Leto V., štev
lihaia oi> * »jntra|. t" "
Stane mesečno 20-— Din d Inozemstvo 30*— s neobvezno
Oglasi po tarifu. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon St. 72.
Lfubllana, četrtek, 4. septembra 1924 Potom Utirana.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Cena 2 Din
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernov« ul. it 64. Telet. it. 36.
Podružnici*
Maribor. Barvarska uL L Cel|e, Aleksandrova e.
Račun pri požtn. dekor, zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 3. septembra.
Slavnosti v Surdulici in v Peči _ so minule in za vlado je nastala bridka potreba priznati, da ne namerava sklicati Narodne skupščine. Vse se še spominja velikega kravala, ki ga je svoj čas uganjal opozicijski blok, češ skupščina naj dela. Zdaj je stvar druga: Vlada istih gospodov se skupščine boji. Kot vzrok se navaja, da skupščina nima kaj delati, ker noben zakon ski načrt ni pripravljen. Tudi to je težko priznanje, dokaz namreč, da je šlo le za vlado, pripravljenega pa ni
bilo nič.	.
Vlada- trdi, da pripravlja tn zakonske načrte: invalidski zakon, novelo k uradniškemu zakonu in zakon proti korupciji V vseh treh primerih gre za prosto demagogijo, ki se od dne do dne grše razkrinkuje. Invalidski zakon v bistvu ni nič drugega nego zakonski načrt, ki ga je v rešitev invalidskega vprašanja vložil decembra 1922 z vladarjevo predsankcijo tedanji minister socijalne politike dr. Z e r j a v. Le toliko je spremenjeno, da je »novi načrt« za invalide manj ugoden nego Žerjavov projekt.
Novela k uradniškemu zakonu ne more nič posebnega prinesti. Zbirajo se razni predlogi, a to je pesek v oči, kajti vsi so bili svoj čas stavljeni m ee" sedanje vladne stranke zanje niso potegnile. Ukinjenje čleta 234. (su-gpenzija stalnosti za tri leta) je gotovo pravilno, ali dejstvo je, da še sedanje besedilo dopušča interpretacijo, da so upokojitve in odpustitve zabranjene. A vlada gosp. Davidoviča se v svrho preganjanja uredništva na celi črti, in to proti na.ziranju pravnih krogov poslužuje istega čl. 234., o kojem trdi, da je krivičen in da ga treba odstraniti! Gospodje ministri naj v praksi pokažejo, kako obsojajo ta paragraf, in naj ne brijejo norce iz uredništva.
Vse pa se smeje naivno obloženim farbarijam, ki jih spušča v svet finančno ministrstvo. Gosp. Spaho je sedel za precej urejeno mizo, ko je država že prebrodila težkoče ob proved-bi uradniškega zakona. Imel je tudi srečo, da je postal finančni minister na početku izvozne kampanje, ko je vsakdo videl, da se bo dinar popravil. Neprijetne pa so mu zahteve državnih nameščencev in upokojencev. Gosp. Spako je končno »našel* rešitev. Od-godil je vse skupaj na proračun leta 1925./26. Da bi iskal kritja za naknadni kredit že v letošnjem budžetnem letu, mu niti v snu ne pride na misel. Uradniki naj čakajo na proračun leta 1925-/26.
Težje mu je farbati upokojence, za koje ;e 50 milijonov, dinarjev v proračunu." Gosp. Spahu se je posrečilo odščipniti zopet en mesec, a c-.:< je toliko, da se je vlada sedaj morala odločiti za postopek, ki bi naj pokazal, da- se vsaj na tem vprašanju nekaj »dela». Minister financ bi bil sicer z odobritvijo ministrskega sveta _ za prvo silo že odredil gotova izplačila, toda s tem bi gospodje prešli od besed k dejanjem — storili bi torej nekaj jim povsem tujega. In zato so sedaj pričeli pogajanja za sklicanje finančnega odbora za drugo polovico septembra ...
Ista igra se razvija z antikorupcij-skim zakonom. Z velikim pompom so režimski listi naznanili, da je bil projekt od vlade že sprejet in javnost je pričakovala, da bo dan na to že sklicana Narodna skupščina, da v kar najhitrejšem postopanju projekt _ spremeni v zakon. Toda pokazalo se je, d_a je vladin a.ntikorupcijski načrt v bistvu le slaba kopija ž itak veljavnih kazenskih določb in o sklicanju parlamenta ni bilo ne sluha ne duha. Par dni nato je vlada ves projekt proglasila le za pripravljalno delo in sklicala komisiio, ki je šele danes pričela z delom . . Medtem pa obletavajo ministrstva isti Židi, intervenije-nti in špekulanti, kakor poprej morda z edino razliko, da se je njih število^ se znatno pomnožilo. Niti v enem slučaju pa se vlada še nI posilužila kazenskega zakona ali disciplinarnega reda, ki dajeta dovolj moči, da se vsaj ekla-tantne korupcijske slučaje spravi pred sodišče.
V zvezi s korupcijsko komedijo mora vzbujati ogorčenje, pa tudi ve-selost, kako raste od dne do dne število podtajnikov in ministrskih pomočnikov. Vsak dan je imenovan vsaj po en politik, da dobi ministrsko plačo in avtomobil. V notranjem ministr-Etvu imamo že ministra in troje podtajnikov, oziroma pomočnikov. Število vseh teh gospodov bo štelo po načrtu vlade okoli 40. kar pomeni za državno blagajno obremenitev na neposrednih osebnih izdatkih okrog 2 mi lijona dinarjev mesečno!
Kdor povrh gleda, kako se gospoda od
Nove Radiceve pretaje
OB 4. PODPREDSEDNIKA HRSS V BEOGRADU- - KONFERENCA GEN 5IABŽIČA Z G- DAVIDOVICEM. - SEJA MIN- SVETA-
Beograd, 3. septembra, r. Danes sta j fcrenca ministra vojne gen Haditca z dospela v Beograd podpredsednika j min. predsednikom. Gl Hadzic potuje HRSS dr Maček in Predavec, ki sta do« ! jutri h kralju na reicrat.	. , .
poldne konferirala z drjem. Korošcem, Popoldne od 5. do * »re ,e imel m, n driern Kulovcem, jutri pa se sestane« nistrsk. svet sejo, na katen se je skoraj ta z g Dav dovičem Radič zavzema izključno bavil s poht.cn,m položajem, proti vlad. vedno ostrejše stališče ter Govorilo se je tudi o nujnih resortmh jc pričel z odkritimi grožnjami. V cSlob. Domu» jc včeraj objavil članek, ki iz« reka notranjemu ministru Petroviču ostro grajo radi prepovedi radičevskega shoda v Makarski. (O tej prepovedi smo že pisali. Op. ur.). Radič piše:
«Ta prepoved je taka krivica in raz* žalitev nc samo za HRSS, temveč tudi za ves hrvatski narod, da bo treba o tem govoriti tudi v skupščini. Predsed« nik HRSS jc nedavno izjavil, da današ« nja parlamentarna vlada ne bo padla v skupščini po krivdi HRSS. On vztraja
Plenarna seja Zveze narodov
zadevah in je bilo dovoljenih nekaj kre« ditov. Na koncu seje ministrskega sve« ta je prišla na razpravo zopet — kakor vsak dan — ukazna politika.
CURNA SEJA DAVIDOVIČEVIH POSLANCEV.
Beograd, 3. septembra, r. Danes se jc vršila seja parlamentarnega kluba davi> dovičevcev, ki je bila sklicana na zahte«
SKUpSCini po »viivui	v"	u, "-6»,	i------------
na tem tudi danes. Toda, ako se ponovi« ; strstvih še vedno niso zasedeni, ioja je jo take prepovedi in ako bo HRSS tudi potekla zelo burno in predsednik Davi« pod vlado, ki jo podpira, faktično izven j dovie je moral opetovano govoriti, da zakona, potem je nepotrebno držati d2« ! je branil politiko vlade. Seja se jutri
uuii«.vw, ~ j_____________________________________ rešiti Zveza narodov. Od reši1.ve
vo poslancev, ki so silno ogorčeni radi ] tega vprašanja je mnogo odvisno. »Glav-
prepočasne izmenjave uradništva in ra«1-'----'-1-1- A
di tega, ker podtajniška mesta v mini«
Ije situacijo, ki je bila ustvarjena s tež« kim trudom in s tolikim medsebojnim sporazumevanjem®.
Jako ostro je v svojem listu napadel tudi državnike Male antante ter naziva Beneša in Duco dva »največja nasilni« ka», očitajoč ministru Marinkoviču, da ni ničesar storil, kar bi njima dokazalo, da ni minister Velike Srbije, kakor je bil Ninčič.
Maček in Predavec sta danes vladi za« pretila, da bo Radič prekinil zveze z njo, ako se ponovi makarski slučaj. Istočas« no sta urgirala imenovanje nekaterih radičevskih kandidatov za uradniška mesta ter prvotno sploh nista hotela k Davidoviču, češ vlada mora svoje po« greške najprej popraviti. Predavec je iz« javil novinarjem, da je bilo že dovolj besedi in da bi bilo najboljše, ako HRSS mesec dni molči, potem pa izreče konč« no svojo sodbo. Mnogo se je danes opazila dolga kon«
nadaljuje.
SKLICANJE FINANČNEGA ODBORA?
Beograd, 3. septembra, p. Finančni minister dr. Spaho je danes konferiral s predsednikom finančnega odbora Steva-nom Nešičem, da se skliče seja finančnega odbora, ki naj bi uredila vprašanje draginjskih doklad vpokojencem ter duhovnikom.
NEMCI ZOPET BARANTAJO.
Beograd, 3. septembra, r. Ze večkrat so prišU k ministrskemu predsedniku Davidoviču zastopniki nemškega kluba in intervenirali v zadevi zopetne otvorit« ve nemških šol v Vojvodini in Sremu. Danes sta bila v tej stvari nemška po= slanca Schuhmacher in dr. Taubel pri prosvetnemu ministru dr. Korošcu in razpravljala z njim o zopetni otvoritvi nemške gimnazije v Vojvodini.
RAZPRAVA O MANJŠINSKEM VPRAŠANJU - MACDONALD NA, STOPI V ČETRTEK. HERRIOT V PETEK-
Na popoldanski seji se je nadaljevala razprava o poročilu sveta. Zveze narodov. Predsednik Motta je sporoču, la bo v četrtek govoril Ma-cdonald.
DELO V KOMISIJAH. Ženeva, 3. septembra, s. Komisije Zve ze narodov so včeraj popoldne pričele s svojim delom. Komisija za omejitev oborožitve je določila svoj delovni pro« gram, ki vsebuje med drugim poročilo mešane komisije za omejitev oborožitve na kopnem, o kontroli mednarodne tr« govine z orožjem in municijo, o omejitvi oborožitve na morju, o garancij« skem paktu in o zmanjšanju vojaških i::> datkov. Komisija za organizacijska vpra< sanja je sklenila prihodnji teden obrav. navati problem intelektualnega sodelo« vanja. Francoski prosvetni minister bo v imenu svoje vlade stavil predlog za ustanovitev mednarodnega instituta » Parizu.
Ženeva, 3. septembra, s. Današnje dopoldansko plenarne seje Zveze narodov sta se udeležila tudi ministrska piedsed-nika Macdonald in Herriot in bila viharno pozdravljena od vseh delegatov. Na dnevnem redu je bila ra-.prava o poročilu sveta Zveze narodov.
Po rešitvi cele vrste tekočih poslovnih zadev je predsednik Motta podal besedo. japonskemu poslaniku Ishiiju. s' se je zahvalil za sožalje, ki ga je poslala Zveza narodov ob priliki potresne katastrofe na Japonskem.
Nato je govoril profesor Hilbc' Mur-rav (Anglija) o manjšinskem vpr.-.šanju, ki jo eno najvažnejših problemov, ki jih
ni pomislek, da se ne sme vmešavati v zadeve drugih, je naglašal Murray; ne more veljati za Zvezo nar odo Nesmiselno je zahtevati, da bi se medsebojno podpirali in ščitili, ne da bi bilo z dru-<re strani dovoljeno vplivati drug na drugega.« Govornik je navajal celo vrsto primerov, med temi tudi nemške manjšine na Poljskem. Grški zunanji minister p0lit;s =e je v istem smislu bavii z od-npšaji med Grčijo in Bolgarsko. Opoldne je Macdonald z angleško delegacij"* zapustil dvorano. Nekaj minut kasneje sta se "(ist.ranila tudi Herriot in Briand.
Fritjof Ninsen (Norveška) je grajal, da svet Zveze narodov v svojem poroč 'u ni izvedeniških m v>r.j
HERRIOT BO GOVORIL V PETEK.
Ženeva, 3. septembra, s. Ministrski predsednik Herriot je sprejel danes nad 200 novinarjev in jim izjavil da se fran« coska delegacija posvetuje sedaj o glav« nih problemih, zlasti o vprašanju jam« stva proti napadom in omejitve oborožitve. Herriot bo govoril šele na petkovi seji skupščine Zveze narodov.
NOV GARANCIJSKI PAKT? Ženeva, 3. septembra, s. V krogih
Senzacionalne Davidoviceve izjave
MINISTRSKI PREDSEDNIK NE VERUJE V TRAJNOST SVOJE LAST-NE VLADE- — OSTRA IZJAVA PROTI AVTONOMIJAM
Beograd, 2. septembra, r. V političnih krogih vzbuja znatno senzacijo intervjuv, ki ga je dal predsednik vlade g. Davidovič uredniku bratislavskega «Slov. Den-nika». Iz tega intervjuva predvsem izhaja, da g. Davidovič sa~a ne veruje v obstanek svoje lastne vlade. Na vprašanje, kaj misli o akciji Ljuba Jovanoviča, je namreč g. Davidovič odgovoril: <Mi po-državamo še vedno prijateljske zveze s predsednikom Narodne skupščine g. Jo-vanovičem. Ako bi uspela kombinacija z njim, potem bi se vlada stabilizirala in se držala do volitev.*
Nič manjšo pozornost vzbuja Davidovi-čev odgovor na vprašanje o njegovem
omenil odločitev in	.
ciranc od nobene velesile. Belgijski zu-nanu minister Hjrmans je nato v imenu sveta Zveze narodov z ozirom -a /a ki jih jc izrazil Nansen, izjavil, da je medna!odno razsodišče docela neodvisna organizacija in da more skupščina k več-jemu izraziti željo, da bi se njene odločitve predložile, da jih vzame na- z:anj \ ... -	0(V),lu
Predsednik Motta je nato skupščino do sedmih zvečer.
nald skušala najti skupno podlago za. nov garancijski pakt in v debati na skup ščini tudi govorila v tej nameri.
Pariz, 3. septembra, j. «Matin» poroča iz Ženeve, da je lord Parmoor dobil na« log predlagati nov sistem vojaške kon* trole. V ta sistem se bo oziralo tudi n* vse bivše neprijateljske države. Angli« ja računa pri tem na odobritev Male am tante.
stališču napram avtonomističnim zahtevam ostalih vladinih grup. Ta odgovor je v ostrem nasprotstvu s politiko gg. Radiča in Korošca, kaže pa tudi popolno slabost g. Davidoviča, ki dopušča, da vlada vse drugače dela, nego on kot njen šef govori.
cNičesar nisem obljubib, pravi g. Davidovič, ene revizije videvdanske ustave, ne hrva'ske avtonomije. Osnovna ideja decentralizacije mora biti v čuvanju edinstva in državne celote. Politična avtonomija posameznih pokrajin bi uničila ju-goslovensko državo. Male države ne morejo obstojati.»
Radie častni poveljnik rdeče armade
Praga, 3. septembra, L Današnji <Ri-jen>, ki ima notorične zveze s čsl. diplomatskimi krogi, objavlja vest, da je bolj-ševiški vojni komisar imenoval Stjepana Radiča za častnega poveljnika IV. rdeče armade, katere polkom je poverjeno varstvo sedeža sovjetske vlade, staroslavne-ga Kremla.
<:Rijen» smatra, da mora imeti sovjetska vlada v Radiča izredno veliko pove-renje; kajti to visoko boljševiško odlikovanje je bilo dosedaj podeljevano le članom sovjetske vlade ali pa velikim komunističnim organizacijam le za posebne zasluge za komunistično gibanje. Tem
večjo pozornost zasluži, da je bil Radič odlikovan že v naprej: njemu je poverjena organizacija komunističnih revolucij na Balkanu. K sedanjim prilikam in k nemirom na Balkanu se je sedaj z Radi-
KOMISIJA ZA PROJEKT ANTi-KORUPCIJSKEGA ZAKONA-Beograd, 3. septembra, p. Dopoldne
se ie v pravosodnem ministrstvu sestala komisija, ki ima izdelati zakonski načrt o pobijanju korupcije.
POLJSKA ODLIKOVANJA. Beograd, 3. septembra, p. Poljska vlada je odlikovala z redom poljske vojaške konfederacije zunanjega ministra dr. Ma-rinkovida, pariškega poslanika dr. Spalaj-koviča, bivšega upravnika dvora Nenadi-ča in vseučiliškega profesorja dr. Jovanoviča.
TEŽKA SITUACIJA V ALBANIJI-Debar, 3. septembra, p. Iz Albanije prihaiajo vedno bolj vznemirjajoče vesti, da je prebivalstvo silno ogorčeno na vlado Fan Nolia. Posebno nejevoljni so v vojski. Pričakuje se, da izbruhnejo zopet nemiri.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA.
Dva komunista iz ČSR aretirana. Novi Sad, 3. septembra, r. Na tukaj« šnjem kolodvoru je prijela policija dva
n na Balkanu se je sedaj z ttaai- snjem	j-	. '
J*--
cevim r
opasnost. ki je tem večja, ker Moskva ne štedi z denarjem, da zaneti na Balkanu nov požar.
«Rijenova> vest je vzbudila v Pragi veliko pozornost. V političnih krogih se jo spravlja v zvezo z izjavami ministra Beneša v Ljubljani, ki je prav z naglasom poudarjal naraščanje boljševiške nevarnosti na Balkanu.
ŠPANSKO ODLIKOVANJE MASARYKA IN BENEŠA-
Praga. 3. septembra, j. Po obvestila tukajšnjega španskega poslaništva je kralj Aliouz podelil predsedniku Masary-ku in zunanjemu ministru dr. Benešu veliki križ reda Karla III. To odlikovanje je najvišja stopnja najvišjega španskega reda in se podeljuje le državnim poglavarjem.
NALOG ZA ARETACIJO TILLESENA.
Budimpešta, 3. septembra, j. Budim-peštansko državno pravdništvo je šele danes izdalo formelni nalog za aretacijo Schneider-Tillesena. Odredilo je policiji, da ugotovi vzroke, zakaj je izginil Schnei der, njegovo sedanje bivališče, nadalje da ga aretira in ga izroči državnemu pravd-ništvu.
POLITIČEN UMOR V PRZEMVSLU.
Lvov, 3. septembra, g. V Przemiyslu j« bil ukrajinski gimnazijski ravnatelj Mat-vijov ustreljen na ulici. Preiskava je dognala, da je bil izvršen političen umor. Matvijov je zavzemal vladi prijazno stališče in bil zato pri ukrajinskih ireden-
meio brez potnega lista. Pri sebi sta ime« j tistih mo£no osovražen. Morilci, trija
_ ___ i.i ______:u	. . . « * i • i •	i* pa.
OBISK POLJSKIH PARLAMENTARCEV. Beograd, 3. septembra, p. Vlada je do bila danes obvestilo, da nameravajo poljski parlamentarci vrniti letošnji poset naših poslancev na Poljskem. Podrobnosti njihovega prihoda še niso določene.
vlade vozari vse vprek po državi in kako po več nego enomesečnem vladanju novega režima ni nič novega storjeno, ako izvzamemo izvedbo nekaterih ukrepov, ki so bili pripravljeni že pod prejšnjo vlado, ta mora reči, da se je pričela era, kakršne še nismo imeli. Ljudstvo pitajo re-žimovci s praznimi besedami in obljubami, da bi mogli sami tem izdatnejše izrabiti svojo kratkodobno srečo pri državnih jaslih.	..
Sami so priznali, da politično med njimi ni nobene sloge, a utemeljevali so svoj blok s tem, da bodo izvedli »veliko reformacijo* v upravi. Sedaj je tudi ta fraza razkrinkana.
Morda je dobro, da se enkrat tudi naj-boj naivnim med narodom ad oculos demonstrira. kaj je beseda in kaj dejanje.
ZA AMNESTIJO V JUŽNI SRBIJI-
Beograd, 3. septembra, p. Poslanca Vlada Pezerlijevi6(?) in Mita Dimitrijevič sta vložila interpelacijo na pravosodnega ministra, v kateri zahtevata, naj se čimprej amnestirajo krivci v Južni Srbiji, ki so bili obsojeni po zakonu o zaščiti države, ker so morali ravnati pod pritiskom bolgarskih teroristov. Poslanca naglašata, da je že prejšnji minister dr. Grisogono zbral ves potrebni materijal in da bi bila morala biti stvar rešena že do srede avgusta.
UREDITEV VPRAŠANJA OPCIJE Z AVSTRIJO.
Beograd, 3. septembra, p. Nocoj je bila v kabinetu poslanika dr. Rybara konferenca s strokovnjaki in z načelnikom oddelka za Slovenijo dr. Svetkom. Ta sestanek je v zvezi s konierenco, ki se bo vršila v petek z avstrijskim delegatom Hoifingerjem v Beogradu. Konferenca bo imela rešiti vprašanje priznanja opcije, naših državljanov s strani Avstrije. Tudi naj bi se podaljšal rok za obojestransko preseUtev optantov,.
ia komunistične letake v raznih jezikih. Prišla sta iz Češkoslovaške z namenom, da razvijata živahno komunistično agi« tacijo na Balkanu. Izročena sta bila so« dišču.
MACDONALD O RUSKO-ANGLE-ŠKI POGODBI-
London, 3. septembra, j. Angleški ministrski predsednik Macdonald je pred svojim odhodom v Ženevo izjavil zastopniku Reuterjeva urada, da se je o rusko-angleški pogodbi objavilo mnogo ne-zmiselnega. Angleži niso svojega stališča nikakor izpremenili. Jasno je, kakor nikoli prej, da Rusija nikoli ne more dobiti posojila brez jamstev, dokler se ne doseže ureditev vprašanja dolgov in ostalih obveznosti Rusije.
UPOR V KAVKAZIJI-
London, 3. septembra, i. Reuterjeva vest iz georgijskega vira javlja iz Carigrada, da je pred petimi dnevi izbruhnil v Kavkazu in Aserbejdžanu upor proti sovjetom. Polovica georgijskega ozemlja je že zasedena od upornikov. Vršijo se hudi cestni boji. Na obeh straneh je veliko izgub. Promet je povsod ukinjen.
BOJ ZA SHANGHAI.
London, 3. septembra. Boji za Shanghai so se že pričeli. 2elezniške in brzojavne zveze so pretrgane in porušene. Bati 'e je, da bodo letalci Tsi Tiangove ar.Tade obmetavali ladjedelstvo in zunaeji pas mesta z bombami. Dosedaj je bilo iikrca-ni 500 tujih mornariških vojnko";_ V pristanišču ia zKranih 18 vojnih ladij,
uk-ajinski visokošolci, ki so prišli iz Češkoslovaške, so pobegnili proti češki meji.
3. septembra: CURIH: Beograd 6.875, New-York 5C1.25, London 23.83, Pariz 28.72, Milaa 23.50, Praga 15.925, Budimpešta 0.0070.
Dunaj 0.007475.
