiljubljen. —
Vinorejsko in sadjerejsko druStvo sa Brda bode imelo ob6ni zbor v Sfvorjanu v prostorih ondasnje ditalnice dne 9. aprila, to je prihodnjo nedeljo, ob 4. ttrak popoldno se slede6im duevnira re-dom: 1. Pozdrav prodsedoikov ali mMwtstaikov; 2. poro6:lo o doaedanjem drustvenem delovanji; 3. pre-ttesovanje za uapcanfjso deiovanjo; 4. volitev novega odbora in 5. morobititi nasvoti p03iimezmh udov. Ker se vabila ne bodo razposiijala, uljudno vabi odbbi* tem pofcom k obilni udoloiitvi. Za pvedsedaiku i, pod<-predsednik Audrej Ftgclj,
Poziv.
Telovadno druStvo nSokolw je za goriSke Slo-vence jako vaiao. Ono je, s priliko reoeno, vez ali most eVz prepad, v kateri so dozdaj slovenski mla-denii v meatu padali, predno bo preSli vsvojo mozko dobo. Zato nam to drustvo nikakor ne sme biti le igrac*a z rud^o srajco in s porcBom za klobukom, ampak bo naj,nam prava vadmca telesa in duha, da so v njt okrepijo nali mladenJSi za svojo prihodnost slovonskemu narodu na korist.
Prvi korak druStva je stvorjen; rodoljubje naj zdaj korake pospeSuje. Da je drustvo mogoce, poka-zalo.se je ze pred enim letom pri prvem obfinem zboru in 8. dne t. m. pri drngem. Odvisno je le od gmotne podpore, ker potrebsome tolovadnega sokol-skega drust7a so precejaae. Predno zafcie redno svoje delovanje, priskrbeti si mora potrebno pripravo in dmatveno oblekov Treba je torej, da mu rodoljubi iz mesta in dezele v obilnem stevilu pristopijo vsak po svoji zraoznosti, kot teiovadoi ali podporniki ali pa pokrovitelji; prvi, mestni plaLujejo po40,zunajni po 20 kr. na inesec; drugi 25 kr. na mesec alt po 3 gl. na leto in tretji 25 gl. enkrat za vselej.
Torej rodoljubi slovenski, v mestu in pdde-Leli, do Yas se obra6a podpi.sani odbor, da mu pri-pomerete k boljSemu vspohu nasega B8okolatt vsak po svoji modi.
ODBOR goriskega tolovadnega druStva flSokol".
aprila
di§Lu,   sklicujofi se  na  §. 21 njegovHi pravil, ' §puA ^.adojo hwte (t»» VvYbwfoi pooodelj^k,)
Javna zahvala.
Ni lota, da bi se preblagorodni gospod Andrej Komel plemenifi Socebrau, c. k. major v pokoju 'na en ali drugi na^in ne spomnil solkanske Solske mla* dine. Tudi zdaj poslal mi je precejino svotico v na-kup Sdlakih potrebscin siromasnim ^olakira ctrokom. Zatorej ae tem potom preblagemu g. soiskemu prija-telju iu dobrotnikn v iraenu tukajSnje Solske mladine za nji izkazano dobrote najprisrcnejse zahvaljujem. Bog mu stoterno povrni!
Solkan, 10. aprila 1888.
______TOM. JUCK nadugitolj in voditelj.
"P v a n /»a    »6isti hiiro ^ S°tovo.„ j: XwiivwpiHni Karl pj. Braun m Mi\l
ToZ © f 8i ne uzrokttie aifcafc*11 te2av .ptofssaor pi- Bamberger a& lm]i Greilkl    »dela bolj.uspeSno, ko druge grenke vode," V r ele C FWhw Leidesdorf b Daafr
Zahteva naj se vedno in razlodno: FRANCA  JO^EFA   3RENKI  VRBLEC.   Zaloge «   i     7 J".     rr     .     .  ,.  i«iJ povsod. V Gorici: lekar gosp. Cristofoletti,
?i^WUT^.iE^M;ta^s*^ta» mrrnw** toft.-
1    *    l'T-   ~.....      *¦•¦¦'-*    ' iiape§te.
game gredi Ra&telja §t. 7.
V GORIOI.
Zaloga norimberSkega drobnegaj blaga
razprodaja m debelo in na drobno.
razne detelje, olepsevalne iu zarastilne tra-ve, krmno repo in razna zelenadna semena.
Samo srodi Rastelja st. 7.
Teko6e zlato, tekoce srebro,
s katerim vsakdo lahko pozlati ali posrebrni okvire in lesene, rudene. papirnate, usnjate in vs&kosnje reci, da so prav krasne in trajno svetle. 1 steklenica s copiLem se dobi za 1 gld.; 6 steklenic za 5 gi s postnim povze-tjem pri S. FEITH-U v Brnu na Mo-, ravskem.
