kje najdemo moč in upanje Kriza – 12 Vzgoja, marec 2021, letnik XXIII/1, številka 89 Letošnja epidemija covida-19 je korenito spremenila naš vsakdan. Veliko otrok in mladostnikov se srečuje s težavami v šoli in domačem okolju. Pri tem je vloga učiteljev, staršev oz. skrbnikov ter drugih odraslih, da znajo nuditi zadostno čustveno oporo in s pravilno komunikacijo poskrbeti za dobro počutje svojega otroka. Skrb za zdravje otrok in mladostnikov V času epidemije COVID-19 Pogovor za zmanjšanje zaskrbljenosti pri otrocih Nenadnim spremembam, ki smo jim priča zaradi epidemije, se še posebej težko prila- gajajo otroci in mladostniki. Zaradi zaprtja šol, prekinjenih osebnih stikov z vrstni- ki in širšimi družinskimi člani ter drugih omejitev se naši otroci lahko srečujejo z različnimi skrbmi in psihičnimi pritiski. Veliko staršev se morda ob tem sprašuje, kako se o trenutni krizi pogovarjati s svo- jim otrokom, da bo to kar najbolje razumel in da bodo preprečili morebitne neupravi- čene skrbi ali strah. Tako za starše kot tudi za otroke je pomembno, da si o novem virusu ustvarijo realno sliko z verodostoj- nimi informacijami ter da še posebej zno- traj družine dnevno skrbijo za ohranjanje pozitivnega vzdušja in medsebojne komu- nikacije. Kaj upoštevati, ko se pogovarjamo z otroki? Koronavirus je že vse od pomladi pred- vsem med odraslimi vsakodnevna tema, zato pri pogovarjanju z otrokom o tej temi ni priporočljivo pretiravati. Pomembno je, da se prepričamo, da otrok pozna najpo- Helena Jeriček Klanšček, dr. soc. ped., docentka za promocijo zdravja, je strokovnjakinja s področja javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Je nacionalna koordinatorica mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, avtorica številnih člankov in knjig s področja zdravja ter predavateljica na različnih fakultetah. Gorazd Levičnik, dipl. sanitarni inženir, je zaposlen na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot sanitarni inženir II, pripravnik. membnejša dejstva in da si sam pri sebi ni ustvaril zmotnih prepričanj. Za pogovor si izberite čas v dnevu, ko boste tako vi kot otrok že zaključili z nujnimi delovnimi ali šolskimi obveznostmi in boste imeli nekaj prostega časa. Otroka povprašajte, kako se trenutno počuti, kaj mu hodi po mislih, ali ga kaj skrbi in kaj v teh dneh počne z naj- večjim veseljem. Z lastnimi besedami naj vam tudi na kratko pove, kaj ve o epide- miji. Če ocenite, da se otrok počuti dobro, da trenutno situacijo razume in se drži pravil dobre higiene ter nošenja maske, potem pogosti pogovori niso potrebni. Če opazite, da je otrok vidno v skrbeh in da bi mu pogovor koristil, pa smo povzeli nekaj uporabnih napotkov in usmeritev po vzo- ru NIJZ (Kako se pogovarjati z otroki …, 2020). • Pri pogovoru bodite mirni, iskreni in ja- sni. Imejte v mislih, da se otrok ne odziva zgolj na to, kar govorite, temveč tudi na način, kako to poveste. • Otroku povejte, da je na varnem in da gre za obdobje, ki bo minilo. Razložite mu, da ni nič narobe, če je kdaj malo prestra- šen ali razburjen. Z njim se pogovarjajte ali pa mu zgolj prisluhnite. S tem mu da- ste vedeti, da vam lahko zaupa kakršno- koli vprašanje. • Ne posredujte mu preveč informacij na- enkrat. Odgovarjajte na tisto, kar ga zani- ma in kar vas sprašuje. Med pogovorom se osredotočajte bolj na pozitivne stvari vsake situacije. • Otroka opozorite, da o epidemiji pred- vsem na spletu obstaja veliko informacij, ki ne držijo. Ob tem ga lahko usmerite na spletne strani, kjer so objavljene točne in- formacije (npr. spletna stran NIJZ). Foto: Matej Hozjan kje najdemo moč in upanje Kriza – Vzgoja, marec 2021, letnik XXIII/1, številka 89 13 • Ne bojte se mu povedati, da nečesa ne veste oziroma nimate odgovorov na vsa njegova vprašanja. • Rutina zmanjšuje negotovost, zato po svojih močeh pri otroku ohranite vsako- dnevni ritem in rutino (omogočite mu čas za igro, sprostitev, počitek, spanje, re- dne obroke …). • Otroku dajte občutek varnosti in kontro- le. Sporočite mu, da zdravstvene in druge strokovne službe delajo vse, kar je v nji- hovi moči, da zaščitijo in ohranijo naše zdravje. Pomen aktivno preživetega časa z otrokom Trenutna epidemija je pri mnogih otrocih močno omejila stike z vrstniki, zato je po- membno, da otroci in mladostniki ohra- njajo 'online' stike s svojimi vrstniki ter da jim tudi starši namenjamo dovolj časa. Z otrokom hodite na sprehode, se igrajte, rešujte uganke in sestavljanke, berite, ku- hajte, pospravljajte. Vse tovrstne dejavno- sti krepijo vašo medsebojno povezanost in zaupanje. Usmerjajte ga v zanimive hobi- je in dejavnosti, ki niso povezani samo z e-napravami, temveč so zanj uporabni ter spodbujajo njegove talente in spretnosti. Tako