DUNAJ: Beograd 923 do 927, Berila 1^.830 do 16.930, Budimpešta 91.40 do 93 40. Bukarešta 359 do 361, London 318.500 do 319.500, Milan 3134 do 314«, Ne -York 70.935 do 91.185, Pariz 3852 do 3868 Praga 2130 do 2140, Sofija 51» do 517, Varšava 13.620 do 13.720, Curih 13 365 do 13.415. Valute: dolarji 70.460 do 70.860, levi 501 do 509, n. marke 16500 do 16.618, funti 316.700 de 318.300, francoski franki 3835 do 3865, lire 3145 dO 36p5, leji 356 do 360, švicarski franki 13.310 do 13.390, češke krone 2117 d* 2133, mK 89 do 92.
PRAGA: Beograd 44.125, Dunaj 4.705, Berlin 8.01875, Rim 150.50, Budimpešta 4.175, Pariz 184.125. London 152.40, New-York 33.95, Curih 640.50.
BERLIN: Beograd 5.47, Dunaj 5.915, Milaa 18.59, Praga 12.575, Pariz 22.9», London 18.81, New-York 4.19, Curfl> 78 90
LONDON: Beograd 350, Pariz 83.78, New-York 447.81, Dunaj 320.000, Praga
l49-62- „ . NEW-YOHK: Beograd 131, Panz 538,
Curih 1883. Dunai 14.12. Praga 300.
Naša meja na Triglav«
Italijanske potrditve pravilnosti «Jutro« vih» informacij.
/ Bruno Astori navaja v tržaškem «11 piccolo della Sera« v članku «Italiani e Slavi sulla vetta del Tricorno® (Italijani in Slovani na vrhu Triglava) to4e mej« tio črto ob Triglavu:
c.Vrh Mojstrovke (2332 m), posest po« tetaje Rateče, ki jo zahteva Jugoslavija za se, še ni določena: Mojstrovka (sedlo, sporno je samo še ozemlje, ki meri ka« kih 30 m), Prisojnih (2547 m), kota 2394 severno od Razorja, kota 2371, Križ 2410 sedlo Luknja (1756 m) kota 2360, vrh /Triglava (2863 m). Bambergova^ pot se nahaja popolnoma na italijanski strani. Z vrha se mejna črta spušča v smeri se« ver«iug do kote 2568 in od tu preko Šmar Ijetne 'glave (2358 m) na sedlo Dolič (2151 m), ki je skupna posest. Od tu sc mejna črta dviga na Kanjavec (2568 m) in teče po vrheh in ob robeh drugega izmed sedmih jezer na Lepo špico (2398 metrov). Meja je v svoji celoti najbolj« ga. Lahko ugotovimo, da so bila obsto« jječa nasprotja med obema delegacijama izgiadena na najsrečnejši način. Jugoslo« veni so dobili na vrhu Triglava malo rektifikacijo meje v obsegu kakih 3 kva« dratnih metrov, tako, da je v njih po« sesti Aljažev stolp. Meji se stičeta v groblji kamenja nekoliko metrov severo« zapadno od stolpa. V zameno za skrom« jio koncesijo glede Aljaževega stolpa so Jugosloveni priznali Italiji dve koti med jVrliom Triglava in Kanjavcem».
Te navedbe italijanskega novinarja, ki so očividno avtentične, potrjujejo v polni meri svoječasne informacije «Ju« tra». Opozarjamo zlasti tudi na konsta« tacijo, da gre meja čez triglavsko koto 2863, torej le 2 metra pod najvišjim jvrhom, kar znači v praksi, da je vrh Tri« glava tudi v italijanskih rokah. Ravno tako je potrjena naša vest, da je zadnje triglavsko jezero italijansko in da je z mejo prekinjen naš neovirani južni pri« stop preko Triglavskih jezer na Triglav, ker je sedlo Dolič (2151 m) tudi v ita« lijanskih rokah...
Državljanska vojna ua
Pravzaprav bi se moralo napisati: državljanske vojne na Kitajskem. Zakaj to, kar se godi danes v Kini, m notranja vojna, v kateri bi si stali nasproti dve stranki ali dve pokrajini države, marveč to je, skoro se lahko 3*eče, vojna vseh proti vsem. Še vedno Bo posamezne province skoro povsem »ezavisrie druga od druge ter od centralne vlade v Pekingu, v vsaki prosinci pa gospoduje neomejeno guverner - general, katerega moč se opira ma vojaštvo. Kakor je samo ob sebi umljivo, je vojaštvo v takih razmerah skrajno demoralizirano; poveljniki ga morejo držati v pokornosti po eni Btrani s skrajnim despotizmom, po drugi strani pa s tem, da mu dajo pravico pleniti in ropati, nalagati globe trgovcem in bogatejšim mestom isploh. In to je glavno, na kar se opira oblast današnjih zapovednikov Kitajske; plenjenje mirnega prebivalstva idaje mogočnežem potrebna sredstva, za vse. Zato je seveda trgovina strašno oškodovana; občna nesigurnost je jfinr mnogoterim materijalnim težavam, {v katerih se nahaja prebivalstvo. Po nekod, osobito v večjih mestih, je prebivalstvo poseglo po samopomoči s ■tem, da je samo sestavilo posebne vojske, aii najelo čete, ki naj ga ščitijo pred nasilnimi martovci generalov. Baš v poslednjih dneh se poroča, da so nastopile meščanske vojne sile in z uspehom posegle v razvoj dogodkov. Zelo mogoče pa je. da bodo ti uspehi le kratkodobni. Zakaj generali - guvernerji so brezobzirni in najbolj despotični med njimi so postali 'najmogočnejši, tako da se domača ,vojna priostruje na boj med temi najhujšimi tirani. Za letos se je napovedoval boj med Pekingom in Mukcle-nom. ki je središče izredno močne in brutalne lokalne oblasti nekega generala. Izbruhnili pa so poglavitni boji idoslej na jugu v Šangaju i.n Kantonu, največjih in najbogatejših kitajskih mestih. V Kantonu se obrača odpor meščanstva zoper čete znamenitega dr. Sunjantsena, ki jo jako važna osebnost kitajske najnovejše revolucije. On je bil tisti, ki je 1. 1911. vodil kitajsko revolucijo, jo privedel do zmage ter zruši! staroslavno cesarstvo sredine. Kitajska je postala takorekoč čez noč republika, in sicer zelo demokra-1CNRS1; fieno urejena republika. Toda vodstva v njej ni imel dr. Sunjatsen, ki je imel glavne zasluge za prevrat, marveč stari, premeteni in enerarični general Juanšikaj. ki je v kritičnem momentu revolucije zapustil dinastijo in prešel na revolucijonamo stran, toda brž na to, opirajoč se na močno voj sko. postal najmočnejša osebnost nove republike, v bližnjih letih pa takore koč .njen diktator s precej izrazitimi avtokratskimi težnjami, diamontralno nasprotnimi idealističnim demokratičnim stremljenjem evropsko mislečega Šunjatsepa. Iz tega se je izcimil odkrit •prelom med obema politikoma, ki je imel naposled za posledico državljansko vojno'med Suniatsenu vdanim jugom in Juanšikajevim severom Kitajske. Juanšikaj se je izkazal močnejšega. toda ko je med svetovno vojno, v juniju 1. 1916. umrl, se je pričel nai-iluiši kaos za državo, ki-iraia še da-
nes. Kljub vsemu je bil nedvomno Juanšikaj edini mož, ki je imel sposobnosti, preudarnost in energijo, da v državi obnovi red in enotnost. Odtlej so šle stvari vedno bolj navzdol. Suinjatsen se jo pokazal sposobnega vreči krepke ideje med narod, toda povsem nezmožnega, da bi državo organiziral na temelju teh idej. Jug, ki mu je bil sprva vdan, se mu je odmi-kal vedno bolj in naposled jo ostala njegova oWast omejena samo še na Kanton, pa še tu je moral že ponovno v begu si poiskati rešitve. Nekdaj ugledni in vplivni revolucijonar - voditelj je ostal naposled samo še eden od običajnih guvernerjev - tiranov in meščanska vojna organizacija je baš te dni njegove razbojniške čete v samoobrambi potisnila iz Kantona.
Baš v usodi Sunjatsena se zrcali vsa tragika kitajske revolucije in moderne Kine sploh. Nesposobna, da bi se izkopala na temelju revolucij onarnih idej iz hromosti starodavne cesarske dobe ter se povzpela v vrsto modernih demokratičnih držav, ne samo da no more izkoristiti kolosalnih svojih nrirodnih bogastev, marveč! zapravlja, in uničuje še one dobrine, ki so ji bile že doslej na razpolago, ter postaja vedno bolj plen velesil, ki baš te dni zopet iščejo povoda in prilike, da se vmešajo v kitajske razmere.
Občinske volitve v Celju
Celje, 3. septembra.
Za občinske volitve v Celju, ki se vrše 28. septembra, so se združili vsi napredni Slovenci, organizirani v demokratski, narodnosocijalni in narod-noradikalni stranki ter ustvarili Narodni blok, ki gre v volilni boj enotno in s popolnim prepričanjem na častno zmago. Vlaganje kandidatnih list je pričelo danes, dne 3. septembra ter traja do vključno 12. septembra. Kot prvi je vložil kandidatno listo. koje nositelj .je dosedanji, celjski župan " dr. Juro Hrašovec, Narodni blok.
Kandidatna lista obsega sledeče kandidate: dr. Hrašovec Juro. odvetnik (JDS); Gobec Drago, knjigovodja (NSS); Leskovšek Franc, trgovec (NRS); dr. Kalan Ernest, odvetnik (JDS); dr. Božič Anton, odvetnik (JDS); Rebek Ivan, tovarnar (JDS); dr. Dobovšek Rudolf, odvet. kandidat (NSS); dr. Goričan Alojzij, odvetnik (NRS); Prckoršek Ivan, upravitelj bolnice (JDS); Mravijak Franc, profesor (JDS); Ferant Štefan, urar (NSS); Marčič Albin, arh. upr. sodišča (NRS): Vranjek Janko, uradnik drž. železnico (JDS); Ravnikar Iva.n, trgovec (JDS); Bizjak Ivan, krojaški mojster (JDS); Kavs Ivan, brzojavni mojster (NSS); Strupi Franc, trgovec (JDS); Lesničar Janko, ravnatelj Za dr. zveze (JDS;; dr. Rus Martin, drž. pravdnika. namestnik (JDS); Pire Joško, trg. pomočnik (NSS): Selišek Ludvik, krojaški mojster (NRS); Pilko Ivam, sprevodnik "(NSS); Sirec Drago, trgovec (JDS); Majdič Josip, gostilničar (JDS); Koren Anton, drž. reclar v pok. (NSS); Makso Wudler, učitelj (JDS); Modic Dav., sodni oficijal v pok. (NSS); Bor-lak Josip, trgovec (NRS): Gruden Mirko, bančni ravnatelj (JDS); Vidmar Franc, drž. redar v pok. (NSS); Thaler Milan, želez. inž. (NRS); Voglar Franc, nadučitelj (JDS); Šanc I., branjevec (NSS).
Namestniki: Mastnak Martin, profesor (JDS); Cergol Janko, poštni pod-uradnik (NSS): Petek Ludvik, trgovec (NRS): Bizjak Joško. nadučitelj (JDS); Preič Anton, drž. reda.r v pok. (NSS); Štiglic Matija st., nadpoštar (NRS); Cvahte Anton, davčni nad-upravitelj (JDS): Benkoč Josip, brzojavni mojster (NSS); Strmecki Rudolf, trgovec (NRS); Kranjc Ivan, knjigovodja (JDS); Cerkvenik Gregor, brzojavni mojster (NSS); Arh Andrej, preglednik fin. straže (NRS): Dolžan Fr.. kleparski mojster (JDŠ): Jagodic Blaž. brzojavni mojster (NSS); Rab-zelj Franc, sodni sluga (NRS): Pajk Karel, trgovec (.TDSV. Meanarič Ivan, postni noduraflnik (NSS); Gašper Iv., invalid "(NRS); Robek Anton, gostilničar (JDS): Marvin Anton, drž. redar v pok. (NSS1: Grešnik Filip, posestnik (NRS): Božič .Tanko, trgovec (JDSV Smerdeli Jakob, sodni mvluradnik fNSS): Šorli Ivo, žel. inž. C NRS); Kro-flič Alojzij, mesar (JDS); Brodar Srečko C.TDS1: Vorhach Josin. že>f. uradnik Zabukovlek Maks. krojaški mojster (.TDSV. Drofenik Alojzij, trgovec (JDS): Hudoklim Slavko, invalid (NRS); Arh Franjo. invalid (NRS); Mastnak Alojzij, trgovec (JDS); Zor-ko Anton, pisarniški predstojnik (JDS).
Politične beležke
-j- «S!ovenec» sicer molči, a ne poprav! krivice. Z ozirom na to, da smo
»Slovenca* krepko vsekali po zobeh radi njegovega ponovnega obrekovanja, da je «Jutro* dobivalo od prejšnje vlade podpore, škofov list sedaj sicer molči, zaman pa pričakujemo od tega odličnega katoliškega in verskega borca, da bi svoje obrekovanje preklical. Nam se le smilijo naročniki »Slovenca*, ki jih list tako ostudno farba in zavaja v zmote in v laž, mesto, da bi jih pošteno politično vzzaiaL Da se na vidi brezvestna Derfi-
dija obrekovanja škofovega lista proti opozicijonalnemu tisku, zlasti pa našemu listu, opozarjamo še na to, da je bil te dni objavljen seznam onih časopisov, ki so prejeli od prejšnje vlade kak denar. Uredništvo «Podne* jc prejelo Din 10.000, uprava <Reči* za inserate Din 8000, uprava »Samouprave* za inserate Din 9106. Novinar Dušan Nikolajevič, ki je v ostalem kot radikalec javno in vneto zagovarjal zvezo med radikalci in klerikalci, je dobival mesečno 3000 Din podpore, vsega skupaj 30.000 Din, urednik Sveto-lik Savič pa mesečno 1500 Din subvencije. Vseh teh izplačil, ki jih sedaj objavljajo zemljoradniške »Novosti* ni bilo niti 60.000 Din, torej ne veliko več, nego stane danes državo en sam klerikalni minister na mesec. In vendar je »Slovenec* kmalu po nastopu nove vlade, z velikanskimi črkami objavljal, kako silen denar je prejšnja vlada delila svojemu časopisju. Takrat že je »Slovenec* namigaval, da so dobivali od vlade denar tudi demokratski listi iz Slovenije». Sedaj, ko so imena listov in žumalistov objavljena, je končno dokazana nesramnost,-laž-njivost in goljufivost škofovega glasila. Pač pa je sedanja vlada plačala samo za izlet vladnih in vladi prijaznih iistov okoli 400.000 Din. Korupcija je torej dokazana pri «Slovencu», ki ima sedaj čast in ponos, da kot vladni reptil zoblje švicarske franke iz vladnih jasli, a tudi iz žepov davkoplačevalcev. Zopet se je potrdila resničnost izreka, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
+ Krah g. Sušnika na Sušaku. Minister saobračaja je prve dni oklevetal vsako delo svojega prednika. Mesec dni pozneje pa mora ukreniti isto, kar je storil dr. Popovič. Spominjamo se, kako je g. Sušnik bahavo proglasil, da bo na Sušaku vse spremenil, kar je njegov prednik ukrenil radi razdelitve skladiščnega prostora. Zdaj pa čitamo v vladnem listu »Hrvatu*, da je od Sušnika odrejena anketa bila «koruptna*, a uspeh je, da je ostalo vse pri — starem. «Hrvat» piše: »Stvarno poslije održane ankete ne osječa se napredak. ostalo je prije može se reči, vse pri starom, a neke pogre-ške možda su i mestimice izdatno po-goršane.* Tableau! »Hrvat* sicer prizna, da člani komisije niso bili podkupljeni, a adali so se zahtevi, da naj prostorov ne dobe samo trgovci iz Hrvatske, temveč tudi iz Vojvodine in celo iz Beograda. In to da ni prav. Uspeh je, tako tarna »Hrvata ta, da je nastopila »pobeda onog stanja, koje je postojalo pre nastupa današnje vlade.* Za g. Svetoslava Popovi-ča, ki je nedvomno bil najboljši minister prometa do danes, je ta obtožba ttirva-ta» lepo zadoščenje, za g. Sušnika, ki je govoril, predno je kaj pomislil, pa občutna blamaža.
-r Čudne manire čudnega ministra. V beograjskih «Novostih» je priobčil Nastas Petrovič nekako »arnautsko* izjavo o Svetozarju Pribičeviču, v kateri očita Pribičeviču »neizobraženost, nelojalnost in nemoralnost*. Zagrebška »Riječ* piše, da je treba z ozirom na Nastasova izvajanja konstatirati naslednje: 1. »Izobražen* minister nikdar ne daje takih izjav o svojem nasprotniku, bivšem ministru. 2. Nastas nima nobene pravice govoriti o lojalnosti, ko je tako nelojalno in naravnost izdajalsko zapustil svojo stranko. 3. Nastas je minister v enem od najnenor-malnejših in najnemoralnejših režimov, ki jih je kdaj imela žalostna ta država. Nastas tudi sam nima moralnih kvalifika-cij govoriti o nemoralnosti kogarsibodi. Končno — piše Riječ — .ie treba reči še to: Med tem ko se jc pod Nastasovim ministrovanjem prelivala kri na Cukarici, umorilo brata Novakoviča, medtem ko jc on delal nepatriotičue škandale v narodni skupščini na Kriu, danes pa izvršuje cinično in plitvo osveto nad svojimi do-včerajšnjimi strankinimi tovariši, takrat je bil g. Pribičevič vzravnan, dosleden in pošten boritelj za iugoslovensko državno in narodno edinstvo skozi dva decenija in ponos mlajše revolucionarne generacije v bivši Avstro-Ogrski.
-r Kedaj pridejo naši fantje iz Makedonije? Še vsem je v spominu, kaj so počeli klerikalci pred zadnjimi volitvami z vprašanjem nameščenja slovenskih fantov pri vojakih v Makedoniji. Da bodo, čini oni pridejo do poslanskih mandatov, takoj spravili vse naše fan« tc iz Makedonije domov, to je bila ena njihovih glavnih obljub, a tudi eden nji« hovih največjih volilnih »šlagerjev*, ki je klerikalcem silno pripomogel, da so dobili v Sloveniji 21 mandatov. Kleri« kalni tigri zobljejo že poldrugo leto di« jete, a slovenski fantje so šc vedno v Makedoniji. Vse obljube, ki so jih klc« rikalci dajali v tem pogledu ljudstvu, so sc izkazale kot grda volilna sleparija. Preje so se r.iog',i klerikalci izgovarjati, da nimajo moči, ker so bili v opoziciji. Toda danes sede štirje klerikalni mini« stri žc več kot mesec dni v vladi, ki je od njih odvisna. Toda gospodje nimajo časa, da bi mislili na slovenske fante v 3Iakedoniji. Nad vse zanimivo jc, da je sedaj začel vlado in še posebej klerikal« ce radi vojakov v Makedoniji drezati — Radič. Kakor poročajo iz Beograda, sta bila včeraj pri predsedniku Davidoviču in pri ministru Kulovcu radičevca dr. Maček in Predavcc, da vlado opozorita na neznosno stanje vojakov v Makedo« niji, kjer da naši vojaki vsak dan od raznih bolezni, zlasti pa od«malarije umi« rajo. Zapretila sta, da bodo zastopniki HRSS to zadevo spravili v razgovor pred parlament, ker je nemogoče ta sistem naprej prenašati. Ali sta se Maček in Predavec obrnila na g. Kulovca v tej vo« jaški zadevi zato, ker je «feldkurat» ali zato, ker je bil tudi on eden izmed klc« rika!nili agitatorjev, ki so liudstvu obe-
tali, da bodo slovenske fante spravili iz
Makedonije domov, nam ni znano. V obeh slučajih je to bila dobra lekcija za
ministrskega tigra, katerega sedaj po« slanci iz Hrvatske podučujejo, kako se godi fantom v Makedoniji. Morda pa ima g. Kulovec pri SLS referat, da spra« vi naše fant« domov? Zelo nas bi vese« lilo, če bi nam sedaj on povedal, kdaj pridejo naši fantje iz Makedonije?
4- Še prepočasi obglavliajo. Glavno delo vlade »reda, zakonitosti in pravice^, je bilo dosedaj posvečeno obglavljanju uradništva. Vse dosedanje seje ministrskega sveta tekom zadnjega meseca so imela za prvo in najvažnejšo točko dnev-i nega reda metanje uradništva in njihovih rodbin na cesto ter nastavljanje strankar-iev sedanje vladine večine. Navzlic temu pa poročajo sedaj iz Beograda, da se zadnji čas opaža v krogih vladnih poslancev veliko nezadovoljstvo, češ, da vlada «prepočasi* odstavlja stare in postavlja nove uradnike. Poedini poslanci hodijo okoli vlade z neštetimi deputaci-jami svojih strank iz vseh delov države, ki nujno zahtevajo, da naj vlada pome-če vse njim neljubo uradništvo iz uradov. Posebno nezadovoljni da so Davido-vičevi pristaši iz Vojvodine, ki so predložili cele jedilne liste, za izmenjavo državnih nameščencev. Poslanci so radi po-spešenja tozadevnih izprememb celo zahtevali sejo parlamentarnega kluba Davi-dovičevih demokratov. Tudi vprašanje imenovanja državnih podtajnikov postaja radi pritiska poslancev bolj in bolj pereče. Iz krogov vlade se zatrjuje, da bodo v kratkem imenovani trije ali štirje ministrski podtajniki, da se na ta način ustreže vsaj najbolj nadležnim prigan.ia-čem. Kot kandidat za podtajnika v ministrstvu financ se imenuje g. Slavko Šeče-rov, v ministrstvu agrarne reforme pa g. Jovan Magovčevič.
Porote
Novo mesto, 3. septembra. ROPARSKI UMOR V ŽABJI VASI-Zmoten in od senata razveljavljen krivdorek porotnikov.
Danes se je zagovarjal 231etni brezposelni delavec France Zinger iz Dolenje vasi, ki je osumljen, da je dne 16. junija 1923 zavratno umoril v Smoletovem gozdu pri Žabji vasi posestnika Janeza Ra-jerja in ga potem oropal.
Janez Rajer je imel veliko posestvo na Selih pri Ratežu. Veliko je kupčeval z živino in bil znan daleč naokrog. Dne 15. junija 1923 je odšel od doma v Dvor k nekemu kmetu, da odkupi zopet prodano kravo, s katero kmet ni bil zadovoljen. Med potjo se je ustavil v Novem mestu v Kondričevi gostilni, kjer se mu je pridružil tudi Zinger, ki je odšel kasneje za njim tudi v Splihalovo kavarno. Tam je silil Rajerja, da bi šel z niim «kupčkat*, kar pa je ta odklonil. Rajer jc imel s seboj listnico, v kateri je bilo polno 100 dinarskih bankovcev. Po policijski uri je krenil Rajer proti Žabji vasi. Pri mostu sta stražnik Perhne in Ivan Barborič ,ki je že prej popival z Rajer-jem, videla tudi človeka, ki je šel Ra.erju nasproti. Bila sta trdno prepričana, da je to Zinger. Zinger je nekaj časa govoril z Rajerjem, nato pa se obrnil in stopil za njim. Naslednega dne, ob tričetrt na sedem zjutraj, je deček Anton Šepe-tavec, ki je šel po mleko na Veliko Ci-kavo in spotoma pobiral gobe v Smoletovem gozdu pri Žabji vasi, opazil v jarku za dvema gabroma neznanega moškega umorjenega. Sodna komisija .ie ugotovila, da je mrtvec Janez Rajer, ki je preteklo noč vasoval po Novem mestu. Morilec je svojo žrtev pobil na cesti z ostrim orodjem in jo potem zavlekel s ceste v jarek. Žrtvi je odvihal suknjič in telovnik nazaj čez glavo in jo držeč za suknjič ritensko vlekel po travi. Pri Ra-jerju so našli samo en bankovec za 50 in 10 bankovcev po 25 par, njegovo listnico pa na Kasteličevi njivi, prav blizu kraja, kjer se je izvršil roparski umor.