8
:#: <m+ .«•>?«•¦  ¦*>•> L 3C »«-I ** \ +*:**I-*>:
MARTIN POVERAJ,   I civilski in vojaski krojaS.           |ij
W I f
BOGATA ZALOGA
TSAfiOYRSTNEGi SUMA
X
I
1 P
1
fAl obleke za deklice in deLke »y plagLi za dora in za d» z
Ai NaroSila sepo 2elji izverSujejo po S3 f| najnovejgem kroj za vsak stan in po ffi Jjy poSteni ceni.                                             1IJ
izdelanih sulixkenih oblelt
in sfcer po naslednjih eenah:
spomJadaneke in letne obleke od gl. 8   napej
«              „    jogico   „    „  4.50   „
,                  „     Mace     „    n   250   „
¦     .    .      ¦     siiknje  ,    „   9.—   „
salooska obleka   ...... 25.—   „
1.30   ,
9.-   «,
poSteni ceni.
Uzorci se poSiljajo ] na oglec
ii       uzorci se posiljajo po zahtevanji      !jti|
17 Coriei, u Mb, sisprtli npei, 1
f M VRU YCELJSKE fiAPLJICE *
so izvrstno z^ravilo za vse zelod-ieve belezni; nepresegljivo zdravilo ao.ob alabej slasti dojedi. ela-bem vaduhu, napen&nji, W-slem zdrgovanji   zvijanji
Ufa, jejrotiotrjenjalttz-, "renapi^i, glfetam, bolean
RR
ISFa. dLx-olbiro in n.a. d.e1>elp«
Jozof (ulnt
v Gorici v Ra&telji;
obihta in mn^nvrstna zalotra norlmbcrSltlll, galanterljtklli, mallb reel III Igrac.
Nojvefti izbor blaga za rnzno8ceke (bavzirarje) kramnrjo, cevljaije in krojace, pot-cm molkoy, svetih podob, rozenkrance itd.; priporoca svojo veliko zalogo -auP^ai nli lepotidrj, tapecorij, ole|.Scvaln(*git papirja kukor tutlt zlato in srebrne podloga za MKA-airtr&ammMxxei ¦%*&**.-|4^ po fabrieuih cemdi, veliko zalogo Bve6 ia veliko zalogo cevljev vsake aorte z& male in velike ceno in moze itd.
POSSBNOST
VRTNA SEMENA
vsake vrate in gotove dobroto. Gene tako nizke, da se ni bati tcknio-vanja.
ISa. delbeio — na <ii-olt>M.o.
rWMKiW&ffiiMM^^

KijipMec J. Pil,

v Gorici na Travnikii
ima veliko zalogo vsega, kar  spada v podrocje
^ da bi  bfagoljno hodilo k njomu  nakupovat in *] ^ naro6evat.       -                                                                     ^
-04XZ300<||
KMETOVALBC
0
je   edini   sloveuski,   gospodarski   listr s podobami, kl izhaja   dvakrat   na meaec na oeli poli. in pri-na§a poljedelsko, zivinarske, vinarskein druge clan Ice, ' gospodarsko    novice   ter   doje norounikom   svojim i dobre gospodarfke  sveto.   „Kmetovalec"  stoji na leto 2 gld., za gg. uSitel.|e in knji&iiee Ijudskin  6ol .pa le 1 gld. NaTocjiiki, ki vstopijo med letom, dobe < tse iziSIe" §tovilke tiatega letuika.
ETOVftLEC.
VRTNAR
je list s podobalni, ki prinflSa sadjar'sko in splob ˇrtnarske 6Ianko in izhaja dvakrat na mesec.,, Vl*-tnarja" dobe sarocniki sKmetovatcu" zastonj.
Le* !¦• JVfw&pi^jz, Ensram, ooieani na   1
jetrafi m zlati zui.                                       V
sr.  .   ««^ - -J*  nirfe jteklenice z naznanilom Tpotobe    T
T J«35, ve%jfc».60kr.  Ostfidnja razpo&iljavnioa jo   4&
1    -,A   J^^ske^ap^ic^niw^^nozdra-   f
T  ™°*   NJ,& 80stan?ki deh so naznanjeni na listka o   %
«.   njih vporabi.                                                           JC
I             Pkave Blaryac^ske kajflje se dobo skorej   T
^  t vsek l^karnab t ovftka z radeio znanito zgorne   lT
%.  podobe zalepljenem.                                                           *
lE  * i ^ X«aoriof J|? ima^ lek««ne Gironcoli, Cristo-    f
^  foleth, KCmer in pontoni; v Seiani pa Philip RUuchel.   $
Crnilo od Rich. Gaertnerja,
ki naredi tfevlje svetle. "*S  J& ne da bi jib bilo treba s iLet)o v-
glajati  in ostanejo   svetli  tudl v mokrem. Uradno je pnskuSano in
Sotrjeno, dansnju ni Skodljivoin a je najboljfie med sedanjimi ma* zili.