se bo otrok v prostem času razvijal, pridobival nove izkušnje, samozavest ter začutil občutek sreče in izpopolnjenosti. Če pri svojem otroku zaznate pogloblje- ne čustvene ali vedenjske motnje oziroma najresnejše duševne težave, kot so panični napadi ali nagnjenost k samopoškodova- nju, morate čim prej stopiti v stik z oseb- nim zdravnikom in pristojnimi službami za pomoč. V Sloveniji imamo dobro razvito mrežo zdravstvenih in svetovalnih služb, ki vsem osebam v duševni stiski ter njihovim družinam omogočajo brezplačno strokov- no pomoč. Potreba po kakovostnem spancu Za otroke in mladostnike je ključnega po- mena tudi zadostna količina neprekinjene- ga nočnega spanca. Pomanjkanje spanca je namreč povezano z različnimi zdravstve- nimi težavami, kot so nervoznost, težave s koncentracijo, nenadne spremembe razpo- loženja (Jiao idr., 2020) in tudi slabši razvoj besednega zaklada (Hor- vath in Plunkett, 2016) ter spomina (Dewald idr., 2010), kar vpliva ne samo na otrokovo počutje in obnašanje, temveč tudi na uspeh v šoli. Ker se njihovo telo še intenzivno razvija, se priporoča vsaj 9 ur ne- prekinjenega spanja dnev- no (Tremblay idr., 2016). Pogosti znaki, da naši otroci ponoči ne spijo do- volj, so večkratno bujenje zjutraj, potreba po popol- danskem počitku in zeha- nje čez dan. Zato bodimo pozorni, da hodijo spat do 21. ure zvečer in da vsaj 1 uro pred spanjem ne gle- dajo televizije, računalnika ali mobilnega telefona. Ne pozabimo na zdravo prehrano in gibanje V času epidemije je še posebej pomemb- no, da otroke spodbujamo k rekreaciji in skrbimo za redne obroke in uravnoteženo prehrano. Telovadba pri otrocih ni zgolj nujna za razvoj in ohranjanje zdravega telesa, temveč pripomore tudi k zniževa- nju stresa in blagodejno vpliva na njihov imunski sistem (Király idr., 2020). Leto- šnja odmevna raziskava ljubljanske Fa- kultete za šport je pokazala, da se je v času covida-19 opazno povečalo število otrok s povečano telesno težo in zmanjšano v njihovo prehrano vključujmo zadostne količine zelenjave in sadja. Viri in literatura • Dewald, Julia F.; Meijer, Anne M.; Oort, Frans J.; Kerkhof, Gerard A.; Bögels, Susan M. (2010): The influence of sleep quality, sleep duration and sleepiness on school perfor- mance in children and adolescents: A meta-analytic review. Sleep Medicine Reviews, 14(3), 179–189. • Horváth, Klára; Plunkett, Kim (2016): Frequent daytime naps predict vocabulary growth in early childhood. Jour- nal of Child Psychology and Psychiatry, 57(9), 1008–1017. Pridobljeno 26. 11. 2020 s spletne strani: https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5017299/. • Jiao, Wen Yan; Wang, Lin Na; Liu, Juan; Fang, Shuan Feng; Jiao, Fu Yong; Pettoello-Mantovani, Massimo; Somekh, Eli (2020): Behavioral and Emotional Disorders in Children during the COVID-19 Epidemic. The Journal of Pediatrics. Pridobljeno 26. 11. 2020 s spletne strani: https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7127630/. • Kako se pogovarjati z otroki o koronavirusu SARS-COV-2 (COVID-19)? (2020). Ljubljana: Nacionalni inštitut za jav- no zdravje. Pridobljeno 29. 11. 2020 s spletne strani: https:// www.nijz.si/sl/kako-se-pogovarjati-z-otroki-o-koronavi- rusu-sars-cov-2-covid-19. • Király, Orsolya; Potenza, Marc N.; Stein, Dan J.; King, Da- niel L. idr. (2020): Preventing problematic internet use du- ring the COVID-19 pandemic: Consensus guidance. Com- prehensive Psychiatry. Pridobljeno 26. 11. 2020 s spletne strani: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32422427/. • Po epidemiji COVID-19: upad gibalne učinkovitosti otrok in več debelosti (2020). Ljubljana: Univerza v Ljublja- ni, Fakulteta za šport. Pridobljeno 28. 11. 2020 s spletne strani: https://www.prehrana.si/clanek/474-po-epidemiji- -covid-19-upad-gobalne-ucinkovitosti-otrok-in-vec-de- belosti. • Tremblay, Mark S.; Carson, Valerie; Chaput, Jean-Philippe; Connor Gorber, Sarah idr. (2016): Canadian 24-Hour Mo- vement Guidelines for Children and Y outh: An Integration of Physical Activity, Sedentary Behaviour, and Sleep. Appli- ed Physiology, Nutrition, and Metabolism, 41(6(3)), S311– S327. Pridobljeno 25. 11. 2020 s spletne strani: https://pub- med.ncbi.nlm.nih.gov/27306437/. V času epidemije je še posebej pomembno, da otroke spodbujamo k rekreaciji in skrbimo za redne obroke in uravnoteženo prehrano. gibalno učinkovitostjo (Po epidemiji Co- vid-19 …, 2020). Uravnotežena prehrana in raznovrstnost obrokov sta v tem času prav tako zelo pomembni. Ne posegajmo po sladkanih pijačah, hitri hrani ali živi- lih z dodanimi konzervansi in umetnimi aditivi. Redno uživanje le-teh pri otrocih predstavlja tveganje za debelost in nasta- nek kroničnih obolenj v odraslosti, zato Foto: BS