Umora je bil takoj osumljen France Zinger, pri katerem so se tudi v resnici našli sledovi krvi na obleki. Obtoženec trdovratno zanika krivdo, čeprav govore j vsi znaki, da je najbrže on morilec. Sploh ! je znan naokoli kot malopriden človek in j potepuh, ki je bil že ponovno kaznovan | radi raznih pregreškov. Meseca maja se ! jc nastanil v Kandi.ii pri Recelievih in govoril okrog, da trguje z lesom, dejan-j ski se je pa preživljal večinoma s kar-■ talijem in na upanje.
Ob pol 11. se je sodni dvor s porotni-j ki in državnim pravdnikom vred podal ! na lice inesta. Ob dveh je pričelo zasli-ševan e prič, ki so vse izpovedale za | obtoženca obremenilno. Porotnikom ste ; bili stavljeni dve vprašanji: prvo na roparski umor in drugo dodatno vprašanje, ali je bil izvršen rop. Prvo vprašanje so porotniki potrdili z 10 proti 2 glasovoma, drugo pa soglasno. Sodni dvor je bi! mnenja da so sc porotniki zmotili in jc v : smislu § 332 k. pr. r. odločil, da pride zadeva še enkrat pred poroto. i Senatu jc predsedoval svetnik Kuder, votanta višji sodni svetnik Kozina in sod-i ni svetnik Luznar. Obtožbo ie zastopal državnega pravdnika namestnik Kovač,
zagovarjal je dr. Zupančič.
*
Celje, 3. septembra. ZAKRKNJENA DETCMORILKA-
Pred porotnim sodiščem stoji ponovilo 25 letna Marija Razboršek, posestnikova hči iz Grahovš nad Laškem. Kakor smo i poročali že o priliki drugega porotnega ! zasedanja, ko je bila obtoženka krivde I hudodelstva de temo r a oproščena, ic slu-
žila Razboršek pri posestniku M. v št Rupertu nad Laškim v splošno zadovolj-nost Ker jo je pa gospodinja sumila lju-bavnega razmerja z lastnim možem in je njeno nosečnost po zdravniku v Celju tudi dokazala, jo je odpustila iz službe. Ko po gotovem času kljub javni govorici le ni bilo otroka, so začeli orožnik-' poizvedovati ter so obdolženko končne prisilili, da jim ie priznala porod otroka. Zatrjevala pa je, da ga je porodila sicer živega, a da je kmalu po porodu umrl. Truplo je zavila v cunje in ga položila v kuhinji v omaro, čez tri dni pa zagreb-la za hišo v zemljo, kjer so ga orožniki tudi našli pod nekim kamnom. Prikrivanje poroda in svoje postopanje je skušala tekom preiskave in pred poroto opravičiti s strahom pred strogimi stariši.
Senzacijo je vzbudilo takrat v sodni dvorani pismo nekega M. L. iz Belgije, ki je osebno prijavil svoje očetovstvo in da je Razboršek zadavila tudi že 15. februarja 1920 svojega prvega nezakonskega otroka. Obdolženka takrat ni niti za hip izgubila potrebnega duševnega ravnotežja in je prvi porod odločno zanikala. Trdila je, da s piscem L. ni nikdar imela nobenega otroka. Ker je pa na podlagi tega pisma obstojal sum kaznjivega dejanja že iz 1. 1920, je prišla obdolženka v novo preiskavo, kjer je vsako ljubavno razmerje in nosečnost z L. še nadalje trdovratno tajila, tako dolgo, dokler ji ni predočil preiskovalni sodnik njeno lastnoročno pismo iz leta 1920. v katerem naznanja L-u porod dečka, ki je baje kmalu po porodu umrl in ki ga je pokopala sama doma, češ, da tudi veliko junakov leži na bojnem polju, ne pa na pokopališču. Vsled tega neizpodbitnega dokazila je Razboršek sedaj porod sicer priznala, a zatrjevala, da je otrok umrl kmalu po porodu ter ga je pokopala na grobu materinega očeta. Krivda glede hudodelstva detomora se pri tem prvem slučaju ne more več dokazati, ker je otrok tekom štirih let v zemlji brezdvo-ma že sprhnel in ga zdravniki ne morejo več preiskati. Vendar obtoženo Razboršek ta prvi slučaj močno obremenjuje, ker jo je smatrati za zakrknjeno deto-morilko.
Potek kazenskega postopanja pa je vr-hutega spravil na dan nove obremenilne dokaze za hudodelstvo detomora pri drugem porodu decembra 1923, ki še niso bili znani zadnji poroti in na podlagi katerih se je morala dovoliti obnovitev procesa. Obdolženka se .ie namreč izrazila napram verodostojnim pričam glede svoje nosečnosti s takimi besedami, da sledi iz njih brezdvomno namen, porod prikriti, otroka pa zadaviti.
Porotniki so potrdili vprašanje glede hudodelstva detomora, nakar je bila Razboršek obsojena na dve leti težke ječe.
ri l»v v
Sodišče
§ Predolg jezik je imel 18 letni delavec Jože Skomen iz Trnovelj pri Celju. O priliki aretacije nekega razgrajača v Celju se je preveč zavzel za žrtev alkohola ter izustil nepremišljene besede: »Smrkavi čič, ga boš pustil!* Ker se je obdolženec dosledno izgovarjal na drage, ki so bih še v gruči radovednežem, je cdletel pri okrožnem sodišču v Celju radi pregreška zoper § 104. srb. kaz. zak. z 48 urnim zaporom.
§ Spoštuj očeta in mater. Zoper to bo? jo zapoved se je pregrešil Miha Grobošek. posestnik v Sevnici, ki je dne 21. 5. t. 1. večkrat udaril svojo mater ter ji pri tem izbi! tudi en zob Obdolženec se jc zagovarjal s tem, da je mati vpila nad njim in n;egovo ženo ter jima predbaei-vala, da predolgo ležita Okrožno sodišče v Celju je obsodilo brezsrčnega sina na 8 dni poostrene ječe.
§ Krvava svatba. Dne 25. septembra 1923 se je vršila pri posestniku Antonu Lesu v Rigoncih svatba. Med veseljaki se je nahajal tudi poljedelec Mihael Ci-zelj iz Harnice, pristojen v Zaprešič. Bil je oblečen o priliki maškerade kot vojak ter opasan s težko kavalerijsko sabljo. Na svatbo so prišli proti večeru vo-glarit tudi kmečki fantje, med njimi Janez Prosenc in Ivan ter Andrej Hotka. Ko je obtoženi Cizelj zapazil fante pred
i.-c. ';>■ >;opil takoj na prag ter udaril brez vsakega povoda Ivana in Andreja flotko po glavi in po roki, nato pa še 1'rosenca s tako silo, da mu je pns.ikal kloi.uk ter ga težko poškodoval na glavi in ramenih. Okrožno sodišče v Celju jc oVbodilo suroveža na tri mesece težko ječe.
§ Domač prepir in njegove posledice.
Slari Janez Hren, po domače Pograjr. užitkar v Zagriču, je precej nagle jeze. Ze s svojo ženo se ni nič kaj dobro razumel; ko pa jo bila Ha od hiše, so se dnevni prepiri nadaljevali z očetom ir sinom Antonom. Sovraštvo jc rastlo od dne do dne in se je javljalo pri vsaki najmanjši priliki. Die 2. februarja sta oče in sin skupaj nalagala v kleti krompir in pri tem je prišlo spet do običajnega prerekanja. Naenkrat je stari Ilren vrgel svojemu sinu nekaj krompirjev v glavo in ga zaklenil v klet, sam pa .ie odšel v hišo. Iz te ječe je osvobodila Antona njegova sestra, ki je slišala prepir. Vzlic nienim pomirjevalnim besedam jo Ar.ton tekel v hišo za očetom in skušal vdreti v njegovo sobo. Komaj pn ;e vtaknil glavo skozi vrata, je že čutil silen udarec: oče ga je s palico zadel po glavi. Vsled te poškodbe je moral ranjenec več dni ostali v postelji in je bi! delj časa za delo nesposoben. Rudi oče se je imel zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 14 diii zaupia in Dia odiodnine.
Po domovini
V Belo Krajino pride le malokateri Ljubljančan. Ze od Valvazorjevih časov je bilo tako. in tudi železnica ni toliko spremenila, dasi je šele ona. otvorila ta prej povsem odročni in deviški kos naše zemlje.
Metlika je «mesto*, t. j. majhen tr" skupina hiš na gričku in pod gno-kcm; vidi se, da je pred nedavnim bilo vse leseno, vse pritlično. Sedaj je drugače, toda prošlost se pozna- Na vrhu grička stara cerkev, stara ko-menda nemških vitezov, v prav sla-b ■■•m stan iu. Po ulicah *bele Kranjice», skoro vsaka s petelinčkom pod pazduho To je očitno njih običajni tržni predmet. Bele so, belo je krilo, bel ošpetelj, bela ruta, noge bose. Zdi se, da jih je samo dve sorte. Ali je prav stara, zgrbančena, zarjavela, prav utru-4ena5' _ ali je pa živahna šestnajstletna, šibka devojka z nesorazmerno bujnimi gradi, lepimi enostavno vpletenimi kitami, tipično podočno kostjo v licu in s črnimi, mandljevimi ocnu. «Vlahinjica Ladka, — ne veš, kak njena so očesca sladka.»
(Faljen Isus i Marija!* me pozdravi starka s petelinčkom. in predno _se zavem, jej že mehanično odgovorim «Amin!» Potem gledam za njo, . . ubog je ta rod, enostaven, živi. se plodi, mrje, dela, poje, moli, plaka, Dobrega nima mnogo na «tem» svetu, pa vendar trepeta pred «onim», «gospo-du» poljublja roko . . .
Belokranjska kmečka hiša., polna koruze, lesena, počrnela. Na južni strani nad linami (to niso okna) — dva canja brenčečih čebel. Krog hiše ilovnat'tlak. Kolpa- Šestnajstletne perico. Polja — sama ajda, koruza. Vmes breze, topoli, nekaj jelš. Slikovite fižolo-ve preklje, neredno strnjene, med njimi zlate solnčnice. Kar je nižjega, je zanemarjeno, repa, osat, trava, trpotec detelja, vse je pomešano, da skoraj ne vidiš meje. Na travi se igra deca, ta pa ni mršava. Zdravi, rdečelioni bncki se vale in prekopicavajo, vre-šče in smejijo. Lasje jim — čudno — niso vranji, ampak predivasti. Z deco se igra tropa kužkov, gosi, putk, na polju hrza konjiček, ob Kolpi se jih pase cel trop, pa tudi niso kaj mnogo prida. Pač pa srečam zajetnega, mestno opravljenega dedca z angleško ka.r>o in škornji. njegov konj je rejen, gladek in svetal, sedlo angleško, uzda nemška, pogled pruski, ali sploh gosposki. mrzel, prevzeten.
Nad vso pokrajino leži lahna zaspanost. Ravnina se boči nalahno navzgor, v terasah se dviga svet proti Gorjancem, v lahnih nizkih plavih kulisah se izgublja proti Liki. Na kario-vačko stran zaključujeta obzorje dva nizka hrbtiča. Na stiku strašita dva daleč vidna topola. Kakor da gledaš Slovenske gorice. Dalje doli zanikern, pritličen hrastov gozdič, za steljo. Nad silhueto plava lahna Pilonova meglica. Mir božji je razlit nad tem kosom domovine, ki čaka na slikarja, novelista, romansjeja, na zgodovinarja, na pejsažista, na trgovca, na kraljeviča, ki naj prijaha in jo prebudi. Dotlej pa Faljen Isus i Marija!
Drugi dan na Gorenjskem. Cerklje. Ko da si menjal pol sveta. Ta vas je pravzaprav trg, skoraj mesto Samo dvonadstropne hiše, z naglji. bahate, trdne zgradbe, veliki sado-rosniki. velika šoia, široke bele ceste; krepki fantje modrih oči. M pa gledajo nekam uporno, mrzlo. Klobuki postrani, na njih krivci na dvoje, — to pomeni, da je njih nosilec «taub-lih», prmoj . . ., in gorje, kdor je škar-ta. pa bi vseeno prišel s takšnim okraskom na vas. Malo manj kot samomor, najmanj pa lahka telesna poškodba! Njive ravne, polne, proso in ajda, rdeča. jablane se šibe, z gor šume gosti
macesni in bukve. Petindvajsetletnica gasilnega društva je zbrala vso vas na bučno veselico. Tu evo vso revije deklet in fantov, — na splošno so slednji bolj postavni. Punce so nekam okorne. Gasilci v svojih uniformah stranmi kakor garda. Električna luc, šaljiva pošta, turška kavarna, — 'Turek* skuša govoriti neko jugosloven-ščino, ki niti ni tako strašno spake-drana, Vsi skupaj so z obrazi vred, kakor da je Maksim Gaspari njih krvni oče. Le godba, ki je iz Domžal ali nekje blizu, piska še vedno stare okrogle in desetkrat zapored italijansko koračnico s slovenskim tekstom: «Moje dekle je še mlado, o ja, ... ima komaj šestnajst let!» Pa se sredi te postavne, prešerne in glasne Gorenjske spomnim zopet šestnajstletnih bosih belih Vlahinjic in tihe. plahe, ne-zbujene Bele Krajine s Pilonovo meglico, nizkimi akacijami, in na pesmico: «A — oj, ljubavi moja», ki jo Je s toplim žametastim altom pela nevidna vila v nizki kočici. blizu okna, pod katerim so se sklanjale solnčnice.
Drofctine z Jadrana
Volkovi v Dalmaciji. — Lokrum »otok Ljubezni«. — Češki zdravniki v Splitu.
Nedavno smo poročali, da se pojavljajo zadnja leta volkovi v Bosni in Hercegovini v stalno naraščajočem številu. Ker je prišlo do ponovnih napadov volčjih tolp, ki so napravile nekaterim posestnikom ogromno škodo na živini, so ljudje zahtevali, da se obnove javni pogoni na zverino, kakor so bili v navadi pred vojno. Volkovi so se zadnje čase občutno pojavili na dalmatinsko-hercegovinski meji. Napadli in odnesli so goveda, ovce in konje. Prebivalstvo, ki je napadov sito, je v nedeljo 31. avgusta priredilo splošen javen pogon na volkove. Pogona se je v posebno velikem številu udeležilo prebivalstvo okraja Trebinje in Ljubi-nje, ker so volkovi na ozemlju, ki leži med njima, pojavljajo s posebno trdo-vrat.nostjo. Sestali so se dalmatinski in hercegovinski lovci, ki so določili za svoje središče vas Orahov dol v Hercegovini. Pogon je bil organiziran pod policijskim nadzorstvom ter je prinesel prav lepe uspehe. Iz gozdov pregnani volkovi so plačali svoje nepoštene dolgove z lastnim življenjem pod svinčenkami iz lovskih pušk.
*
Monakovska filmska tvornica »Emel-ka« je izdelala načrt za velik film. kateremu bo naslov »Otok ljubezni«. Za prizorišče filma je določila naš otok Lokrum poleg Dubrovnika. Filmski igralci, ki so se pripeljali v Dalmacijo, se niso mogli dovolj načuditi krasoti dalmatinskega nabrežja ter so bili naravnost srečni, da so lahko ovekovečili v filmu Lokrum, biser dubrovniške rivijere. V skupini igralcev in igralk, ki so sodelovali pri filmi-ranju so bili: znana lepotica Helena Ma-kovska, Claire Lotto, Carl deVogt in še nekateri drugi. Film se bo kmalu začel predvajati v Nemčiji. Režiral ga je Franz Osten.
*
»Mlada generacija lekaru« iz Prage, o kateri smo že poročali, da potuje v informativne svrhe po našem Jadranu in ki se pripelje okolu polovice septembra tudi v Ljubljano, odkoder nastopi zadnji del svoje poti v domovino, se je y nedeljo zvečer pripeljala iz Dubrovnika v Split. Zdravniški zbor vodita dr. Jan Turna in dr. Adolf Ribrik. Med 52 člani je 19 dam. Zdravniki so z vsem, kar so videli pri nas jako zadovoljni in upajo, da bo ta njihov poset služil v okrepitev prijateljski in gospodarskih odDOšajev med češkoslovaško republiko in jugoslo vensko državo.
Nadehudnica . ..
Ljubljana, 3. septembra.
Albinca Berčič, rojena 1. 1908 v Škofji Loki, ie bila aretovana v Latermanovem drevoredu okrog 11. ponoči, ker se je potikala okrog z raznimi moškimi.
To poročilo samo na sebi je kaj enostavno, če preletiš vrste brez zanimanja in brez globlje misli. Ce pa se pove, da je bilo dekle staro šele 16 let, kar je iz letnice itak razvidno, pa je treba seveda pri številki nekoliko misliti, kar se pa običajno od čitateljev niti ne zahteva. Ne vemo, ali je bila od svoiih starišev tako zapuščena, da je šla še kot mala neizkušena deklica v svet in postala takoj žrtev gotovih ljudi, katerim je vest presneto daleč, oziroma onim, ki vzamejo življenje tako, kakor se kaže in žive le od trenotka. Toda, da gremo preko tega! Deklica je ušla od doma, se klatila po Ljubljani, prihajala v to in ono pivsko družbo in ostajala med njo. Naposled je bila aretovana in odpravljena v zapor. V policijskih zaporih je rjula in si dala v najstrastnejših izrazih in prokletstvih zadoščenja za svojo nesrečo. Celo policijsko uradništvo, ki je navajeno različnih nastopov, je strmelo nad pokvarjenostjo sotroka*, katerega ima na vesti v prvi vrsti slaba vzgoja, drugič pa brez-vestnost naših «tivolskih» ljudi, to se pravi najsurovejše družbe, ki smatra nočni »Tivoli* kot eldorado grešnic.
osnovne šole. Da javnost seznanimo, I ski petje 15 Din mesečno. Bri vpisu _ je v kako žalostnem položaju se nahaja v/->čati vpisnino, članarino m polovico šola sedaj in koliko truda je bilo, pred« ukovine za mesec september. Redni pouk
- -	.	j.l.r J.__,rr	Hrt d 1.-\ T TT1 V IU"
no je bilo mogoče dovesti tako daleč, da se prične z zidanjem, podajamo v na« slednjem kratko zgodovino. Šolsko po« slopje je bilo zgrajeno pred 50 leti z dvema učnima sobama, stanovanjem za šolskega vodjo in enega učitelja. Danes ima že 8 prestopnih razredov s 4 vspo« rednicami in 2 razreda ponavljalne šole s 530 učenci in učenkami. V poslopju pa je samo 6 malih učnih sob, ki svojemu namenu v sanitarnem oziru niti izdaleka ne ustrezajo. Pri nerazdeljenem poldnev nem pouku se izmenjava namreč vse dni v tednu 14 razredov, dopoldanski od 8. do 13. ure, popoldanski od 13. do 16. ure, oziroma 17. ure. Nad deveturno bi« vanje brez vsakega presledka v sobah brez prezračevalnih naprav pa mora kvarno vplivati na zdravje šolske mladi« ne in učitelja. Krajna šolska občina ne razpolaga z nobenim stanovanjem za učiteljstvo. Ker so v jako obljudnem in« dustrijskem kraju in okolici velike sta« novanjske neprilike, ima šolski svet z nastanjevanjem učiteljskega osobja sil« ne težave. Krajni šolski svet in srezka šolska oblast si prizadevata že nad 20
Dopisi
GORJE. Prostovoljno gasilno društvo slavi v nedeljo dne 7. t. m. 30«letnico svojega obstoja združeno z gasilskimi vajami in veliko ljudsko veselico v pro« štorih in na vrtu gostilne Kunstelj. Dne 8. septembra pa se vrši izlet na Bled, Vintgar, pokljuške luknje, Babe na Po« ljanah in druge gorske okolice. Vablje« ni so gasilci in prijatelji gasilcev k obil« ni udeležbi.
LOŠKI POTOK. Trgovec z urami in zlatnino, g. Ivan Pakiž iz Ljubljane, je daroval mesto venca na grob svojemu svaku g. Valentinu Turku, trgovcu v Novem kotu, za revne šolarje tukajšnje šole 100 Din, za kar se mu šolsko vod« stvo najiskreneje zahvaljuje.
ZAGORJE OB SAVI. Pred nekoliko dnevi se j-- vršila komisionalna razprava za odobritev načrtov in preskrbe po« trebnih sredstev za zgradbo meščanske
prične v ponedeljek, dne 15. t. m. V interesu rednega začetka je, da se učenci pravočasno prijavijo in nato v ponedeljek tak-j začno s poukom. Ravnateljstvo.
Mestna deška in dekliška šola v Ce« lju. Vpisovanje novincev in novink v 1. razred se vrši v četrtek 11. septembra od 9. do 12. in od 14. do 16. ure v obeh voditeljskih pisarnah. Oh tej priliki naj pripeljejo starši nanovo vstopivše učen« ce in učenke s seboj v šolo in prineso tudi otrokov krstni list ali rojstni izpi« sek. Otvoritvena maša je v soboto dne 13. septembra. Učenci in učenke se zbe« ro v lanskih razredih ob pol 8. uri. V pondeljek 15. t. m. je reden pouk.
Mladika v Ptuju
2e 20 let obstoji v Ptuju zavod za gojenke vseh slojev, tkzv. Mladika, v kateri jc prostor za 60 gojenk. V Mla. diki je tudi meščanska dekliška ter go= spodinjska šola. Poučujejo se poleg slo« venskega in srbo * hrvatskega jezika tu« di še nemški, francoski in italijanski je« - vata — — zik. Tudi konverzacija se ravna po želji let, da odpomoreta navedenim nevzdrž« | staršev gojenk. Mladika je s svojo kras« nim razmeram na šoli. 2e L 1912. je bilo ! no lego ob Dravi moderno m čedno_ ure. kupljeno po prizadevanju srezkega gla« jena ter nudi gpjenkam varstva stavbno in vrtno zemljišče po« uk. Osobito jo posecajo dekleta „ leg šole, nakar je dal krajni šolski svet sedne hrvatske in srbske pok ajme Le« izdelati stavbne načrte za prizidek k šol« tos je prijavljeni ob sk ^čno zelo skemu poslopju za 8 učnih sob, nekaj nizek, menda radi splosnega	£
kabinetov in telovadnico. Toda v letih nanciclnega stanja, čeravno je Mladca 1922.-23. so dovedle komis. razprave srezke šolske oblasti davčno šolsko ob« čino do soglasnega sklepa, da opusti na« črt prizidka, ker nc zadošča več seda« njim razmeram ter zgradi na primernem zemljišču šolsko poslopje za osnovno in meščansko šolo. Na obeh osemrazrednih osnovnih šolah v Zagorju in v Toplicah z nad tisoč šolskimi otroci namreč 6., 7. in 8. razred celo sedaj pri šestletni šolski obveznosti toliko učen« cev in učenk, da nudita že samo te dve šoli dovoljno podlago za ustanovitev mc« ščanske šole z obrtno«industrijskim zna« čajem. V poštev pa bodo prihajale za to šolo tudi bližnje osnovne šole v Št. "
zelo poceni. Obstoj Mladike je zato resno ogrožen. Posebno so na delu sov.-ražniki tega učnega zavoda, ki streme za tem, da bi mestna občina Ptuj zavod opustila, premestila tjakaj deško meščan sko šolo in uredila druge prostore za stanovanja. Slovenski člani mestnega odbora se tej preureditvi upirajo, dočim obiskuje se člani socialdemokratičnega bloka, ki ima bolj nemško obiležje, nagibajo na stran sovražnikov Mladike.