Vpcl.|ano je pri vojakih. Gledati je na varstvi.no znamenje. Napravlja gu, tovarna Rich. Gartner "-- Dunaji, OJaelasfcr. 4, ParK
Sreklenica vclja BO kr.; s poSto naioJeni vo]jttta 2sfceklc
1 gl. 30 ki'., 6 steklenic 3 gl. 12 kr., 12 Bteklenio 4 gl. 80 kr.
V Gorici ae dobi pri E, gentilejn v goapoakih ulicah 5t. 10-
zraven rotovia v Ljubljani na Yolikem mestnem trgu?
priporo5a ttikaj popisaua UcijboljSa in sveia zdravila. Ni ga dneva, da bi no prejeli pismenih zahval o nasih izborno skusenih doniaiSih zdra-vilih. Lekarne Tinkoczyjovih firm so: Na Dunaji dve in ena kemiSna tovarna v Gradci (na Stajarskem) ana pa v Ljubljani. P. n. ob6in-atvo so prosi, ako mn je na tem leze^e, da Bpo-daj navedoua zdravila s prvo posto dobi, da na^ alov tako-lo napiavi: Lekarna Tnik6czy poleg
votovia v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za zelodec,
NtfR    ECHT 8E1
JUIBACH 1 STiiCKzo;
kterim bo ima na fciso6o ljudi zahTr aiiti za zdravje, imajo izvrsten vspoh pri vsch bole?.nih v zelodo'a in so neprekosljivo 8 rod tit ro zoper: niankaujc; slasti pri jedi, slab Zelodec, nrak, verrove, koliko, zIateni<-o, bljuranje, gllavobdl, kvL v Lelod(iu, bitje si'Cri, zaba-sanje, glisle, balezni na vra-siicf, na jetrih in zopci* zlato zilo. 1 Stokionica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl.,   5 tucatoY samo 8 gl.
USff" SVARILO!  Opozarjamo, da so tiste istlnite Marijaceljske kapljice dobivajo samo vle-.                            —_.. karni Trnk6czy-ja zravon rotovia
AP0THEKLR TRNKQCZYl na velikem Moatnem trgu t T>ju-
bljai
Cvet zoper trganje (Gicht),
je odlofiao najboljie zdravilo zoporprotin ter revmatisim, trganje po udih, bohHine v krizi ter siocih, otefclino, otrpnele tide in kite itd., malo Casa Le se rabi, pa mine popolnora trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva iiaj se samo „cvet zoper trganje po dr. Malictt* * graven stcjeSim enamenjem. 1 atekl. 50 kr., tucat 4 fl. 50 kr.
SajT Co ninaslcklenicizravenstojefiega zna _ menja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. 4f(
ii
za- odrasle in otroke, je najboljSf zoper ka&elj, firi-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljnfine bolejine; 1 stekl. 56 kr., I tucat 5 fl. Samo ta air op za 56 kr. je pravi.
Kricistilne krogljice,
no smele bi se v ntjednem gospodinjstru pogreSafci ia so se vzo tisoCkrat sijajno osvcdo2ile pri zabaganji filoTefike-go telosa, glavobolu, otrpnjenih udih, skazenem zelodcu, jetrnth i.; obislnih boleznih, v fikatljali a 21 kr.; jeden zavoj s 6 gkatljami I gld. 5 ^r. Razpogiljava so s posto na;manj jeden zavoj.
WF Zdravila za zivino.
Stupa. za zivino.
Ta prav dobra Stupa pomaga najboljo pri vseb, boleznih krav, konj in prasi^ev.
Konje varuje ta ftfapa trganjapQ^rsvih, bez-gavk, vseb nalezljivih knznib boleznlj, kaS-lja, pluCnih in vratnib boleznij   ter   odpravlji
vse gliste, tndi vzdrzt
nonje  debele,
in iskrene. Krave dobiS
¦sSrf- nonje  debele,  okr<
rime
•ogle
mnogo dobrega mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja lo 50 kr., 5 zamotkov z vabiluim navodom samo 2 gld.
Cvet za lionje.
NaiboljSe mazilo za konje,
pomaga pri pretegu ill,
rotekanji kolen, koplt-
nili boleznih, otrpnenjf
vboku, v krizi itd. pri
otekanji nog, mchnrjlh
ua nogab, izvinjenji,
otiscanji od sedTa in
oprave, priiSnSiel itd.«
krafka pii vseb vnanjib
] boleznih in hibah. Stok-
' lenica % rabilnim navodom
vred stnne le 1 gL, 5 stekl.
z rami, navodom vred samo 4 gl.
Vsa ta nugtota zdravila se samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
zraven rotovza in so vsak dan s poSto razpofiiljnjo.
*r m bpfivEFSmm f QwmT
33