Vsa javnost v Ptuju se protivi opu« stitvi Mladike in preureditvi, ker je do. sedaj krila vse izdatke in se sama vzdr= zevala, preureditev pa bi stala mestno ■ Lam« občino gotovo težke tisočake (govori se
SCO tudi Dliznje osnovne v	i —' t>_. ~	M1.«H1r« fci hiln
bertu, Izlakah, Kolovratu, Št. Gotardu, | okoli 2 milijona kron). Mladiko b b o Cemšeniku, Znojilah, št. Jurju pod Ku« ! treba pravzaprav sc modernejse u^diti Konjšici itd. Meščanska .šola bo postavi* dobro upravo in nastavit, £
P. n. občinstvo se vljudno obvešča, da podjetje
SC IN O „fDEAL"
zopet prične s predvajanjem v četrtek, dna 4. septembra 1.1.
z uvodnim filmom
Dama in frizer
ali „Ljubezen v budoarju".
Ljubka veseloigra v 6 dejanjih. Moderen film, krasne toalete, pikan-terije in zabave dovolj. V glavni vlogi priljubljeni komik Herman Fioha, vlogo Vande igra lepotica Uistein.
Prednazuanilo:
Kraljica Moulin-Rcuge
Predstave se vrše ob nedeljah in praznikih dopoldne ob 7,11. uri, popoldne ob 3, V, 5, 8, 7,8. in 9. uri. ob de-lavnikih pa ol) 4, '/- 6, 7, in V; 9. uri.
Blagajna je odprta ob nedeljah iu praznikih od '/,10. ure do 12. ure dopoldne in od V. 2. ure popoldne naprej, oh delavnikih pa dopoldne od 11. do 12. ure in popoldne od l'.3. uro naprej.
<BS9a
r^aj in okolic; z dobro razvito obrt« j brc učne moči, pa se bo-^omno jo, trgovino in industrijo neprecenljive drževala sama in to ne na škodo mestne važnosti ter jc za take kraje naravnost občine, temveč na korist mestnim obrt-življenjska potreba. Višji šolski svet se nikom, ki dobavljajo zavodu vse potreb je že leta 1919. izrekel za tako šolo. šol« ščine. Treba je le zanjo v zacek« ne ka občina je takoj po sklepu kupila kaj žrtvovati, da^ipndobizopc s.oves
stavbne načrte, ki so se predložili že šol« ski oblasti v odobrenje. Temelj je po« ložen in upamo, da bo stavba prihodnje leto že pričela rasti.
Začetek šolskega leta
pa se smilijo žrtve in zavod sam um« čuje z neosnovanimi govoricami sovraz« nikov Mladike, potem seveda m pnea« kovati, da bi našel zavod zunaj dober
odmev.	.
Vsekakor pa naj se odločitev o usodi Mladike prepusti novemu občinskemu odboru. V najskrajnejšem slučaju naj se zavod preuredi. Ptujski okraj zelo
Gospodinjska šola r «Mladikh>
Liubljani. Vpisovanje je 1. oktobra ob	,--------- -	.
9." uri dopoldne. Dne 2. oktobra prične pogreša dobre kmetijske gospodinjske
redni pouk. Letos se namerava poleg redne gospodinjske šole uvesti tudi speci-jalen tečaj za dietetično prebrano, kakor
šole. V Mladiki je dovolj prostora za dve gospodinjski šoli, — saj sta dve ve« liki kuhinji in drugi pripravni prostori,
tudi tečaj za kuhanje na plinu. Po mož- _ tako da bi poleg meščanske gospodinj '	- - - - • ' — skc šole obratovala lahko obenem kme=
tijska gospodinjska šola s polletnim ali celoletnim tečajem. Našlo bi se dovolj
mariborske oblasti, ki bi pose« ,
nosti se vrši tudi večerni tečaj za služkinje. Z gospodinjsko šolo v zvezi je internat
Konservatorij Glasbene Matice v deklet iz------
glasbeno šolo: gale takšno gospodinjsko solo, osobito
Ljubljani. Vpisovanje na in na konservatorij Glasbene Matice
bi dobile v Mladiki primerno stano«
Ljubljani se vrši od torka dne 9. t. m. vanje.	.. ..... ..
dalje do vštevši sobote, dne 13. t. m. vsak Predno stori sedanji obcin k odbo dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. kakšne sklepe o opustitvi Mladike, na;J. do 3 popoldne v pisarni Glasbene Mati- j sc pogovori z okrajnim zastopom ter ce Gosposka ulica št. 8. V šolskem letu : velikim županstvom o tem problemu. -, 1MA os c o ™„?i,l«v 5lpdpči Dredmeti: Državna podpora in okrajni prispevki
1924.-25. se poučujej sledeči predmeti solopetje, klavir, gosli, vijola, čelo. kontrabas, flavta, klarinet, oboa, rog, trobenta, pozavna, splošna glasbena teorija, mladinsko petie, harmonija, kontrapunkt, ir.-trumentacija, oblikoslovje, nauk o instrumentih. fiziologija, metodika pouka in
Državna podpor bi bili sigurni. V interesu staršev sirom države, ki želijo dati svoje hčerke v , vzgojo v dekliške zavode, je, da ostane | Mladika še naprej v sedanjem obstoju. ^ Potrebno je le, da sc sedanjemu čase * primerno in moderno uredi, izboljšajo^ _______ _ ..X„„ morM in noveča rekla^
Kulturni
Med revijami
Izšel je «Popotnik», pedagoški in znan-ilven list za mesec avgust. Hinko Druzo-vič razpravlja na prvem mestu o petju v delovni šoli, Eliza Kukovčeva piše o srbohrvaščini na srednji učni stopnji, A. Spreitz nadaljuje svoj sestavek <lz prakse za praksos. Dr. Edvard Šavnik se bavi s šolsko higijeno, v cRazgledu:?. pa najdemo poročila o lepem slovstvu, časopisnih referatih in drobnih pedagoških novicah. Dr. Derganc marljivo nadaljuje svoj •{Filozofski slovar>.
<Čas», znanstvena revija Leonove družbe zaključuje s VI. zvezkom svoj XVIII. letnik. Dr. Jos. Jeraj priobčuje članek tPrerod človeštva in slovanstvo*, prof. L. E. nadaljuje z gradivom o ruskem boljševizmu, dr. A. Brecelj pa se bavi z aktualnim vprašanjem umetnega splava, ki je bilo letos spom'adi predmet živahne diskusije v zdravniških in pravniških krogih. Dr. Ozvald razpravlja o morali in družbi. Zvezek zaključujejo zapiski iz kulturnega življenja.
Zagrebška «Nova Evropa* obravnava v zadnjih zvezkih od 11. in 21. avgusta sledeče probleme: Morala in družba; Tavanja g. Radiča; Orjuna in Nova Evropa; Jugoslovanski človek-: Opasnost komuniz-

ma; Dvajset mesecev finančne politike. — Poleg naznačenih vprašanj so na dnevnem redu še razni zapiski in beležke, na primer o Ferijalnem Savezu in njegovem zborovanju v Skoplju, o dokumentih novejše ruske revolucije, o L. Vojnoviču, kiparju Valdecu, Jeanu Jauresu itd. Zvezek od 21. avgusta prinaša prilogo: karikaturo politika Svetozara Pribičeviča v barvah, katero je izdelala slikariea gospa Beta Vukanovič. Slika je bila zadnjič razstavljena v Beogradu. Uredništvo je prilogo pospremilo s pojasnilom, da je imelo sliko že prej izgotovljeno. da pa je ni pustilo v javnost radi tega, ker se mu
nja na grmadi — Knez Serebrjani -Otroški postržek) obilico drobnega gradiva (rubrike: Po okrogli zemlji, Gospodar in gospodinja. Pisano polje. Šale m uganke). Poleg teksta ima list tudi podobe, med njimi nekaj posnetkov tehniške srednje šole v Ljubljani.
Razstava č^ške moderne umetnosti. Narodna galerija priredi danes ob IG. uri vodstvo v Jakopičevem paviljonu. Vodi dr. F. Mesesnel.
Slovenska številka «Nove Evropo. Zagrebška revija <Nova Evropa> je prav-kar izdala dvojno številko pod naslovom ^Kulturna Slovenija*. O reviji še izpre-govorimo; zaenkrat nanjo opozarjamo.
Zagrebu.
SOlOpetie J i uiu.	t*. ...........--- '-*—-" ------*	, ....
talni pouk na konservatoriju 90 Din. na 1 stoj zavoda zasiguran in dobickanoscn^ glasbeni šoli pa 70 Din. Kdor obiskuje! za ptujske obrtnike in trgovce, samo splošno glasbeno teorijo ali mladin-1	.v-;
,b!t;	gostovanje s popolnoma ] senet: Manon; Ravel: l' heure espagnol^?
modernim repertoarjem. - Uprava se je Musorgski: Kovanscina;	Piko-,^
neko italijansko operno 1 va dama; Stravinski: Petruska. Poleg te-...
rja se uprizore tri enodejanke Pavla Hin-,j, ----- - Flo»owoif,
Beograjska «Comocdia» v
Beograjski gledališki list <Comoedia> se — t	-	, ;e preselil iz Beograda v Zagreb. 1. šte-
je zdelo primerno	; Vi^a je izšla 1. septembra v redakciji pi-
bo g. Pribičevič nianj izpostavljen politič- J -«-I'* ££
nim napadom. - Revija objavlja dalje | satelja Jos^a K	Ho]ub elan za.
poziv na naročbo knjige pesmi Milana, moiibski
M. Rakiča, najkrepkejšega sodobnega srb skega pesnika. Kolekcija bo obsegala celokupne pesmi Rakičeve in izide predvsem iz tega razloga, ker so avtorjeve knjige iz leta 1903. in 1912. pošle v knji-gotrštvu. Izdaji bosta dve, navadna in fi-nejša. Za naročnike, ki pošljejo denar vnaprej, bo knjiga znatno cenejša kot v
razprodaji.
Septemberska «Mladika>, katero izdaja Mohorjeva družba na Prevaljah, prinaša pole« svojih glavnih povesti (Zad-
grebškega gledalukega orkestra. Uprava zagrebškega gledališča je angažirala violinskega virtuoza J. Holuba za prvega koncertnega mojstra svojega gledališkega orkestra. Holub je študiral v Pragi pn Ševčiku in Leošu Janačku.
Letošnja gostovanja r beograjski operi in drami. Uprava beograjske opere in drame se že dalj časa pogaja z disi-
pogajala tudi z skupino. Italijani pa so zahtevali zase velikanske ugodnosti ter so - pogajanja radi tega razbila. — Boljše perspektive odpirajo pogajanja z neko francosko družbo, ki je lani potovala po Španiji. Gostovanje te skupine bo obsegalo najmodernejši francoski repertoar. — Po tem gostovanju nastopi v Beogradu še ruska gledališka družba cZlati petelin>. To gostovanje bi se bilo mora'j vršiti že lani, toda prdike so nanesle, da se je moralo odložiti in prenesti. — Od Zagrebčanov, ki so pozvani v Beograd s posameznimi nastopi, se nahajajo: dami gg. A. Kernic in M. Strozzi ter gg. Rajič in Pavič. Koncem sezone pojde beograjska opera gostovat v Sarajevo, drama pa odide v provinco.
Japouka kot cMadame Butterfly>. Iz
Berlina poročajo, da nastopi v kratkem japonska pevka Tamaki Miura v glavni vlogi Puccinijeve opere tMadame Butterfly>. Umetnica je v tem komadu žela ogromne uspehe pred ameriškim občinstvom.
Program Veliko ljudske oprrc t Berlinu. Berlinska cGrosse Volksopeo obeta svojim abonentom v novi sezoni sledeči repertoar: Mozart: Don Giovanni, Figa-rova svatba. Čarobna piščal; C. M. \Veber:
denti~<Hudožestvenega teatra> iz Moskve, Evrianta; Wagner: J^^r ki bivaio v Pragi in ki so koncem lanske j ski pevci norimberški Somrak bogov SMone gostovali tudi v Ljubljani. Prido-1 FlotoMarta: Gounod: M^areta: Mas-
demitha. Sezona se otvori s cMarto>, kateri bo sledila Stepnanova f opera <Prvi ljudje*. Vodstvo operne se-,.^ zone je poverjeno dirigentu Klemperer -ju. Osobje zavoda je prav dobro. Med pev- ' ci se nahaja tudi ime našega rojaka tenorista Tina Pattiere.
Bernard Shaw gre v Rusijo. Angle« , ški komediograf Bernard Shaw, katerega • poznamo po ^zaslugi ljubljanskega gleda-' lišča tudi Slovenci, se odpravlja na študijsko potovanje v Rusijo. Meseca oktobra so odpelje v Moskvo, kjer bo nekaj časa proučeval razmere, potem pa se poda na- ? prej v kraje južne Rusije.
Nova ruska operna dela. V moskovski .-Kompozitorski asocijaciji> je nedavno sviral skladatelj N. P. Triodin, avtor opere cKnez Srebrjanb, katero so v lanski sezoni peli z velikanskim uspehom v Ziminovi operi, svoje nanovejše operno delo <-Stjenka Razins. Posamezne partije sta pela pevca Jurin in Artemjev. Stjen- f, ka Razin je ruski narodni junak iz upora 1. 1669. Skladatelj je uporabil v operi celo vrsto narodnih motivov, katere je zbral v pokrajini ob Volgi. - Dudkije-vič, skladatelj dela <Rahelin plač> pa je dokončal opero <Korzičanka», katera sli- ' ka boje za osvobojenje Korzike izpod Ge-uove v XVI. 6toletj\t •
če vesti
*	Ministra dr. Hodža in Obov v Ljubljani. Povodom kongresa slovanske agrarne omladine v Ljubljani, ki se vrši te dni, prideta danes ob 16.41 med drugimi delegati raznih slovanskih narodov v ■Ljubljano tudi. češkoslovaški poljedelski minister dr. Hodža, bivši minister v kabinetu Stambolijski Obov in bivši bolgarski poslanik na našem dvoru dr. Kosta Todorov. Poživljamo narodno občinstvo, da se udeleži sprejema odličnih slovanskih gostov v čim večjem številu.
*	VojaSke vesti. Imenovana sta: peša- j aijski. polkovnik Aleksander Daskalovie, j doslej član razmejitvene komisi-e. za komandanta 7. pešpolka in dr. Aleksander ;2igon za sanitetnega, poročnika. V vojno mornarico so po dov.ršitvi dveletnega pripravljalnega tečaja kot poročniki korvete sprejeti: ariiljerijski podporočniki Adolf Cvim, Anton Ostanek, Boris Slavik, lvo •iiraksler, Andrej ViMjan, Mihajlo Ko-rae, Danilo Hubmajer, Miloje Jelisaviš, Valter Kune, Stevan Zdravkovič in Radi-liilr Todorovič ter pešadijski podporočnik Fran Otahal.
*	Štipendij za psihiatre. Z odobrenjem ministrstva narodnega zdravja razpisuje .inšpektor ministrstva narodnega zdravja y Ljubljani štipendij za zdravnika, ki se hoče posvetiti teoretičnemu in klinične-jnro študiju psihiatra na kaki inozemski ■kliniki. Interesenti se opozarjajo na razpis v «Uradnem listo.
*	Odpis davkov v krajih, prizadetih od elementarnih katastrof. Po vesteh iz. iUcograda je finančni minister odredil, da se odpišejo, oziroma znižajo davki prebivalstvu v onih krajih, ki so bili prizadeti od elementarnih katastrof. David se odpišejo tudi v onih krajih Slovenije, kjer so v zadnjem času nalivi povzročili ogromno škodo.
*	Sestanek Ženske male antante. — V prostorih cženskega pokreta v Beogradu* se je v torek zvečer vršila važna seja ^zastopnic naših ženskih korporacij, na kateri se je razpravljalo o letošnjem sestanku Ženske male antante, ki bo v Beogradu.
*	Atentat na ministra Obova? Po Ljubljani se je včeraj iz agrarnih krogov razširila vest, da je bil iz Sofije odposlan v Ljubljano neki bolgarski podpolkovnik e ukazom, da umori bivšega bolgarskega ministra Obova. Vest je težko kontrolirat; in ie tudi malo verjetna.
*	Smrtna kosa. V torek je umrla gospa JVirginija Jejčič, roj. Rustja. Pogreb se vrši danes ob 16. uri iz umobolnice na Studencu na pokopališče v Dev. Mar. v Poliu. — V Šoštanju je umrla včeraj gospa Milka Rihtarič, soproga tamošnjega živinozdravnika g. Petra Rihtariča, v starosti 32 1. Pokojnica je bila iz znane mariborske narodne rodbine Weixl. — Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je umrl prvi slovenski župan, predsednik posojilnice in posestnik, g. Josip Tušak. — V Postojni je umrl včeraj v starosti 60 let inani tamošnji gostilničar in posestnik
bo vršil v Beogradu in Sarajevu na srednji tehnični šoli, v Ljubljani in v Zagrebu pa na vseučilišču. Letos se sprejme v tečaj 25 kandidatov, prihodnje leto pa 35. Frekventanti dobe štipendije po 700 dinarjev mesečno.
*	«Planinski vestniks. Izšla je septem-berska številka ^Planinskega vestnika», ki objavlja na prvem mestu nadaljevanje članka dr. Klementa Juga (ki je nedavno smrtno ponesrečil v triglavskem pogorju) cPlezalne ture v vzhodnih Julijskih in v Kamniških planinah:*, nadalje Janka Mlakarja črtice «V Visokih Turah--. V rubriki <Obzor> posveča «Planin-ski vestnik» posmrtnico letos v triglavskem pogorju ponesrečenim turistom dr. K. Jugu, V. Topolovcu in A. Hlebanji. Številka ima kot prilogo lepo uspelo sliko cSeverna stena Travnika (po fotografiji dr. Stanka Tominška).
*	Pokrajinska zadruga umetno-lrgovskih vrtnarjev ?a Slovenijo razglaša: Vsled soglasnega sklepa z dne 27. avgusta 1921. se vajencem, ki se ne uče pri umetno trgovskem vrtnarju, ne bodo izdajala uč-ua pisma. Enako se ne bodo potrjevala učna spričevala, ki niso izstavljena od umetno-trg. vrtnarja, ki je član zadruge. Tudi se ne bo upoštevala učna doba pri privatnem vrtnarju kot obrtna učna doba. Vajenci, ki so bili sprejeli pri takem umetno-trg. vrtnarju pred 1. septembrom 1924. in so se učili pred tem datumom pri privatnih vrtnarjih ter imajo zadevne dokaze, se morajo učiti pri umetno-trg. vrtnarju, ne oziraje se na učno dobo pn privatnem vrtnarju, najmanj dve leti; vajenci pa, ki so bili prejeti v učenje pri umetno-trg. vrtnarju po 1. septembru 1924., se jim učna doba, prebita pri privatnih vrtnarjih, ne upošteva v obrtno učno dobo. S tem se obveščajo vsi zadružni člani v svrho postopanja in vsi Starši, odnosno varuhi, ki hočejo dati v učenje svoje sinove k privatnim vrtnarjem. — Načelstvo.
*	Sestanek trgovskih potnikov in zastopnikov priredi tDruštvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani^ v Mariboru in Celju. Sestanek v Celju se vrši v nedeljo dne 7. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v hotelu Balkan, v Mariboru pa v ponedeljek (na praznik) dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne v hotelu pri «Zamorcux Ker gre za važna stanovska vprašanja in se sestankov udeleži društveni predsednik, vabi odbor k številni udeležbi.
Telefon 730
fifi
Telefon 730 Eino Ljubljanski dvor
Samo še danes dne 4. septembra
„Hoffmannove pripovedke
Po E. T. A. Hoffmannovem delu v 7 dejanjih, t glavnih vlozah Eugen Neufeld, Maks Neufeld, Dagny Servaos, Lola Kneidinger. Režija: Neufeld. Ixdelek tvornioe „Vita-Film", Wlen. Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3., pol 5., 6. pol 8., in 9. Tiri. - Ob delavnikih ob
pol o., pol 8. in 9. ori.	4684/a
Iz Ljubljane
~bz Maržbora
Občinske volitve v Celju. Mestni
u— Na naslov drž. žcleznicc. Pišejo j nam: Prosimo malo več obzirnosti! Go* magistrat celjski razglaša: Dodatno k renjski vlak sc ustavi ua ljubljanskem razglasu z dne 30. julija t. L, so postali glavnem kolodvoru redno šele, ko pri* 1 občinski volilni imeniki z današnjim pelje koncem kolodvora. Tam stojijo 'nem pravnomočni in so razgrnjeni
pred skladiščem običajno tovorni vozo* vi, tako, da je prehod med obema tiro* ma jako ozek. V nedeljo dne 31. avgu* sta zvečer, ko so morali potniki po tej
tukajšnjem uradu v sobi št. 2 vsak I 'lan med 9. in 12. uro dop. Kandidatne : :ste sc moraju najpozneje v 10 dneh po | razgrnitvi volilnih imenikov, to je v ča*
ožini, je bila ta povrh šc zastavljena z ; su od 3. do vključno 12. sept. predložiti ročnimi vozički! Ali sc ns bi mogel usta* jsrezkernu poglavarstvu v Celju in sicer viti vlak pred kolodvorom ter bi ga še* I med 9. in 12. uro dop. le potem, ko jc izpraznjen, potegnili ka* j c— Sokolsko društvo v Celju vabi čla* morkoli? Tako bi sc obvarovala marsika j nc in članice, da se udeleže nedeljskega tera nesreča, ki sc lahko zgodi, ker ni izleta posavskega okrožja ua Dolu pri ta ozka gaz niti razsvetljena! Mislimo, 'Hrastniku. Odhod z vlakom ob 11.33, po da plačujemo dovolj visoke vozne tari* | vratek z vlakom, ki odpelje ob 19.50 iz fc, da se nam, če že celo vožnjo stoji* . Hrastnika.
mo (čeprav smo plačali za sedeže, a ni j e— Prvo splošno društvo jugosloven* nikdar dovolj vozov) nc bo treba po skih upokojencev s sedežem v Ljubljani kolodvoru loviti in tvegati življenje. sklicuje za 8. t. m. točno ob 15. (3. uri u— Šola za pouk češkega jezika v popoldne) v ccljskem Narodnem domu
PfBf. 3. mii
speciiaiist zo očesne bolezni
se je vrnil z dopusta ter ordinira kakor prej:	<687/a
ZSSREB, HeisčičEV trp 3.
Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni
Andrej Baraga. Pogreb bo v petek ?ouk> začnejo na Ant. Rud. L e g a t o v
5. t .m. v Postojni. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Prenos imovine iz Avstrije v Jugoslavijo. Prejeli smo naslednji razpis IV. pdseka za sekvestre ministrstva pravde: Vs > stranke, ki žele prenesti svojo imovino na osnovi točke 1.) člena II., konvencije o sekvestrih, sklenjene med našo državo in republiko Avstrijo, morajo svojo namero zaključno do 5. oktobra 1924. s posebno prošnjo prijaviti sekcijam za sekvestre ministrstva pravde v Zagrebu, Sarajevu, Splitu ali v Ljubljani, in sicei oni sekciji, pri kateri je bila imovina pod sekvestrom. Prošnji je priložiti podroben seznam stvari, ki naj se prenesejo. Kom-petentna sekcija za sekvestre bo po potrditvi takih prošenj in seznamov poslala iste najhitreje IV. sekciji odseka za sekvestre ministrstva pravde v Beogradu, ta pa bo prošnje zaradi odobrenja izvo-r.a v smislu točk 1.) in 3.) navedene konvencije izročil generalni direkciji carin, odnosno generalnemu inšpektoratu, oe gre za izvoz valute.
*	Podporno društvo za učiteljski naraščaj v Ljubljani otvori z letošnjim šolskim letom internat za gojence vseh letnikov ljubljanskega moškega učiteljišča. Internat nudi 12 srojencem stanovanje s popolno oskrbo. Prošnjo je vložiti najkasneje do 8. septembra ter priložiti: Kadnje šolsko izpričevalo, velja tudi overovljen prepis; premoženjski izkaz, potrjen od županstva, ter izjavo starišev, oziroma odgovornih rediteljev, koliko bi mogli sami prispevati mesečno. Poleg tega razpisuje društvo še 10 mest v dijaški kuhi'..]i »Domovina« proti znižani mesečnim. Prošnje nai se pošljejo na Podporno društvo za učiteljski naraščaj v Ljubljani, tajnik Skulj, Resljeva cesta-
■•Žt. 24. II.
*	Vsi naši državljani, ki so sedaj naši rezervni oficirji in so poprej kot oficirji avstro-ogrske vojske, avstrijske deželne hrambe ali madžarskega honveda položili ženitbei.e kavcije, ki se nahajajo se v Avstriji ali na Madžarskem, se pozivajo, da javijo o teh kavcijah: 1. V čem obstoje (pri vrednostnih papirjih je treba navesti ime papirja, serijo in številko); 2. kje leže kavcije; 3. ali so že uevinknl:.'tfie ali ie. Poročila nai se pošljejo pristojnemu vojnemu olcrugu (po kraju rojstva), in sicer takoj.
*	Zeniljomerski tečaj v Ljubljani. Finančno ministrstvo je odredilo, da se ra-r.en v Beogradu (kakor smo že včeraj poročali) osnujejo geometerski tečaji tudi v
šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant- Rud-Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
*	Koujcrejsbo društvo za mariborsko oblast. Konjerejski odsek 2 Kmetijske družbe za Slovenijo, kateri se je ustanovil takoj po preobratu, se je spremenil s 1. t. m. na podlagi sklepa občnega zbora odseka z dne 27. marca 1.1. v konje-rejsko društvo za mariborsko oblast. Tozadevna pravila so potrjena ter vodi posle društva do prvega rednega občnega zbora dosedanji odbor. Delokrog društva obsega ozemlje mariborske oblasti Sedež društva je začasno Ivanjkovci.
*	Škrlatiea v Dalmaciji. Skoraj v vseh občinah splitskega okraja razsaja škrlatiea, ki je zahtevala že precejšnje število žrtev. Zdravstvene • Masti beležijo dnevno nove slučaje obolelosti.
*	Lov na postrvi in lipane. Z naredbo velikega župana mariborske oblasti je zmanjšana najmanjša dopustna mera za lov potočne postrvi na 22 centimetrov. To velja za naslednje potoke: Trofinski, Cerkveniški, Vuhredski, Velka, Sošnar-jev, Brezniški, Pupaherski, Ožboltslri, Čermeniški, Repičev, Remšniški, Ehgart-nov in za Mislinjo do izliva v Mežo. Obenem se za lipane v Mislinji od sv. Lenarta do izliva znižuje najmanjša dopustna mera na 25 centimetrov.
*	Posebno pobožne misli so morale navdajati neko dobro devojko, ki se je udeležila nedavnega evharističnega kongresa v Osijeku. Poslala je namreč kra sen šopek cvetlic junaku Čarugi, ki kot desetkratni morilec v osiješkem zaporu čaka na izvršitev kazni. Tako pripoveduje Carugin branitelj dr. Bujiier, katerega je Caruga naprosil naj tudi demantira vest, da v zaporu tarna in joče. <Ležim ln včasih na trebuhu in ne maram z nikomur govoriti — pa mislijo da plačem».
*	Vlomi v Trebnjem. Pišejo nam: V roči od 20. na 21. avgusta je bilo vlomljeno v trgovino g. Franca Zurca. Vlomilci so odnesli nekaj živil in blaga. Isto noč je bilo vlomljeno v gostilniške prostore pri Pavlinu in Malenšku. V noči od 25. na 26. avgusta so neznani storilci vdrli v klet trgovca Groseka in v kumik uSite';a Vozlja in so mu odnesli eno kokoš. Isto noo so poskušali vlomilci svojo srečo tudi v trgovini Kmetijskega društva, kar pa se jim ni posrečilo, ker so bili še pravočasno prepodeni. Ljudje so radi neprestano ponavljajočih se tatvin in vlomov
iLiul
Zagrebu .in Sarajevu. Tečai sedelo zbegani,
Ljubljani. Konzulat češkoslovaške repu* blike v Ljubljani naznanja, da se bo le* tošnji vpis v češko dopolnilno šolo za pouk češkega jezika in domovinoznan* stva vršil dne 10. septembra od 15. do 18. ure popoldne v poslopju Mladike. Starši, ki nameravajo svoje otroke po* šiljati v to šolo, naj jih navedenega dne na določenem prostoru priglase učitelji* ci gospej Vlasti Horakovi. Rojstni po* datki otrok ter osebni podatki staršev se morajo navesti. Lahko se vpišejo tu* di starejši otroci, ki bi se nameravali udeležiti pouka in bi za nje bil določen poseben oddelek. Pouk je brezplačen, plačuje se le majhen prispevek za raz* svetljavo in kurjavo.
u— Priredba rentnine za davčno leto 1923. je dovršena. Davčni obvezanci imajo pravico vpogleda do 15. septem* bra pri mestnem magistratu, davčnem uradu za mesto ali davčni administ'?ciji.
u— Mestna OR=JU*NA Ljubljana opozarja vse svoje članice in člane, da se gotovo udeleže današnjega plenarne* ga sestanka, spojenega s predavanjem, v areni Narodnega doma, ob 7.30. Ude* 'ežba strogo obvezna za vse člane in članice.
u— Društvo za zgradba sokolskega doma v Šiški priredi v nedeljo dne 7. septembra veliko vrtno prireditev na vr* tu gostilne Valjavec. Za zabavo bo vse* stransko poskrbljeno. Sodelovanje je obljubljeno tudi od uprave cirkuškega podjetja «Buffallo», ki pride te dni in nastopi z dvema prcdstavarca. V nede* ljo vse v Šiško!
u— OR*JUsNA v Šiški naznanja svo* jemu članstvv, da se vrši članski sesta* nek in predavanje dne 6. septembra ob 20. uri v društvenih lokalih pri Križu v Sp. Šiški. Udeležba obvezna. Članstvo, ki še ni dvignilo legitimacij, se »požar* ja, da jih lahko dobi vsako soboto od 20. do 21. ure v društvenem lokalu. — Odbor.
u— Sokolski dom v Mostah pomaga* mo rešiti le na ta način, če pokitimo vsi v nedeljo dne 7. septembra na Selo k veliki vrtni veselici, ki jo priredi grad* beni odsek v prid zgradbe. Sodeluje br. orkester Sokola I. Začetek ob 15. uri — Zdravo!
u— Sokol Štepanja vas. O priliki go* dovanja brata staroste, Ivana Bricelja, so darovali: slavljenec 500 Din, drugi vabljeni bratje 300 Din, skupaj 800 Din za štepanjskega Sokola. Odbor kliče slavljcncu: Še na mnoga leta, daroval* cem pa krepki zdravo!
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 3 kaljenja nočnega miru, 10 prestopkov cestnega policijske* ga reda, 1 prekoračenje policijske ure, 3 prestopki pasjega kontumaca, 1 za* tekel pes, 3 poškodbe tuje lastnine, 1 izgred, 1 telesna poškodba, 1 nezgoda, 1 kaljenje hišnega miru in 1 prestopek v zglaševalnih predpisih. Aretaciji sta se izvršili 2 in sicer: 1 radi razgrajanja in 1 radi prepovedanega povratka.
u— Ljubitelj žebljev. Aretiran je bil na prijavo poslovodje tvrdke <Slograd» delavec Ivan Rebolj iz Rašice nad Ga* meljnami, ker je kradel žeblje. Oškodo* val je na ta način tvrdko že za par ti* soč kron. Tatvina je prišla na dan, ker jc postajal tat žc nepreviden in je skri* val svoj plen enostavno v telovnikovem žepu. Bil jc zaslišan najprvo na policiji, nato pa predan sodišču.
n—Po desetih mesecih se je povrnila v Ljubljano 50*letna že 39*krat kazno* vana Marjana Koretič iz Vikerč. Ženska ima za seboj kaj pisano preteklost in je presedela v zaporih že leta radi raznih prestopkov. Tudi ji je prepovedan po* vratek v Ljubljano. St-^žniki so jo za* sačili poleg dolenjskega Kolodvora in od* vedli takoj v zapor.
u— Ljubezniv sostanovalec. Na poli* cijskem ravnateljstvu sc je zglasil v to« rek pisarniški pomočnik Josip Vatovec, stanujoč v Konjušni ulici 1 in prijavil, da mu jc med odsotnostjo odnesel nje* gov sostanovalec Ivan Holonoc, slikar iz Zagreba, 560 Din vredne škornje in še par shimmv*čevljev v vrednosti 250 ; Din. Za Holonocom ie izdana tiralica, j
(spodnjih gostilniških prostorih) dru* štveni sestanek. Dnevni red: Ustanovitev
ukvarjajo s politiko, naj bi se fašisti raje posvetili gospodarstvu, pa bi bila stvar kmalu boljša!
*	Z vojaških vaj, ki so se zadnje čase vršile vzdolž jugoslovensko-italijanske meje, se je vrnil goriški vojaški oddelek v pondel.ek zvečer. Vojaštvo so na kolodvoru sprejeli fašisti. Istočasno se jc vrnila domov tudi posadka iz Vidma.
*	Izlet italijanskih učiteljev v Zadar. V nedeljo 7. septembra se bodo vršile \ Zadru spominske svečanosti za N. Tom-maseom. Ob tej priliki obišče Zadar nad 2000 italijanskih učiteljev, ki bodo na dalmatinskih tleh manifestirali za italijan sko Dalmacijo. Menda ni treba posebej omenjati, da bo večina gostov iz Gorice in Trsta.
*	Naga je hotela v nebesa 481etna .Marija Makuc iz Idrije. V pondel.ek se jo je polotila manija trganja obleke z lastnega života. Na vprašanje, čemu počen u to, je odgovorila, da hoče naga v nebesa. Domačini, ki so izprevideli, da se je re-vici omračil um, so poklicali iz Gorice Zeleni križ, ki je nesrečnico prepeljal v umobolnico.
*	Možgane si je pretresel 561etni Ivan Danielis. Peljal se je z električno železnico na severni kolodvor v Gorici ter j-: iz nestrpnosti, da ne bi prišel prepozn: k blagajni, da si kupi listek, skočil z voza med vožnjo pred ciljem. Pri tem pi je padel na tla ter se težko poškodoval. Pretresel si je možgane tako hudo, da so ga morali oddati v oskrbo usmiljenim bratom.
*	Začetek šolskega leta na tržaškem
krajevne skupine za Celje in okolico; ] konservatoriju 'Tartinh bo v pondeljek volitev načelstva skupine in raznoterosti. 25. septembra. Tartinijev zavod obiskuje Državni upokojenci, upokojenke, vdove j tudi več Slovencev, ki so absolvirali tc-in sirote, udeležite sc sestanka in osta* | gaje v tržaški šoli »Glasbene Matice*, vite razdiralce edinosti.	* Posledice kraškega terana. Te dn!
se je pripeljal v Skopo na Krasu neki Tržačan s škorklje. Podnevi se je bil na-srkal čez mero vina in ko se je zvečer spravil na kolo je kmalu zdrčal v neki ja-
c— Kavarr.a «Cen*raI» v Celju. Vsak večer izvrstni ciganski koncertu
Iz Celja
a— Volilno gibanje v Mariboru. Da*
nes v četrtek dne 4. t. m. priredi gosp. politično društvo za kolodvorski okraj ob 20. uri prvi volilni sestanek za mari* borske občinske volitve. Govorita gg. dr. Lipold in V. Weixl. Vabljeni so vsi volilci Narodnega bloka v Mariboru.
a— Zaključni dan «Industrijsko*obrt* ne razstaven v Mariboru. Ob priliki za* ključitve »Industrijsko * obrtne razsta* ve» napravi odbor, ki se je posebej v to svrho ustanovil, v četrtek dne 4. t. m. ob 15. uri velik zaključni dan. Na vrtu bodo svirale 4 godbe, variete s poseb* nim programom pod vodstvom g. Ras* bergerja (igrajo gg.: Lubejeva, Rasber* ger, Rožanski i. dr.). Sodeluje dvoje pevskih društev. Tekma lepotic pod vodstvom gosp. Groma; tekma v žaklju, kmetska ženitev, plesišče, strelišče, keg* ljišče. Ves razstavni prostor bo ta dan okrašen in na večer bajno razsvetljen. Vstopnina 10 Din. Legitimacije neve* Ijavne.
a— Ustanovna oblastna skupščina Or* june za mariborsko oblast bo v nedeljo dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne v pro* štorih Narodnega doma. Popoldne od petih naprej so družabne prireditve, na katere so vabljeni vsi, ki so naklonjeni nacionalistom.
a— Najdena pnevmatika. V neki ma* riborski gostilni so našli v pondeljek dvoje gumijevih plaščev koles, katerih lastnik ni znan. Morda so bile pnevma* tike ukradene ali pa jih je kdo tamkaj pozabiL Lastnik naj se zglasi na policij* skem komisariatu.
Iz Primorja
*	Izvajanje zakona o omejitvi lastnine ustavljeno. Kakor smo že poročali, pride na dnevni red prve seje ministrskega sve ta v Rimu zakon o omejitvi lastnine, ki je povzročil med prebivalstvom v obmejnih krajih mnogo upravičenega razburjenja in ogorčenja. Na intervencijo slovenskih in nemških poslancev se je vlada vendarle vdala in bo nadomestila zloglasni zakon z odlokom, ki bo milejši in bo odgovarjal dejanskim potrebam primorskega in tridentinskega prebivalstva.
*	Propadanje Pule. Iz istrskega središča Pule se čujejo vsak dan obupnejši klici na pomoč. Mesto hira in umira z neverjetno naglico. Prebivalstvo, katerega je bilo pred par leti 70 tisoč, se je skrčilo že ua 40 tisoč oseb, torej skoraj za polovico. Ni dela, ne kupčije, ne denarja, ljudje se izseljujejo, mesto pa propada. Vsega tega jc kriva vlada, ki nc podvzame nobene akcije, da bi Pulo spravila vsaj za silo pokoncu. Mesto da se
rcic. Posledice padca pa so bile smrtne: mož je kmalu nato Izdihnil v tržaški bolnišnici.
*	Redni občni zbor podpornega društva «Dijaške Matice» v Trstu se bo vršil 14. septembra ob 10. uri zjutraj. Poleg običajnega dnevnega reda se bo volil tudi nov odbor za poslovno leto 1924-25.
*	Izplačani predujmi v Gorici, Od po-
četka dovoljenja predujmov na račun vojne odškodnine pa do 31. decembra 1923 je deželni hipotečni zavod v Gorici dovolil in izplačal 15.355 predujmov na vojno odškodnino v skupnem znesku 321,270.700 lir.
*	Jesenska svečanost v postojnski jami. V nedeljo 7. t. m. se bo vršila v postojnski jami velika jesenska slavnost z godbe, plesom in drugim sporedom. Italijani se pripravljalo ta dan na številen poset jame in so za obiskovalce iz oddaljenejših krajev (n. pr. iz Trsta in Gorice) znižali vožnjo po železnici za 4^ odstotkov.
*	Osem metrov globoko se je vrgel v samomorilnem namenu z obeliska n3 Opčinah pri Trstu 281etni Stanislav I.a-zič s Trstenika. Obležal je na tleh s pretresenimi možgani in notranjimi poškodbami, radi katerih leži sedaj v tržaški bolnišnici.
*	Osemdesetletnico rojstva je praznoval te dni zdravnik dr. Al. Rojic v Gorici. Jubilant je znan dobrotnik revnejših slojev. Posebno dijaki so imeli v njem vedno svojega zaščitnika. V prejšnjih letih je bil dr. Rojič tudi goriški deželni poslanec.
OPOZORILO
Več tisoč parov čevljev (ostankov posameznih vzorcev) tovarn «PEKO» sc proda do vštetega 20. t. m. po znatno znižani ceni samo v trgovini Aleksandrova cesta št 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja.
PREKLIC-
Jože Sitar iz Križev in France Košir
iz Žiganjevasi prekličeva žalitev, da g. Peter Kristan iz Ziganjevasi kot zaupni mož Križke občine izdaja davkoplačevalce.
Tržič, 30. avgusta 1924, Jože Sitar !• r.	Fr- Košir l- r-
Predno daš delati obleko, si oglej najnovešje modne liste, ki so v veliki izberi na razpolago v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte.
Danes je po dolgi mukepolni bolezni umrl v 60. letu svoje starosti naš ljubljeni, predobri soprog, oče, brat, stric, stari oče, gospod
Andrej Baraga
posestnik in gostilničar v Postojni
Pogreb se vrši v petek, dne 5. septembra 1924 v Postojni.
V Postojni, dne 3. septembra 1524
Globoko žalujoči: Marija Baraga, roj. Kogovšek, soproga — Evgen, Miro, Saša. Bojana, Sava, otroci — Marta Baraga, roj. Vitova, snaha — Mirko, vnuk — in vsi ostali sorodniki
Iz velikomestnega močvirja
Pravijo, da Pariz že dolgo ni več najbolj pokvarjeno velemesto na svetu, ozi-
je eno samo moško dete, z imenom Vasilij, kateremu je bilo tedaj šele 6 mesecev. Na vse to se Turki niso prav nič ozirali in ker se je Sofija enemu izmed njih dopadla, jo' je kratkomalo ugrabil roma, da se lepše pove, ni več prvo me- j in odpelial s sabo. Pot j0 je peijaia da. sto raznega užitka. Berlin ga je že pred | leč po črnem svetu> katere?a ni poprej vojno prekosil v tem pogledu.^ Sedaj pa nikoIi videia Jn 0 kateretn ni tudi nič slišala. Po dolgih odisejali - znašla v
ljubezni in prijetni domači slogi. Imela ! letela sta skupaj z italijanskim Ictalcem
je postal naravnost razvpit. Vsak dan se pojavljajo najrazličnejši škandali. Vsak hip se mora baviti policija s homoseksualnimi aferami, s seksualnimi orgijami, s posiljenji in drugimi takimi ne baš čednimi stvarmi, ki se dogajajo navadno le v velikih mestih, kamor se na-tepajo ljudje z vseh krajev sveta in najrazličnejše baže.
Te dni je prišla policija v Berlinu na sled trpljenju dvanajstletne deklice, ki so jo naravnost prodajali petičnim razuzdan cem. Ni to nič posebnega za Berlin, kjer se take reči dogajajo vsak dan.
Lansko leto je poslal oče 121etno Hildo, naj gre nekaj kupit. Ker pa trgovca ni bilo v prodajalni, je deklica čakala, da se povrne. V isti hiši stanuje krojač Boli-ler s svojo ženo, ki sta povabila otroka, naj raje počaka pri njima na gorkem.
in poslancem Locatcllijem na Gronlandi-jo, kjer se je Locatelli izgubil in ga je po treh dneh komaj rešila ameriška kri-žarka eRichmonds. Američana sta letela dalje in pristala v nedeljo na zapuščenem polotoku Labradorju. Takoj sta se zopet dvignila v zrak proti jugu in se povrne
Desetletnica bitke ob Mazurskih jezerih
RUSI V LVOVU- — PRODIRANJE NEMCEV PROTI MARNI.
Dnevi od 27. avgusta do 2. septembra 1914. so bili velikega pomena. Takrat prvič se jo zdelo, da se bo sili nemške vojske res posrečilo potolči nasprotnika na zahodu in na vzhodu.
Nemški načrt je bil: po posrečenem prodira skozi Belgijo z največjo naglico navaliti na Francoze, predno bi se mo-" j gli dovolj pripraviti na obrambo in se
Solunu, kjer jo je Turek -:.?avil v svoj harem. Tam je preživela celih 40 let.
Dokler je Turek živel in se mu je dobro godilo, jc bilo tudi Sofiji prijetno in mož je skrbel zanjo kakor za druge bule. i boto v zrak velika tvornica smodnika. Pozneje pa so nastopili bridki in težki Pri tem je bilo ubitih 15 ljudi, časi. Trgovina je začela pešati in Turek j x Atentatcr Jawore!i bo amnesti-se jc nekega dne preselil tia oni svet. Na I ran? Avstrijski listi pravijo, da bo naj-ta način je prišel njegov harem čisto na j brže amnestiran Karel Jaworek, ki je ničlo in ženske so bile prepuščene last- ■ težko ranil dne 1. junija t. 1. avstrijskega ni usodi. Sofija je nekaj časa mislila kaj j državnega kancelarja dr. Seipla na juž-naj začne. V Solunu ni imela nobenih j nem kolodvoru na Dunaju. Glavna raz-
ta v Boston, kjer zaključita svoj zračni ,.frj;f;	. .___.
.	: utrditi. Ivemci so nnali, da dospo na ta
obroč oko i sveta. Tu jima priredijo sve- .„-■ ». „,„,,- v ' •• J. • t,
| iiacin cim globlje v t rancijo, obidejo Fa-
can sprejem. . riz jn ga okienej0	predvscm pa prodro
X Tvornica smodnika zletela v J -im (lalJo eko	ter tak'0 ^isilijo
zrak. Na Turškem je v Makr.koju pr< Fra 'd	sy(>;o *
St. Steianu kraj Carigrada zletela v so- 1	• J
znancev in tudi ne sorodnikov. Sklenila je zato, da se vrne v domovino in te dni je res prišla nazaj v Vranje. Sedaj išče pri vranjskih oblastih spričevalo, da je rojena Srbkinja. Na podlagi tega izpričevala se hoče zopet pekristjaniti in potem poiskati svojega sina Vasilija, o ka-
Hilda je ponudbo z veseljem sprejela. Ko ! terem se ve samo t0> da s0 ga doji!e tu.
je prsi in negovale tuje roke. Sofijin mož
pa je stopila v sobo, jo je mož surovo 1 >
zgrabil in jo v navzočnosti svoje žene posilil. Oče otrokov ni ničesar izvedel, ker mu je hčer iz bojazni pred kaznijo vse zamolčala.
Drugi dan je šla deklica k Bohlerjevi ženi in ji tožila, da ima hude bolečine in jo je vprašala, kaj naj naredi. Bohler-jeva je peljala otroka k njenemu očetu in ga prosila naj ji prepusti deklico v nadaljno oskrbo, ker se ji zelo dopade in nima lastnih otrok. Ker je bil oče v gmotnih stiskah in je tudi žena napravila nanj dober utis, je izročil Bohlerjevi-ma otroka. Deklico je Bohlerjeva tako ustrahovala, da se tudi sedaj ni upala povedati očetu resnice.
Ko se je preselila mala Hilda h krojaču in njegovi ženi, se je pričelo grozno trpljenje za otroka. Deklica je morala biti Bohlerjevima za vsakovrstno uslugo, in jo je zlasti mož neprestano zlorabljal. Pa ne samo to. Zakonska Bohlerjeva sta dajala otroka proti plačilu na razpolago v izrabljanje drugim ljudem, tako tudi zakonskima Bertram.
V stanovanju Bohlcrjevih ln kasneje pri Bertramovih so se začeli shajati razni razuzdanci, ki so za denar tešili na otroku svojo pohoto. Deklica ni nikoli imela poguma, da bi se komu zaupala. Ubogi otrok je bil vsled neprestanih pre-ten in pretepanja tako ustrahovan, da se ni niti upal odpreti ust. V navzočnosti svojih mučiteljev se je Hilda vsa tresla.
Konec strašnemu trpljenju nesrečnega otroka je napravila Bohlerjeva sama. Kri minalna policija je postala nanjo pozorna, ker je nagovarjala v kavarni mlade deklice in jih vabila s seboj. Ugotovili so njeno stanovanje in pri tem naleteli tudi na malo Hildo. Otroka, ki je zelo bolan, so takoj oddali v bolnišnico. Bohlerjeva in njen mož sta bila takoj aretirana. Policija išče sedaj tudi druge sokrivce.
pa je bil narednik v srbski vojski in je pred dvema letoma umrl v Skoplju.
Zakladi „Laurentica"
prava proti njemu se ima vršiti koncem septembra, pa bo najbrže sploh odpadla. Pravijo, da je zvezni predsednik dr. Hai-niseh sklenil povodom srečnega okrevanja kancelarja, izdati splošno amnestijo
utrjeno fronto med Verd aro in in Belfor-tom. Ako bi se to posrečilo bi bila Francija toliko kot premagana.
Prvi spopadi s francoskimi četami in lahko prve zmage nad Francozi in Angleži na belgijskih tleh so Nemce še prav posebno utrdili v domnevi, da bodo s sovražnikom imeli zelo lahek posel. Toda baš v tem so sc temeljito zmotili.
Ko so francoske čete prišle na domača tla, je postal njih odpor vedno trdovrat-nejši. Sprva ie Joffre računal, da mu bo morda mogeče ustaviti Nemce na črti Somrne - St. Quentin - Guise — spodnji
njem prodirajoč že od Ortelsburga proti zapadu, dne 30. avgusta pa je katastrofa v Mazurskih jezerih stopila v zaključno
fazo: nemško desno in levo krilo sta se za ruskim hrbtom med Neidenburgom. Wilenbergom in Ortelsburgom — sklenili! Dne 31. avgusta je morala ruska armada — okrog 90.000 mož — kapitulirati. Poveljnik Samsonov ie našel smrt, bržkone se je ustrelil sam. V celoti so Rusi od angažiranih petih armadnih zbo-iov izgubili dva, a trije so se rešili.
Po zmagi nad Samsonvo šo šle Hin-denburgove rete samo do ruske meje, potem pa je takoj vsa njegova armada I nastopila marš proti severo vzhodu, da, j že iz Vzhodne Frusije tudi drugo rusko armado, ki je bila pod Rennenkampfom
prodrla že v bližino Konigsberga. » # *
Na gališkem bojišču bi bili Rusi tekoni 27. in 28. avgusta skoro že premagali Danklovo in Auffenbergovo armado, ki sta se mogli ubraniti le z največjimi na/ pori in s silnimi žrtvami. Naslednje dni pa so Avstrijci vrgli semkaj vse raz> položljive sile, tako da se jim je napo* sled v bojih, trajajočih do 31. avgusta,
za gotova hudodelstva, ki naj se šc do- I tok fnmc0«i * AIellse Na lpi Crti c0 se - v DOJln; lrajajol;ul Inči O Onvnri tudi di io dr Soinel cim ! iranco. i.e ueuse. JNa tej črti so se	posrečilo, potisniti Ruse nekoliko loujo. uovori se tuai, aa jc ur. oeipei sam postavile nemškemu navalu v bran fran- . ,	„ ,„,,,„i: izrazil željo, naj bi se nanašala amnesti- Loske ?ete ^ ra njih s<> dne 27 av.:nazaJ: dne . septembra so zavzel. Ko, ________ I...... ru"c Lt,J U1 M' u,lc JV marov. srechsce ruskcea oaDora.
ja tudi na njegovega atentatorja Jawor-ka, ki mu je osebno že davno cdpustil. Nemara bo dr. Hainisch ugodil želji svojega kancelarja. — Pri tej priliki bodi omenjeno, da je dr. Seipel že popolnoma okreval in da namerava v kratkem prevzeti svoje mesto.
X Atentat na japonskega generala-V nedeljo je parkrat ustrelil v Tokiu neki
dvigni eni
Kakor znano, je nemška podmornica leta 1917. ob irski obali torpedirala veliki . ,. ,	, _ , , , . , ,
angleški prekomorski parnik «Laurentic>, i ?°cifst "a generala Fukudo ko je le-ta na katerem je angleška vlada poslala v I šel k Prireditvi povodom obletnice ka-Ameriko veliko množino zlata in srebra tastrofalnega potresa. General je bil sa-v skupni vrednosti 35 milijonov dolar- i m° ra"jen; Napadalca so prijeli Domne-jev. Angleška vlada je dala najprej pre- j vaj0' da'e napadalec izvršil atentat iz iskati, kako globoko se nahaja potopi je-: osve<e' kf Je bl1 ustreIjen nekl znam
ni parnik pod morsko gladino. Ko so po-
anarhist, ko je bil Fukuda poveljnik gar-
tapljači dognali, da globina ni prehuda, j niz^e' je dala vlada polagoma preiskati 9 potapljači vso ladjo, ali se ne bi dala dvigniti. Parnik pa je tako pokvarjen, da se ogromno delo ne bi izplačalo.
Vsekakor so prišli inženjerji do zaključka, da se izplača dvigniti zaklade, svoječasno namenjene za Ameriko. Polagoma se je posrečilo spraviti zlato in sre-: bro v palicah kos za kosom na suho. Delo bi se moralo končati že lani, pa so se pojavile nepredvidne zapreke. Potopljači so iskali večinoma v shrambi za vrednostne pošiljke, pa je bilo tam le malo zlata, komaj za kake tri milijone. Zato so morali pod vodo pregledati vso ladjo. In to ni bila malenkostna stvar, če po- i mislimo, da je bil cLaurentio skoraj 200\ metrov dolg in okrog 25 širok.
Vse dviganje zlatega in srebrnega zaklada je trajalo skoraj pet let. Človeških žrtev ni bilo nobenih. Največjo nevarnost
X Avtomobilska cesta skozi Afri-
| ko. Te dni so izročili prometu novo ve-| liko cesto za avtomobile, ki veže Buto j v belgijskem Kongu in Mongallo v Suda-! nu. Cesta je dolga nad 900 kilometrov, i Vzdolž ceste so na raznih krajih zgrajena skladišča za bencin in olje. S pomočjo te nove poti je mogoče priti iz Ma-sake v Ugandi v Bomo ob ustju Konga v 22 dneh. Vsa vožnja stane 100 angleških funtov.
marov, središče ruskega odpora. Toda to je bila edina svetla točka za
gusta začeli hudi boji, ki so trajali po j
večini z veliko silovitostjo, do 30. av-j . .. - .... . ,	. .
gusta. Francozi so po uspešni obrambi ! Avstrijce. V središču ,n na desnem kn.
tt	It« co <a t\a L-o71 11 nnnAlni riicl*o n rf* mr\c
prešli mestoma, osobito ob spodnji Meu-
si, tudi v proti napade, ter so ponekod že potisnili Nemce nazaj, povsod pa jim prizadeli velike izgube. Francosko armade so pokazale, da se nanje lahko stavijo največje nade. Vendar se je pokazalo, da so prisotne francoske voine sile mnogo premalo številne, da ustavijo silno nemško prcmoč.
Vrh tega je odločitev že padla na zapadu, kjer so v bPžini St. Quentina Nemci pod Kluckom cbšli vojno črto, rabili \nglež in jih vrgli na Compiegne. S tem se je na široko odprla vrzel in vsled tega se je morala vsa francoska vojska tja do Verduna umikati nazaj. To francosko umikanje je pričelo 30. avgusta in trajalo tudi še prve dni septembra: vršilo se je natančno po izdelanem načrtu, brez bojev ter je pomenilo napoved bližajočih se velikih bitk, na katere so se pripravljali z obeh strani z na; večjo vnemo.
Med tem časom so Nemci z največjo silovitostjo napadali francoski utrjeni pas, med Toulom in Epinalom, da pro-
X Kako za.itrku.ie slon- V neko an-1 dr0 preko L„nevi]!ea ^ Charmes. toda gleško mesto je prišel cirkus s 30 let sta-j nijh stražni napori- spreml)ani z delom rim in zelo dovtipnim slonom, ki so Ea!n'-tež;e artilerije, so bili popolnoma za-
nocfonili cl-iinnn t	ir hlnT*n orncfiL I	1
man.
Po štiridesetih letih
Te dni gre h koncu tragedija neke Vranjcvke, katero so Turki L 1878, ko je bila še lepa in mlada žena, ugrabili njenemu možu ter jo odpeljali v neki solunski harem. Žena se sedaj imenuje Ir-ied Sand, poprej pa se je pisala Sofija Stankovič.
L. 1878., za časa turške vojne, ko so bili Turki premagani ter so se morali umakniti, se je nekega dne velik del turške vojske ustavil v Vranju. Armada je rekvirirala celo vrsto hiš za svoje častnike in druge ugledne osebe, katere so bile ž njo na pohodu. 2rtev rekvizlcije je postala tudi hiša Sofije Stankovič in njenega iioža, po poklicu vrvarja.
Soiija je s svojim možem "fvela v lepi
so tvorili veliki morski psi, ki jih je na stotine obkroževalo razbito ladjo. Potapljači so se jih morali braniti z noži.
Sedaj je dvignjeno skoraj vse zlato in srebro, izvzemši par kosov, ki so raztreseni po shrambah v sprednjem delu par-nika. Te zadnje komade upajo spraviti na dan v par tednih. Ves zlati in srebrni zaklad je last angleške vlade, ki je na ta način prišla do lepega premoženja.
X Povratek ameriških letalcev okoli sveta v domovino. Ameriška letalca okoli sveta sta dovršila svojo nalogo. Na svojem poletu sta si zbrala za-padno smer. Preletela sta vso Severno Ameriko, začenši na obali Atlantskega oceana, šla ob severnem robu Tihega oceana, prišla na Japonsko, potem pa preko Kitajske in Zapadne Indije v Kal-kuto. Odtod ju je vedla pot vedno proti zapadu preko vse Male Azije, Balkana, Srednje Evrope v Anglijo. Zaradi skrajno neugodnega vremena sta že opustila svojo nadaljno pot, pa sta vendarle letela dalje, ko se je vreme izboljšalo. Po-
nastanili skupno z velblodi v hlevu gostil- j
ne. Slon je imel že prej različne humor- | Seve(1a pa je bn na zapadn Cplotni po_ ne domisleke in zato si je napravil nje- j ,oJ5a; v jh dneh septembra tak, da je gov čuvaj ležišče prav pred vrati. Proti • vzbnjal na fral!COsld ;n rnski strani pri
nepoučenemu občinstvu zelo velik pesimizem, velike skrbi pa tudi pri vodilnih politikih.
» * •
jutru pa se je slon okretno rešil verige, si odprl vrata ter prekoračil svojega spečega čuvaja, ne da bi ga bil prebudil, j Ko je prišel na dvorišče, je iztaknil okno jedilne shrambe. Odstranil je žično mrežo pri oknu ter začel iz shrambe pobirati vse, kar mu je prišlo «pod roko». Izmaknil je cele pekače peciva, več komadov rozinovega kruha, pol vreče moke, pol vrečice surovega krompirja, škrnicelj graha, štiri zelnate glave, precej čebule in več hlebcev belega kruha. Nos se mu je zavihal le nad velikim kosom mesa. Pri tem početju ni prav ničesar razbil in pokrov s posode za kruh je položil skrbno na tla. Ko ga je čuvaj pozneje karal zaradi tega greha, se je slon sramoval svoje sladkosnednosti ter je sramežljivo stisnil glavo v kot.
ZA DAME
je dospelo fino angleško blago za kostume ia plašče. Izbera povsem lepa in po cenah zelo ugodna pri tvrdki
DRUGO sms, immm.
Iu se je pokazala popolna ruska premoč. Dne 27. avgusta so vrgli Rusi Avstrijce z Zlote Lipe proti zapadu za Gnilo Li» po. Na pozicijah ob Gnili Lipi so Av« strijci znova poskusili ustaviti se Ru--som, toda silni ruski artiljerijski ogenj in temu sledeči infanterijski napadi so dne 29. in 30. avgusta zdrobili avstrijske čete, zlasti ko so Rusi pri Rohatynu pro« drli avstrijsko fronto. Pri tem je silno trpel tretji armadni zbor na pozicijah med Przemyslani in Kurowicami. Po poldnevu dne 30. avgusta se je na vsem desnem krilu razbita avstrijska vojska umikala proti Lvovu in mimo njega da. lje proti zapadu. Rusi so jim sledili in dne 2. septembra vkorakali v Lvov. Druge ruske čete so ta čas prodrle tudi v ozemlje južno od Dnjestra in v Bu« kovino, zavzele Črnovice, Stanislavov itd. ter se bližale Striju. Sedaj se jepokaza« lo, da tudi uspehi v okolici Koma rova ne pomenijo mnogo in Affcnbergova ar« mada je morala naglo na pomoč na jug proti Ravi Ruski. Do teh dni so Rusi zajeli nad 70.000 Avstrijcev in zaplenili 300 topov.
* * «
Mazurska katastrofa je napravila si« len vtis na rusko javnost. Ne Ic prepro* sto občinstvo, marveč prav tako in še bolj v višjih krogih je povzročila silno depresijo. Ne sme se pozabiti, da je pri« šla katastrofa v Vzhodni Prusiji isto« časno, ko so prihajala Jobova poročila iz Francije, kjer je kazalo, da se nem«
.. , . . ... , > ške vojske ne dajo ustaviti, da je Pariz Na vzhodu se je v Vzhodni Prusiji med takorekoe pred padcem in da morejo
Sw> \ 11 n »> f n, n r-. m nnfiol mrnln ra 1	.	.
oldavo in Allensteinom nadaljevala velika bitka, ki pa se je že 27. avgusta nagnila na desnem ruskem krilu Rusom v škodo; Nemci so deloma obšli, deloma prodrli rusko desno krilo, kamor so vrgli večinoma del vseh svojih sil udarili za Rusi med Wartenbergom in Bischofsburgom proti Ortelsburgu in Wil-lenbergu. To je bil začetek katastrofe, kajti s tem so prišli ne le v bok. marveč dobesedno za hrbet glavnim ruskim silam, ki so se bojevale še vedno zmagovito mad Allensteinom in Gilgenburgom. To pa je postalo tem usodneje, ker so istočasno druge nemške čete prodrle, na skrajni ruski levici ter si v soteskah med jezeri jzvojevale pot preko Lautenburga na Soldavo. Naslednjega dne so Nemci na. obeh krilih še nadalje prodrli; Samsonov, ki je bil že na tem da prodre v središču nemško fronto, je siceT nvidel, v kake mreže ?e je zapletel: skušal se je rešiti, a brez uspeha. Dne 29. avgusta so Nemci uspešno nadaljevali z obkoljeva-
KVirn(nima drugega na sebi kakor parazol.
UUU1U1UC	I Boljši je parazol kakor ni«! In je
Milostiva!	drma s parazolom prav čedna in je le
Jaz nisem vedel, Vi p- ste -Hina in > škoda, da je imela smolo in da je z gotovo veste, kaj je koiubine, Me:5 je j nogo sedla v tinto, žena povedala, da je koiubine obi<». ' Češka umetnost, pa tudi ni računala čilo, K je za' zgornji trup in je hkra- j s tukajšnjo modo. Tukaj ni moda deta za spodnjega" in ga nosijo nekatere kolte. ki bi aogal do peta. Ob takem dame in nekateri otroci.	: defeoltejn bi se v^e dame prehladile v
Takrat, ko sem jaz hodil v šolo, se tega nismo učili in je škoda, da se nismo — jaz si ne bi znal pomagati! Pa so sedaj, hvala Bogu. mlajši ljudje na krmilu, ki vedo, kaj je kombine, hvala Bogu, in niso prišli v zadrego, ampak so bili kos razmeram.
cManess je društvo čeških umetnikov, kajti imajo tudi Čehi umetnike in ne le Slovenci, in so Čehi sploh jako hrabri ljudje, ki se niso ustrašili nego so priredili razstavo svoje umetnosti v Ljubljani. Na razstavo pa vabijo z lepaki in je na lepakih naslikana ženska. Veste, milostiva, ženska sama ob sebi ni brez vsega. Veste, ta razstava ni razstava konfekcije, zato so žensko naslikali brez sleherne konfekcije. Vrhu tega konfekcija tudi stane in so Čehi jako varčni ljudje in nam lahko služijo za zgled. Skratka, namen so j imeli pameten in dober.
Ali niso poznali naših prilik!
Niso brali naših listov, kakšno vreme je pri nas. sicer one svoje dame gotovo ne bi bili poslali semkaj brez konfekcije in celo brez dežnika. Dežnik vendar ne stane dosti! Notri v razstavi imajo n. nr. damo ki t- ''
popek!	vsi ženski krojači in vse
modes et robes ogorčene, da jih bo ona SeSka moda spravila ob delo in kruh. Sploh se potem ne bi dalo ločiti, katera dama je dama in je »milostiva > in katera ne, ker ne bi imele oblek, pa bi bil prevrnjen ves družabni red.
ka zoper njega in mislim, kar je modernih dam, ne bo nobena brez takega kombinčja.
Samo vzadi na hrbtu in tam okoli ne vem, kakšen je. Nemara se kombine tam vzadi ne pričenja koj pri gro-dih, ker grodi ni tam vzadi. Sploh ne vem, ali sega kombine tudi na hrbet
ra bi bilo dovolj in je škoda za lepi orostor, da je prazen. In si boste lahko vse slike mirno ogledali in od blizu. Oziroma od daleč. Oziroma izza i nika v Petrogradu Palčologuea j>opoIno«
že prihodnji tedni prinesti popoln zlom Francije. Pričakovalo se je, da se Nem; ci po zmagi nad Francozi obrnejo zoper Ruse in s kakim uspehom se jim bo mo« goče upirati, to so pokazala Mazurska jezera ... Pod to perspektivo celo sijaj« ne ruske zmage v Galiciji niso napravi« le skoro nikakega vtisa; preveč so jih stavile v senco strahotne vesti iz Fran« cije in iz Vzhodne Prusije.
Lahko se trdi, da je bila situacija dne 31. avgusta na višku ugodnega razvoja za Nemčijo; njen vojaški položaj je do« segel vrhunec. Toda na zapadu so se baš te dni pričela Joffreova gibanja, ki so prinesla preobrat in ravno katastrofa v Vzhodni Prusiji je bila s tem preobra« tom v najožji zvezi.
Pogostem se tolmači ruski poraz pri Allensteinu kot znak ruske vojaške in« feriornosti napram Nemcem. Taka pre« soja je brezdvomno neutemeljena. Pred« vsem je potrebno naglašati, da so Rusi dasi je bila njihova mobilizacija gotova izredno zgodaj, vendarle pričeli ofenzivo v Vzhodno Prusijo, preden so bili zanjo zadostno pripravljeni. Začeli pa so jo, kakor je iz memoar francoskega posla«
vogala. Oziroma z zaprtimi očmi. Ka kor to zahteva vsaka slika po sebi in so nekatere take. da jih je treba gledati z dušo. Vsak tega ne zna in sc
Veste, milostiva, kaj je »Tarzan, sin nekateri pripravljajo na razstavo s po-opice»? Tako se pravi romanu, pa ko božnim čitanjem zanesljivih kritik, s je bil svoj čas oznanjen na lepakih, je j posti in z bičanjem samega sebe.
ma dokazano, na intervencijo Francije, ki se je nahajala vsled nemškega udera skozi Belgijo, v strašnem položaju. Le vsled francoskega pritiska so pričeli Ru« si ofenzivo tako zgodaj, še ne dovolj pri« pravlieni, predvsem z namenom, da raz« bremene francosko vojsko. Odločilni
bila takisto naslikana dama brez kon- j Razstava je jako lepa in zanimiva člani vrhovnega vojaškega vodstva so fekcije, toda je bila naslikana edvza- in so to ali ono zlasti tudi kubistično	^i--—~
di. Bila je, kakor rečeno, čisto brez,' slike na levi strani vzadi. Mislim, da
pa ji vendar oblasti niso dale kombi-neja. Ampak so ji pustile dekoltč. Morebiti je torej moda takšna, da se nosi
Pa so izprevidele oblasti, da je če-! oblastni kombine samo spredaj. More-ška dama, kakršna je brez konfekcije, j biti pa tačas niso bili pravi ijudje v opasna javnemu miru in redu, ia so j oblastih in niso poznali kombinejev — ugibali in so ugenili in so damo oblek-' nič se ne v6.
li. Oblekli so jo v komhinč. Hvala I O milostiva. ali si boste tudi dali Bogu. da so vedeli, kaj je kombine, j umeriti tak kombine? Recite gospodu in je to jako primerno oblačilo, nobe- soprogu, da čisto malo stane, ker ga no drugo se ne bi dami tako prileglo! j ni vf'iko. in da oblasti same priporo-Pričenja se pri grodih in ji sega doli tik do bedres — to je kombrnč.
Ne vem. kakšno se Vam zdi, milostiva. to oblačilo, meni se zdi precej šik. In ima preproste, toda plemenite linije podolgastega četverokota, ne preširokega, tako da pušča na desno in na levo neoviran in nezagrnjen razmah okrogli obilici kolkov. Ali ni to šik? Zdi se mi, da oblasti s tem koni-binejem niso le rešile situacije, ampak so ustvarilo modo in je ta kombine •ednj oblastno priznan in ni pomisle-
so kubfetične. Milostiva. ne veste, kaj so kubisti. in sem vprašal prijatelja Petra ki je tudi pri slikarjih, in je dejal, da vse nič ne pomaga. Dejal je. da ti ljudje iz svoje duše venkaj slikajo in jim je duša polna čudnih figur in te čudne figure potem naslikajo. Ampak je dejal, da sicer ni ovire zoper tako slikanje in da od policije ni prepovedano, kar m0 jako veseli. Občudoval sem tc slike in jih je ta-čajo to mo.la. Oblasti Vaš gospod so- čas gledal še dni? človek in si je prog jaJro spoštuje pa se bo vdal in venomer praskal glavo. Pa si je ni privolil!	.praskal zaradi mrčesa, ampak so slike
In Vam zelo prir>OTOČam tudi raz- • nanj napravile tako globok dojem. stavo. Ni g.i ječe in se ne bojte, milo-1 O milostiva. vzemite še gospoda stiva, ne la-? ne bo skrivljen Vašim ! -cproga h kubistem! Pa pazite, da se kurjim oeesotn Amoak je toliko pro- ne bo na glas pridušal. to je nedostoj-stora, da hi k.ikf: dame še lahko pro- I no. naj si ra jši pri kubistih naroči svoj dajale kaka okrepčila. In od četrte I portret! Kakšen bo ta-portret, je jako ure naprej bi lahko bil koncert tužnih [radoveden balalajk in bi lahko kak Miljo efendi j Vaš vdani pekel turška kavo in bi lahko kak ' ~ Fr. t. dni*	K*č&	Proat©:- !;	•........- '
bili, kakor je dokazano, proti ofenzivi, med njimi Januškevič, šef generalnega štaba, češ da so čete še preveč raz« tresene, da je transportiranje težavno in da je v deželi jezer, gozdov in goste mreže zavitih rek potrebno skrajno pre« vidno in počasno napredovanje. Toda zmagali so oziri na Francijo in ofenziva se je vršila kljub skepsi, in to v razme« roma zelo urnem tempu. Dosegla pa je svoj namen; povzročila je paniko v Nem čiji in nemško armadno vodstvo je mo« ralo vreči močne sile na vzhod, tned nji« mi dva zbora in eno konjeniško divizijo iz Belgije: te sile bi bile krvavo potreb« ne v bitki ob Marni, ko je Nemcem zmanjkalo čet. Zato se lahko zaključi s polno upravičenostjo: Ruski poraz na Mazurskcm jc pripomogel k francoski zmagi ob Marni.
iiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zopet so došli najnovejši medni Usti za dame in gospode. Dobe se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Nepovoljna vinska letina
Zboljšanje mošta.
Že dolgo ni vladalo v vseh krogih takšno zanimanje in ugibanje glede vin« ske letine kakor ravno letos. Je pa tudi vedno tako grdo vreme, da mora vsa« kdo sklepati na nezadostno dozoritev grozdja, osobito v mrzlejših krajih.
Sedaj moramo pač že z gotovostjo tr« diti, da bo letošnja vinska letina ne sa« mo v kvantitativnem, marveč tudi v kva Iitativnem oziru, z malimi izjemami, v splošnem znatno zaostala za lansko. V kvalitativnem oziru bi se še popravilo, ako bi nastopilo lepo, suho vreme in trajalo ta ter prihodnji mesec, kar se pa, kakor kaže ne bo zgodilo. Če bo pa trajalo še dalje takšno deževno vreme, bo pričelo grozdje še gniti, kar bo kva« liteto še bolj poslabšalo in množino re« duciralo.
Zaradi teh okolnosti lahko računamo letos v Sloveniji na dve tretjini lanske« ga pridelka. Več ali manj podobno ne« ugodni izgledi so tudi v drugih vinogra« :lnih krajih naše države. Zato pa tak« ;no skakanje v ccnah in splošno naku« aovanie lanskih šc preostalih zalog.
Poleg preobilega dežja sta največje »!o prizadjala vehementno nastopivša icronospora in grozdna plesnoba mescca julija. Ponekod pa tudi razne hude nc« vihte s točo.
Ker daje nedozorelo grozdje kisla, šibka in nestanovitna vina, bo torej umestno in potrebno, da se grozdje pu« sti na trti kolikor mogoče dolgo, dokler vremenske razmere le dopustijo, kajti v zadnjih dneh dozoritve pridobiva grozdje ob lepem solnčnem vremenu vsak dan na sladkosti. To js naravno zboljšanje.
Umnoklctarsko zboljšanje se pa vrši s posebnim dodatkom čistega kristalne« ga ali kockastega sladkorja (ne pa saha« rina, trsnega rjavega sladkorja, melase itd.) koj ob trgatvi med kipenjem. Že z dodatkom 2 kg na 100 1 mošta se do« seže prcccjšcn uspeh, z dodatkom 3 do 4 kg se pa mošt, oziroma vino že znatno zboljša, ker vsak kg pokipelega slad« korja da 0.64 odst. alkohola, torej 3 kg skoro 2 odst. alkohola.
Vina iz pravilno sladkorjenih moštov postanejo močnejša in polnejša, to je bolj ubrana ali harmonična, se rajši či F.tijo in zgubijo na kislini in surovini. Glavno je, da dodani sladkor popolno« ma pokipi, kar se z gotovostjo doseže le, če se sladkor primeša moštu med ki« penjem, ko je tudi še primerno gorak. V mrzlih ali že popolnoma pokipelih moštih se dodani sladkor počasi raz« kraja in nepopolno pokipi, kar ovira normalno čiščenje. Spomladi ali poleti se tako vino z nepokipelim sladkorjem šc lahko spridi.
Vse tu omenjeno velja tudi za event. sladkanje ali zboljšanje sadnega mošta. Taka manipulacija se ne smatra za pan« čanje, marveč znači tako postopanje tudi po vinskem zakonu kot napredek v umnem kletarstvu, kajti doda se mo« štu le naravni nadomestek. Zato sc jc v ta namen že uradno vse potrebno ukre nilo, da se dobavi letos za zboljšanje vinskega mošta več vagonov sladkorja po znižani ceni v svrho oddaje med naj« bolj prizadete vinorodne kraje v Slove« niji. Želeti bi bilo, da bi država iz sploš« no « gospodarskih ozirov temu prizade« vanju po možnosti ugodila, da vinska kupčija zbog slabe kvalitete ne zaostane kajti čim boljše je vino, tem več in tem hitrejše ter ugodnejše sc proda, dočim bi se morala slaba kvaliteta (kislica) ve« činoma doma konzumirati.
Sedanje kritično vinogradno stanje je toli razvpito vinsko krizo že rešilo. Vi« na je namreč sedaj tudi pri vinskih tr« govcih že prav malo in cena je poskoči« la pri vseh produccntih v primeri s ce« nami meseca maja in junija. Tako se bodo do prihodnje trgatve vse, tudi pro« ducentove kleti izpraznile. Fr. Gombač.
do 14.5, bosanski 12—15, junice domače
I.	14—15.5, II. 12.5—14, krave domače I. 13—14.5, II. 12—13, m. 9—10, bosanske
II.	10—12, III. 8—9, bivoli 18, teleta I. 20 do 22.25, II. 17.5—19, svinje nepitane 20, pitane domače 22.5—23.5, sremske 20—24, prasci do leta 20-28, starejši 17.5—20 dinarjev. Konji no komadu: težki tovorni 8000—13.000, lahki 7000—9000, kmečki 7000—8000, vozni lahki 2750—7000, srednji 3000—5000, težki 7000—10.000, žrebe-ta do leta 2500—3000, do 2 let 2500 do 4000, do 3 let 4000—5000, starejši 5000 do 8000 Din. Konji za klanje 3.75—1.5 Din za kg žive teže. Krma: navadna detelja 125—150, lueerna 100—150, seno I. 100—105, n. 75—83, otava 125—150, slama za krmo 100. za steljo 75 Din za 100 kilogramov.
S hmeljskega tržišča: Zatec (ČSR.), 1. septembra. Na kmetih se plačuje od 1600 do 1750 Kč za 50 kg, v Žatcu do 1850; zelo mirno.
Svinjski sejem na Dunaju (2. t. m.). Dogon 8500 komadov; od tega 1062 iz Jugoslavije, CS06 iz Poljske, 1384 iz Rumunije, 120 iz Madžarske in 128 domačih. Cene debelim svinjam so napram prešlemu tednu spočetka poskočile za 2500 aK, a mesnim za 1500 aK pri kg, tekom sejma pa so ponovno popustile. — Za kg žive teže notirajo v tisočih aK: svinje debele T. 28.5—29.5 (izjemoma 30). srednjetežke 28—29, kmečke 27.5—29, stare 25—27 in mesne 23—29.5.
Tržna poročila
Novcsadska blagovna borza (". t. m.). Pšenica: baška, nova, 24 vagonov 355 do 360. Ječmen: 355—360. Oves: 265—270. Turščica 45 vagonov 285—290. Fižol: 11 vagonov 425—130. Moka: baza »0«, 3 vagoni 575—580. Otrobi: 195—200. — Tendenca nestanovitna.
Zagrebška vinska borza (3. t. m.). Do zaključka ni prišlo, ker ui bilo niti blaga. Za denar so bile nastopne cene: dalmatinsko vino, črno, 11 do 12 odst., pariteta Sušak (molo), po lit. odst. mal. 35; dalmatinsko, belo. 11 odst., pariteta Sušak, po lit. odst. mal. 50; slovenska vina: Lju-tomerčan, beli, mešani, 8 odst., 1922., pariteta Središče ali Ormož, 7; belo, sortirano 10 odstotkov, 1922. 9; belo mešano, 10 odst., 1923. par. Središče ali Ormož 11; belo, sortirano, 12 odst., 1923, 14; isto. iz 1. 1921. 16; hrvatsko, belo, 10 do 11 odst., 7; belo vršaško, 10 odst., 5b Vršac 6; vršaško črno, 11 odst., ab Vršac 5.5; belo, Okič-Plješiviea, 9 od.st., postavno Jaška 7.5.
Zagrebški tedenski sejem (3. t. m.). Dogon in dovoz nekoliko slabša radi slabega vremena. Posla malo. Od inozemskih kupcev so bili Italijani, ki so te zanimali v glavnem za konje, vole in mlado živino. Cene prilično nespremenjene. Neznatno so se podražile zaklane Svinje. Za kg žive teže notirajo: voli domači 13.75—16.25, II. 12.5—13.5. III. 10—12, bosanski I. 13—15, If. 10—i'2, III. Jt-rl0. .iunci dom*« t 14&-rl5.5._II. 18
= Dviganje dinarja se na zunanjih borzah opaža že clalje časa, kar prihaja do izraza tudi na naših borzah. Na curi-ški borzi se to polagano, a trajno bolj-šanje dinarjevega tečaja ni tako opažalo, ker je bil obenem mednarodno čvrst tudi švicarski frank, čvrstoča dinarja ia nedvomno posledica po prejšnji vladi uie-jenih gospodarskih prilik, ravnovesja državnega proračuna, zlasti tudi aktivnosti naše letošnje bilance, ki po dosolaj ;"-a-nili statističnih podatkih obeta za letošnje leto jako ugoden zaključek. Da bo r.aš izvoz letos obilen, je ugotovil tudi kongres trgovskih i:i obrtniških zbornic v Beogradu. Gotovo je od sposobnosti nove vlade odvisno, da li bo zbiijt.ii;,3 dinarja, ki ie sedaj čvrst le po zaslugi prejšnje vlade, ostalo trajno. Na naših borzah so tečaji deviz včeraj dalje oslabeli.
= Priče tek trgovinskih pogajanj z Avstrijo. Iz Beograda poročajo, da .ie končno določeno, da se bodo trgovinska pogajanja. z Avstrijo pričela dne 11. t. m.
—Državni sladkor se to predaja! pa enakih cenah kakor iz privatnih tvornic. Iz Beograda poročajo: Ekonomsko finančni komite ministrov je sklenil, da' se bo sladkor iz državne tvornice v Bci/j prodajal po isti ceni kakor sladkor privatnih Sladkornih tvornic. S tem preneha biti državni sladkor regulator cen napram pretiranim povišanjem cen sladkorju privatnih tvornic. Nova vlada s tem zelo slabo skrbi za konzumenta. Spričo današnjih neopravičeno previsokih cen sladkorja pač od vlade tega čina ni bilo pričakovati.
= Stanje posevkov v prvi poiaviei avgusta jc 'bilo po službenih podatkih med dobrim in zelo dobrim. Računa se, da znaša pridelek na ha v q: v ba^ki oblasti: pšenice, ozimne 15, jare 13, ječmena ozimnega 13, jnrega 12, rži ozimne 15: v ljubljanski oblasti: pšenice ozimne 9.64, jare 6.98. ječmena ozimnega 9.08, jarega 9.95, rži ozimne 9.7, jare 8.95.
= Izgledi letošnjega izvoza iz Vojvodine. Po službenem poročilu novosadske Trgovske in obrtniške zbornice so izgledi za letošnji izvoz i/. Vojvodine zelo ugodni. Po doslej službeno sprejetih po-, datkih se pričakuje, da bo letošnji voj- j vodinski izvoz v inozemstvo znašal vred-1 nost okrog 1 milijarde 800 milijonov Din. Zbornica povdarja, da se bo ta znesek dosegel le, ako bo vlada ugodila zahtevam privrednikov.
= Izplačevanje šestega kupona 7 odst. investicijskega posojila se bo začelo dne 15. septembra.
= Koliko bo prirasel izvoz tobaka. N:'. gospodarskem kongresu v Beogradu se je omenjalo, da imamo iz žetve 1923. pripravljenih :'.a izvoz 5C0 vagonov tobaka v vrednosti 425 milijonov Din. Ta tobak je zelo dobre kakovosti in lepo spako-van. Razen tega tobaka jc še 320 vagonov iz žetve 1922. Rezultat letošnje žetve, ki je bila obilna, šc ni znan.
= Produkcija opija, riža in bombaža v naši državi. Znano je, da sc pridelujejo na skrajnem jugu naše države opij, riž in bombaž. Posledn ja dva predmeta moramo uvažati v velikih količinah v našo državo. Kakor je podoba, bi sc pri nr.s mogla prcdukcija riža dvigniti polagoma na tako višino, da bi bil uvoz nepotreben. Za bombaž naša zemlja ni tako ugodna in zato ni misliti, da l>i naša domača produkcija bombaža mogla kriti lcedaj domačo potrebo. Opija se je proizvedlo la/ii 25.000 kg v vrednosti 40 milijonov Din iu se jc vsa količina prodala v Solun. Riža se .je pridelalo 300 vagonov, od katere količine se je celo izvozilo 50 vagonov. Pridelek bombaža je znašal 12 vagonov srednje kakovosti.
= Ureditev železniškega prometa z Madžarsko. Po vesteh iz Budimpešte se bodo pogajanja za ureditev železniškega prometa med Jugoslavijo in Madžarsko pričela dne 15. t. m. v Budimpešti.
Os'ešba tvornica sladkorja je prič"!:'. b kampanjo 1- t. ni. in sc računa, da bo traiala šest mesecev. Zaradi obilne-.
ga deževja je treba računati tudi na to, da bo vsebina sladkorja v pesi letos manjša kakor druga leta. Tvornica plača meterski stot pese z 2.5 kg surovega sladkorja. Ker kg takega sladkorja stane 15 Din, tedaj dobi produccnt za meterski stot pese 37.5 Din. Pridelek pese na oralu znaša 120—220 meterskih stotov, tako da je mogoč največji dohodek okrog 8 tisoč dinarjev na oralu. Osješka tvornica računa, da bo predelala 1.3 milijona meterskih stotov pese, kar bo dalo 1300 vagonov sladkorja.
= Nova tvornica glicerina. Jugoslovenska tvornica mila Schicht, d. d. v Osijeku se je odločila, da zgradi v Osijeku tvornico glicerina,
= Obtok bankovcev v Avstriji je po izkazu 31. avgusta zrastel za 712 milijaid na 8002 milijardi aK. Zlati zaklad se je pomnožil za 299 milijard na 3561 milijard aK.
= Namera povišanja železniških tarif v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se pripravlja v Avstriji povišanje železniških tarif, ki bi stopilo v veljavo s 1. januarjem 1925. Povečani dohodki bi se uporabil: za nabavo in popravilo vagonov.
= Konkurzi in poravnave na češkem. V mesecu avgustu se je število konkur-zov in poravnav v pokrajini Češka napram juliju zmanjšalo. Otvorilo se je 57 poravnalnih postopanj (v juliju 72) ter 23 konkurzov (v juliju 26).
= Obratne omejitve v vitkoviških (ČSR) železarnah. Kakor javljajo iz Prage, so vitkoviške železarne ugasnile en plavž in v novi jeklami dve Martinovi peči.
= Prebitek nemške zunanje trgovine v juliju. Iz Berlina poročajo: V juliju .je v nemški zunanji trgovini nastopil preokret in je trgovinska bilanca zopet aktivna. Napram juniju je uvoz nazadoval za okroglo 200 milijonov zlatih mark, a izvoz napredoval za 100 milijonov zlatih mark. Nazadovanje uvoza se nanaša na vse blagovne skupine razen živil in pijač, katerih uvoz je neznatno porasel, izvoz beleži porast v vseh blagovnih skupinah.
= češkoslovaška trgovinska bilanca., Češkoslovaška zunanje trgovinska stati-. stika za mesec julij izkazuje aktivum 82 | milijonov napram 17 milijonom Kč v ju-, niju. Aktivum za dobo januar - julij, t. I.' znaša okroglo 661 milijonov Kč napram 1704 milijonom čeških kron v enaki dobi lanskega leta. Glavni vzrok za to nazadovanje so v povečanem uvozu bombaža, volne, moke in žita.
= Angleški kredit za Scvemonemški Lloyd. «Times» doznavajo, da jc Sever« nonemškemu Lloydu dovoljeni kredit v znesku 1 milijona funtov pribavljcn od neke angleške zavarovalne družbe in ostane skoro izključeno v deželi. Denar jc določen za nakup premoga in drugo. Obrestna mera je 8 odst. Predvidena so odplačila v letnih ratah, ako Severno« nemški L!oyd to želi.
Notirajo devize: Amsterdam 0 do 2980; Dunaj 0.1075 do 0.108, Bruselj 388 do 392, Budimpešta 0.10 do 0.104, Bukarešta 375 do 38.5, Ženeva 1442 do 1444, London 343.5 do 3-14, Milan 338.5 do 339.5, New-York 76.4 do 76.6, Pariz 413 do 414, Praga 229.4 do 229.5, Solun 134 do 138, Sofija 76; valute: mK 0.105, leji (srednji tečaj) 38; efekti: 7 odst. posojilo 67 do 67.5, agrarne 25 do 25.5, Vojna škoda 129 do 130; termini: Ženeva za sept. in okt. 1450, Dunaj za 15. okt. 0.105 do 0.108, New-York za 30. nov. 77.5, London za 15. t. m. 344.75, Praga za sept. in okt. 229.
Tvrdka Stermecki v Celju
Ob Savinji, kjer so se svojedobno bili vroči narodni boji za »most do Aarije*, stoji malo, a lepo mesto Celje z boga'o okolico in močno industrijo. Tu se je leta 1905. marca meseca naselil mlad. a delaven trgovec Rudolf Stermecki, sin slovenskega posestnika z Bizeljskega. Boj, ne samo navadno konkurenčni, ampak' tudi narodno-konkurenčni, je bila ta tvrdka na »nož« s staroreaiiranimi nemškimi t vrdkami z močnim kapitalom in z najboljšimi tvorničnimi zvezami. Solid-nost in trdna volja sta zmagala; majhna narodna trgovina se je razvila še pred vojno v veletrgovino, v veliko detajlno trgovino in v pošt.no-razpošilialno trgovino. Ime trgovine Stermecki iz Celja je postalo znano po vseh jugoslovenskih deželah prejšnje Avstrije.
Hiša, kupljena leta 1911., se je po pogodbenim poteku 1923. rešila vseh strar.k ter po 7 mesečnem prezidavanju spreme: nila v velike dvorane, katerih ena v pri: tličju — za detajlno trgovino — ima 254 kvadratnih metrov, druga v prvem nad: stropju — za razpošiljal o in en <rros — 204 kvadratnih metrov in prostori za pisarne, krojače, čevljarje, šivalnico perila in druga skladišča 310 kvdr. m, skupaj 768 kvadratnih metrov.
Oddelki v detajlni trgovini so razvrščeni od zapada proti severu, kakor sledi: 1. preproge, zavese in posteljna oprema, 2. bombažne tkanine, 3. volnene tkanine in sukno, -1. čevlji, 5. damska konfekcija, 6. moška konfekcija, 7. perilo in modni predmeti. 8. klobuki, 9. garderoba, 10. krojaška delavnica, 11. čevljarska delavnica, 12. hišnikovo stanovanje.
Prvo nadstropje: en gros in razpošiljal-nica: 13. šefova pisarna, 14. knjigovodstvo, 15. korespondenca in ekspediti, 16.
nazora Sokolstvo ceni in spoštuje. Obsoja pa vsako zlorabo tega plemenitega bistva človekove duševnosti v kakršnekoli ne-verske namene, ravno tako kakor obsoja izrabljanje kakršnihkoli kulturnih in političnih organizacij za uveljavljanje svetne moči kateegakoli verstva.
Sokolstvo spoštuje vsako versko prepričanje.
SOKOLSTVO IN DRUGE ORGANIZACIJE V NARODU.
Napram vsem organizacijam v narodu, ki Sokolstvu niso nasprotne in katerih program ni v nasprotju s principi Sokolstva, zavzema jugoslovensko Sokolstvo prijazno in prijateljsko stališče. Članstvo lahko sodeluje v teh organizacijah in njihovih odborih.
Sokoli in Sokolice, ki so člani organizacij, ki ne nasprotujejo ideji Sokolstva, so dolžni, da se tudi kot člani nesokolskib organizacij brezpogojno ravnajo po sokolskih načelih in sokolski disciplini, držeč vedno visoko ugled in dostojanstvo Sokolstva.
ort
SLUŽBENE OBJAVE LLAP
(Iz seje upr. odbora z dne 1. septembra.)
Na predlog juryje mitinga za prvev,-st\o Jugoslavije, dne 30. in 31. avgusta t. 1. verificirajo se sledeči novi slovenski rekordi: Dame: 1. Met kopja: 24.50 m. Preveč Silva (S. K. Primorje). 2. Met diska: 21.29 m, Krisch Baby (S. K. Ilirija). 3. Skok v dalj. z zaletom: 4.715 Šar.tel Duša (S. K. Primorje). 4. Štafeta 4 X 60 m: 33.4 S. K. Primorje (Ravnikar Mica, Šantel Voja, Preveč Silva. Šantel Duša). 5. Tek 60 m: 8.1, Šantel Duša. (S. K. Primorje). 6. Tek 100 m: 13.6, Šantel Duša (S. K- Primorje).
Moški: 1. Skok ob palici 2.90, Štrekelj (S. K. Ilirija). 2. Met kopja: 42.10 m, Orehek (S. K. Ilirija). 3. Tek 400 m: 53.6, Valtrič liinko (S. K. Primor.le). 4. Štafeta 4 X 100 m: 46.1 S. K. Primorje (Val-j trie Hinko, Slamič Vinko, Koch Ciril. Perpar Stanko).
Pošlje se Jug. Lahkoatietskemu Save-zu, Zagreb predlog juryje. da se verificirajo sledeči novi jug. rekordi, postavljeni na mitingu za prvenstvo Jugoslavije, dne 30. in 31. avgusta.
Dame: Met kopja: 24.50 m, Preveč Sil-ukno, 17. volnene tkanine, 18. bombažne j va K_ prjmorje). Tek 60 m: 8.1, Ša;;-
tkaninc, 19. perilo in kratko blago, 20. pletenine, 21. stroji za rezanje vzorcev in šivanje kaitonov, 22. garderoba, 23. le-pljnje vzorcev, 24. pakovalnica.
Na vsestranske zahteve, posebno iz Srbijo, Hrvatske, Besne in Banata, sc je
tel Duša (S. K. Primorje). Tek 100 rn: 13.6, Šantel Duša (S. K. Primorje). Štafeta 4 X 60 m: 33.4, S. K. Primorje (Rav nikar Mica, Šantel Voja, Preveč Silva. Šantel Duša).
Moški: Met kopja: 50.88 m, Gašpar
3. septembra: LJUBLJANA. Notirajo: r.a blagovnem tržišču: trami od 4 do
lastnik tvrdke letos zopet odločil izdaja- (Hašk, Zagreb). Tek 5000 m: 17:12.0, ti vzorčne kolekcije od vsega marmfaktur- j paerc] (Marathon, Zagreb), nega blaga, t. j. sukna, knmgarna, ševijo-1 LLAP. razpisuje v dnevih 20. in 21. ta za moške in ženske obI"';e, parhenta, j septembra damski in moški olimpijski eefirjn, hlače vine, platna itd., katere sc , petoboj za prvenstvo Slovenije. Damski bodo pošiljale s:'mo proti 8 dnevni vrnit- j pjtoboj sestoji iz sledečih disciplin: Tek vi, drugače proti plačilu 150 Din. Popol- j co m in 2oo m, skok v daljavo z zaletom noma zastonj pa dobi vsakdo na zalite- mct kopja ;n diska: moški petoboj: tek
vo krasno ilustrovani cenik z več tisoč predmeti slikami.
Ker jc- železnica precej draga, tvrdka Stermecki pa želi, da si to novo podjetje ogleda lahko tudi vsakdo stanujoč izven Celja, se bodo delila do preklica
13 m dolž., 8-8, 8-11, 11-11, 11-13, 13-16,1 darila v blagu za povrnitev železniške 13-19, 16-19, 16-21, 19-24. 21-27, 34-29. j vožnje in sicer: pri enkratnem nakupu franko meja 0 do 450; trami, 4-4 150 kom. prt ko 1000 Din darilo za 20 Din: to se 6 m, 4-5 100 kom. 5 m, 100 kom. 6 m, I stopnjuje in doseže pri enkratnem naku-6-8 50 kom. 5 m, 4-4 50 kom. 4 ui, pu čez 15.000 Din vrednost 1500 Din. 4-5 50 kom. 4 m, 4-5, 4-5, k. v. C do 7 m,: Izvzeti so samo ostanki, ki se itak 2 vagona (430); štakete od 1.4 m napr. j predajajo pod lastno ceno in sukanec, dolž., od 2.5 do 4 cm deb. na drob. kon- j Tvrdka Stermecki zaposluje čez 30 cu, franko slov. nakl. posl. tek. m. 0 do uslužbencev, potnike in agente ima pa 0.5; deske, 20 mm, III., franko meja 555 po celi Jugoslaviji, do 0; remeljni polov. I. II. III. franko meja 698 do 0; oglje vilano I, franko meja 122.5 do 0; pšenica: domača, pariteta Ljubljana 395 do 0, baška, franko baška postaja 0 do 370; suhe gobe po kakovosti 48 do 54 do 0; krompir, zdrav, suh, franko nakl. post. 120 do 0; jabolka prebrana. franko nakl. post. 0 do 155; seno, prešano, I. a. sladko, franko nakladalna
Sokol
5z II. sokolskega sabora
Jugoslovensko Sokolstvo je na svojem drugem saboru zavzelo načelna stališča postaja 75 do 0; vin^Io, 'domsko"1 napram raznim javnim faktorjem, korpo-štajersko, hrvatsko, po vzorcu, franko na-1 racijam in državnim ter občim mstituci-kladna postaia 640 do 0;	iam- Vrhu tega je bila na saboru do po-
na vrednotnem tržišču: Vojna škoda drobnosti predelana organizacija uprav-105 do 115 (115), Ljubljanska kreditna nih, tehniških prosvetnih m drugih od-225 do 0, Merkantilna 118 do 122, Prašte- borov ter odsekov. _ diona 917. Slavenska 0 do 105. Strojne j Ker so načelna vprašanja važna in za-
150 do 165, Trbovlje 4S0 do 500, Vevče ' »inliva za sPiosno •'avnost lu ke!: nii0 123 do 130, zadolžnice Kranjsko deželne "dana v končni redakciji, prinašamo nekaj resolucij, sprejetih na saboru.
SOKOLSTVO IV VERSTVO.
Sokolstvo priznava svobodo prepričanja in mišljenja vsakega posameznika in za-kem tempu. Blaga je bilo dovolj, a pro- .hteva od svojega članstva, da bodi raornl-niet je bil manjši nego včeraj. Nekaj več, no neoporečno in da spoštuj vsako iskre-
mišljenje Ln po®teno
200 in 1500 m, skok v dalj. z zaletom met kopja in diska.
Prijavnina znaša 15 Din. Klasificira se po olimpijsikh tabelah. Tozadevni razpored sestavi tehn. odbor.
Miting za prvenstvo srednjih šol se določi na 27. in 28. septembra. Tozadevni razpis izvrši tehn. odbor.
banke 0 do 93.
ZAGREB. V efektih je tendenca slaba. — V devizah je tendenca nespremenjena. Tečaji vseh deviz padajo dnevno v er.a-
pi ometa je bilo v devizah r.a Dunaj in Italijo, po katerih je precejšnje povpraševanje. Notirajo devize: Dunaj 0.107 do 0.103, Budimpešta 0.1C4 do 0.105, Bukarešta 37.1 do 40.1. Italija izplačilo 338.5 do 341.5, ček 337.5 do 340.5, London izplačilo 3-13.55 do 346.55, ček 34; 345.95, Nev.--York ček 7G.16 do
do 76, aK 0.1065 do 0.1085, Kč 224. 227.5, mK 0.0965 do 0.0985, lire Sd4 do 337; efekti; bančni: Trgo do 33, Eskomptna 119 do 120. Kreditna 122 do 123. Hipo 62 do 63. Jugo 110 do 11 Praštediona 915 do 920. Slavenska 100 do 105; industrijski: Eksploat»cij.; 110 do 115, Šečerana 975 lo 995, isis 58 do 59, Slaveks 240 do 250. Sla\oj;ja 86 do 88, Strojne 150 do 0, Troovlje 485 do 500, Vevče 123 do 135; državni: 7 cdst. posojilo 64 do 65, Vojna škoda 1'2 do 117.
BEOGRAD. — Tendenca nestanovitna. j Promet majhen. Poslovanje, bazi 6,80.1
prepričanje
no drugih.
Glede vere stojimo na stališču, da je vera najintimnejši in najsvetejši del notranjega življenja vsakega posameznika. In ta bistveni del človekovega svetovnega
LLAP. — službene objave. Seja upr odbora LLAP se vrši v petek, dne 5. t. m. ob 20.30 uri v damski sobi kavarne Emona. Udeležba vseh odbornikov dolžnost. — Predsednik.
LNP. Z ozirom na nejasnosti služb, objav LNP. iz seje posl. odbora z dne 3. septembra se naproša tajnik II. LNP.. da se zglasi danes ob 21. uri zvečer v našem uredništvu.
Nogometno prvenstvo Jugoslavije. — Ilirija : SAŠK (Sarajevo). V nedeljo, 7. t. m. se vrši v Ljubljani na igrišču Ilirij? tekma za prvenstvo Jugoslavije med prvakoma ljubljanskega in sarajevskega podsaveza, Ilirijo in Sarajevskim amaterskim športnim klubom. Zmagovalec tekmuje 21. t. m. z zmagovalcem v tekmi Hajduk : Gradjanski ŠK., ki se vrši v nedeljo v Splitu. Razume se, da se prvaki podsavezov mrzlično pripravljajo na te odločilne tekme in da bodo zastavili vse sile, da obvladajo protivnike ter di ostanejo še naprej v konkurenci za prvenstvo države. Protivnik lliriie SAŠK je znan kot eno najbolj borbenih moštev Jugoslavije; tej lastnosti zahvaljuje, da je dospel lansko leto v finale za.iedno z Gradjanskim, kateremu je končno pedie-gel šele v drugi, ponovljeni tekmi. Ilirija torej nikakor ne stoji pred lahko nalogo in se bo morala izredno potrudili, ako hoče doseči zmagovit rezultat.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovič.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
¥r Ljubljana 3	emen septembra 1924		sko	pOFOČil© Ljubljana SC6 nsd morjem		
! lj Kraj jI opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temneratura	Veter	Oblačno 0—10	Padavioe j mm <
Ljubljana . i Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dnnaj . . 1'raga . . Inomost .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	760 3 7618 762 0 759 6 7581 759-9	105 216 142 110 150 130	brezvetra sev. vzh 1» brezvetra n jugozapad	megla več. jasno jasno več. jasao dež oblačno	45 7-0 ! 6-0 20
V Ljnbljani barometer staD. tenper. višja. Solnce vzhaja ob 5"23, zaha'a ob 18 34
Vremenska napoved za četrtek: Vreme se bo vedno bolj izboljševalo. K severnih	|e oblačno. V južnih Alpah jasno,
Nemiri v Rusiji radi lakote
Kakor smo že večkrat omenili, je letošnja žetev v Rusiji izpadla zelo slabo in ima že sedaj za posledico pomanjkanje živil.	.	,
Vzrokov za slabo letino je več. Pred-v^m so krive vremenske katastrofe, ki na mnogih krajih sveta napravile strahovito škodo in zahtevale na tisoč« človeških žrtev. Spominjamo samo ua Kitajsko, kjer je poginilo pri poplavah po zadnjih ugotovitvah okoli 13.000 ljudi. udi Rusiji ni prizaneslo vreme, ki je bilo spomladi še precej ugodno in je letina kazala v splošnem dobro. Nastopali ?o nalivi, ki so poplavili njive in uničili sadeže. Pojavila se je suša in strahovita vročina, ki je zemljo izpila in jo naravnost ožgala. Vsi posevki so bili v nekaterih gubernijah popolnoma uničeni in prebivalstvo ni imelo kaj žeti. Ne samo žitarice, tudi drugi poljski pridelki so tako slabo obrodili v številnih pokrajinah, da kažejo že sedaj vsi znaki, da stojimo pred novo strašno lakoto, kakor pred dvema letoma, ki je pomrlo milijone ljudi. Tudi Rusiji ni prizaneslo vreme, ki je vil. V Rusiji, sicer tako bogati poljedelski deželi, ki je zalagala s svojimi agrarnimi pridelki pol Evrope, so se odigrali prizori kakor v Indiji ali na Kitajskem, kjer .je lakota na dnevnem redu.
Drug vzrok za slabo letino je iskati v dejstvu, da ni bilo posejane dovolj zemlje in da so bile njive obdelane nezadostno. ker primanjkuje dovoljne množine, pa tudi kakovosti poljedeljskih strojev in semen. Sovjetska vlada je sicer nekoliko podpirala kmete s semenjem in orodjem, toda vse premalo. Tako je moralo priti do tega, kar so napovedovali v Ru-
siji že veS mesecev.
Posledice slabe žetve, ki je ponekod sploh ni bilo nič, ker niso imeli kaj pobrati na njivah se že kažejo. Ljudstvo je strahovito razburjeno zaradi pomanjkanja živil in z grozo gleda v bodočnost. Vsem lebde pred očmi strahovite slike, ki jih imajo komaj za sabo ko so cele vasi in mesta izumrla vsled lakote in ko je bila inozemsko pomoč, dasi precejšna, ko kaplja v morje. Posebno delavstvo v mestih se s strahom izprašuje, kaj bo. Ni čuda, da je skrajno nervozno in da vse dolži sovjetsko vlado, da je ona kriva vsega zla, ki je doletelo Rusijo zadnjih sedem let.
V Saratovu ob Volgi so priredili te dni delavci demonstracije po ulicah, ki so se jih udeležili večinoma brezposelni, katerih je v Rusiji na milijone. Okoli 3000 teh nesrečnežev ki nimajo ničesar izgubiti in morda, morda kaj pridobiti in ki so postali popolni desperadi, sposobni za vse, je korakalo po ulicah in zahtevalo od vlade krnhn in dela, Oblastva so skušala po stari boljševiški metodi udušiti vsak neljubi ji pojav v krvi. Rdeča fete so navalile na sestradane delavce in jih -.aeele pobijati. Pet oseb je bilo ubitih,
ne bo mogla dolgo vzdržati na krmilu. Toda vse, kar stori je premalo, da bi dobile delavske legije dela in jela.
Sovjetski listi sami že popolnoma neprikrito priznavajo, da je začelo manj-
riic viteške vrline, značaj, neustrašenost ali poševno. Pri menzuri sodeluje odbor in druge kreposti. Lice polno brazgotin društva, kojega člani so bojevniki, a pnee vzbuja povsod občudovanje in spošto* pazijo, da se ne izvaja kale nedovoljen van;e	I udarec. Bojevniki nosijo paradno obleko
. , .	Diiaštvo se ooziva na dvoboje pod društva, imajo visoke krasne čevlje, bele
prikrito priznavajo da je zajlo ma£ Djgj se poj*. ^ ^P^ , ^^ ^ b o suknjo, blcS5e*
kati živil, posebno v večjih mestin	J	j f	društev, 1 meče, čepice in rokavice.
napoveduje v svojih	*	S jg"S Lalojne in tudi j Po končani borbi odidejo bojevniki
poseči po skramem sredstvu m omeji |	** ' . ; • mcnzura tudi v navadno v gostilno na časico piva ali
?5tTr bT bSS pTetalTtvo vS 1 SŽSu?^^rna izglnUa. Socialisti so i jabolčnika. Tu se kliče zmagovalcu, živila, ker bi bilo s,^er prebiv a stvo vv.ei^ ^^ zboru zahtevali, da je treba »Hoch, hoeh. hoch*.
._. .. »ii . i i____ /J-« i n L-i en nnf Vviiif1 Hvnhoiev. stroso i Na ta način pa n
Na ta način pa morajo reševati svoje medsebojne spore edino nacionalni aka. demiki. Menzura je često tudi opasn«
naravnost <;oro?tasnin ceu, m ).<• j® ...... - -	.„u„;»,- ctrnr<n
la slaba letina na višje številke, kakor dijastvo k, sc udeležuje dvobojeN st^go
so bile že doslej, izročeno neizbežnemu kaznovati. Toda od leta 1922. se nemška
so rnie ze uo.iej, im.	| visokošolska omladina pod vplivom na= .........................-
i rs aar i-?-1 ^.■^jssrt.-ss-sis ia »TS
je izmučena uezeia	° ,	' „
malo zelo malo, ali vendar nekaj, sedaj Kdor se ne odzove, ta mora zapusti* pa ji zopet grozi katastrofa, ki preti po- vseučilišče. Celo Židje, k. se strasno boje polnoma up^opasti to nesrečno debelo,! krvi in bitke, so na nemških umverzah ako se ne najde pravočasen izhod, za ka- prisiljeni, da se odzovejo pozivom na
terega pa je le malo izgleda.
iščap nemškega
dijaštva
dvoboj.
Ob priliki raznih dijaških proslav se
Republikansko časopisje je ob tej priliki ostro protestiralo proti tem barbarskim običajem. Uspeha seveda ni bilo. Nemška vseučilišča so namreč še vedno ognjišča reakcije, vlada pa brez privolitve nacio« nalistov ne more ukreniti nobenega pri«
\JD priIU.1 IitZ.11111	o- -------- —- —-	..
dijaške organizacije medsebojno -bojuje= ; memega koraka, da se sistirajo ti običaji
' ki ne odgovarjajo duhu modernega časa.
jo in določajo iz svojih vrst one, ki naj zastopajo barve društva ali korporacije. j To vrsto borbe, ki se vrši z meči v društ* Kmalu po končani svetovni vojni se je j venih prostorih, zovejo dijaki «um».
Mednarodni dijaški kongres. Od 12. do
n4 septembra se bo vršil v Varšavi iu
Kmalu po končani svetovni vojni se je i venih prostorih, zovejo oijaxi «um». ^akovu dnigi kongres Mednarodne dijaki," na nemških univerzah zopet pojavil stari | Borci imajo pravico, da zaščitijo telo z Kreko™ ar,	u5tanovljen3. leta
. ---------------	^ bojni duh. Vedno bolj je opažati ,bur, j zavoji, a oč, s kovinast.m, naočniki. Ako , Je	v tej organVzaciji so
t^r^^ltr^, ker šovske» čepice i povezane glave. Mnogim |sc mora	Sjlni UstopnS oko,«000 dijake*
se ruska, oblastva pri poročanju o dogod kih kaj rada zmotijo.
Moskovski listi pišejo, da so demonstranti nosili v Saratovu tablice z napisi, v katerih zahtevajo od vlade, naj jim razdeli živila, sicer bodo morali vsi od lakote umreti. Zahtevali so tudi od sov-jetov dela, da bi se mogli preživeti, ker !e na milijone ljudi na cesti. Priznati .je treba, da se ruska vlada zadnje čase trudi, izboljšati položaj delavstva in da gre industriji in obiti na roko, da ss more razvijati, to pa le zato ker ve, da se sicer
SOVSKe» CL-Ulte i	gia.v. . ...^f,.... ----- r	__
se poznajo šc sveže brazgotine, ki so bile ! ni spor. tedaj se imenuje ta vrsta borbe
'	J...... , ... _ _ .,_ _ j- __— TJ« io	»acritpnn fl ncl TTIfK
dobljene pri dvobojih, kajti nemško di« jaštvo svo jp medsebojne prepire še vedno rešuje navadno s pomočjo dolgega ostre* ga meča—
Po končani vojni so se samo še v Nemčiji ohranili ti srednjeveški običaji,
	Vsaka S
	beseda i
	60 par f
INemciji onranni ti srcuiijcvc3.-,i uu.^j., i--— —	, . .	. l-« __
ki v drugih državah ne igrajo nobene vlo= | in oči v tem slučaju ne smejo bih zava*
ge več. Dvoboj je se danes med nemško visokošolsko omladino najpriljubljenejši šport. Nemški dijaki, ki jih podpirajo tudi vseučiliščni profesorji, hočejo na ta način najbolj očuvati pruske boinc tradi*
včlanjeni zastopniki okoli 300.000 dijakom iz vseh evropskih držav. Organizacijo letošnjega kongresa je prevzelo poljsko diiaštvo. Udeležneci kongresa ostanejo od 12. do 21. septembra v Varšavi, ostale dneve do 24. septembra pa prebijejo v Krakovu. Med kongresom bo prirejenih tudi več izletov, da si dijaštvo ogleda rovane. Taka vrsta menzure se zove razna kulturna in industrijska središča «sine — siner.	I Poljske. Med kongresom se bodo vršile
' Borba se lahko na zahtevo ponavlja, j tudi razne športne tekme, pri katerih bo-ako ne pride do povoljnega rezultata, j do_ nastopali dijaki iz številnih evropski! Udarci morajo padati iz višine proti tlom i držav. »g«.-1 -:—■ •■' am*. jmvrr^T^S
«sine». Telo je lahko zaščiteno, a oči mo< rajo biti proste. Protivniki morajo gledati drug drugemu v lice. Ako pa se mora z menzuro rešiti vprašanje razžaljenja ča-sti, tedaj je borba najbolj ostra in pred* pisi so v takem slučaju zelo ostri. Telo
Suhe sobe	i u^ivim^«*"" o^u« i ^ - -----.— —*	i	—
in ilnfž kupuje v B hrano ali brez nje. iSčeta sprejme boljša rodbina v vso želi inteligentna, trgovekc S Ln1 ™aiM. Ponudbe na oskrbo. Naslov pove uprava lzobražena gospodična b bo-
Oprernijeno sobo
Dva miajša dijaka
Resnega znanja
najvlSjlh dnevnih cenah trg. ; Lucijo Cviren, Rožna uh 39^ | „Jutra
J Kušlan, Kranj, Slovenija.
17853
BU« v~J» b«8d. 6* par. .Dopisanje- « ^nvr m.	. ' "	fi. .. vpraianju prlloJena znamk«
« bK**X * napfl P1*»« » UAko tudi t znaetah. N. Tpraeanja odgovarja »prava 1«, 6. J. 'Praa. P	oigmm «ar monlpulacllaka prl»tojbin» 0 DlnV
Parni kotel
manjSI za nizek pritisk, ku- ,	— ---=;—
nim takoj. Ponudbe z vsemi nami. se zamenja z enakim
j.jiu _	___,______ „,, KnUSim w T.inhl i »n t —
V vso oskrbo Stanovanje V Mariboru ae sprejme učenec all nCen-obstoječe iz 2 velikih bob s ka nižje srednje Sole. Naslov kuhinjo in drugimi prltlkll- pove uprava ..Jutra . 1819S
Slike za legitimacije
Izdeluje najhitreje fotosral Hagon H I b S e r, Ljubljana Valvasorjev trg 7.
PreobHkovaliiiea
Jamskih in moških klobukov se priporoča. — Barborič-ZavrSan, Ljubljana, Mestni trg St. 7.	17789
Čevlja izdelujem
T covootvorjeni čevljarski delavnici po meri v vseh oblikah od najpriprostejših do najfinejših Avg. Škof.
1 Pletilke, pozor!
i Proda se večjo množino fine volne po zelo nizki cent. — i Ponudbe pod „Fina volna Perie	i 9141" na upravo „Jutra".
rcljc ,, . I	18048
..	..	I kokošje, gosje ln gosji puh
Kiljlgovoaja-Dnancist ter ratje. Oddaja vsako muo 3,aol>a 1 ki jc' velika trgovska pod- žino po /.mernth eenah tvrd jetja že samostojno vodil, kaB. V aj d a, Cakovec. išče službe. — Ponudbe pod
(iščejo)
I ..Knjigovodja 9092" na upr. i „Juira".	17940
' Perica išče službe
i pri boljši družini. Naslov v upravi „Jutra".	18103
podatki in ceno na naslov: Tovarna Stane Vidmar v I Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 75	18229
FSSS l 69
Jabolka
vBako množino, tudi vagon-
ske dobave, za prešanje tu lepa namizna, nudim. — Vprašanja pod ..Jabolka" na Pozneje
all boljšim v Ljubljani. Ponudbe pod ..Udobno stanovanje" na upr. „Jutra".
18029
Izobražena gospodična b bo-lidnlm gospodom od 35 do 45 let. Event. pristopi kot
drtlžabnica s 100.000 K h kakemu podjetju. — Ponudbe pod ..Zvezda sreče 9171" na upravo ,,Jutra".	18152
«Sorodno prijateljstvo«
Dvignite pismo.	18130
Absolventinja
Wert!ieim blagajne
priporoča ..Ljubljanska ko-mercijalua družba", Ljubljana, Blelweiaova cesta št. 18.
1069
Lepa postelja
1383 iz trdega lesa b spodnjo ln .---------
gornjo žlmntco in nočna upravo ..Jutra, omarica, se proda. Istotako tudi krompir ln fižol. 17793
tudi več Btare obleke ln par I------------
moških (bokB) šivanlh čev- ]
Ijev št. 43. — Vpraša se v : 3a namiZHlD J3DOI!»
Gostilna
Stanovanje	; 7 opraTo aH brez uJO, i
obstoječe Iz 2 sob, kuhinje : jgfe v najem. Naslov naj se ! In pritiklln, z vodovodom in i pusti v upravi ..Jutra" pod cetn za deklico in vdovo elektr. razsvetljavo v ljub- šjfro „Gostilna Z. J. 9135". ;
Ijanskcm predmestju, z zelo	18071 četudi nima hišo novo
,---------1— i________j	vsai[a be zjelabi.
ki brlhtnega moža ž^H Gostilno na račun na upravo ..Jutra" ped Šifro vzamem takoj v mestu. - i ..Skušnjava".	13117
___ t_________ _, _ zelo
nizko najemnino, zamenjam 1 z večjim v LJubljani. Po- j nudbe pod ,,Visoka nagrada" ] na upravo „Jutra". 18204 :
Stanovanje 4 sob
dobi zastonj, kdor kupi
Ijev št. 43. — Vpraša se v i"	j-«^.,. enonadstropno hišo, prlprav-Vodmatu 15, X. nadstr. levo. ! prodam 2 vagona. Ponudbe n0 za vsako obrt v Mariboru 81145 i pod šifro ,,Štajersko Badje" ponudbe na upravo ..Jutra" --- na upravo „Jutra". 18019
Pred Igriščem 1.
18007
Pozor!
Krojna šola zopet otvor.iena.
Izdelovanje krojev damskili----
in moških natančno po mo- ; sprejmem takoj v Ljubljani delih. Sprejemanje učenk In .. učencev v jesenski krojni
Šunko,
razue salame, pristne kranj-trgovskega tečaja z lletno s,;e ^jobase, več vrst sira in prakso v trgovini ter z zna- ; vge de]ii;atesue 5pef:ijalltete. njem knjigovodstva, sloven- j j primc. Ljubljana, Dunajske stenografije in stroje- j 8ka cesta 5	17709 pisja, želi primernega me-
Naprodaj:
nova salon, garnitura:, nova
Ponudbe na upravo ,,Jutra" v Mariboru pod ..Stanova-nje".	18215
Namiznih jabolk
Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Gostilna 9191".
Vinska trgovina
nova eaion. gaiuituia,	j ------------- -i —-
kožuhovlnasta suknja (Per- m za prešanje, ima več va-slaner). obleke In različne gonov naprodaj Andrej Stel-
.... .. i	Ta* a. ♦ n,,. rr _ . _ . i . n nm. Clnfn i rv, r*
6000 Dir. dam
sta. Gre tudi na deželo. — Cenjene ponudbe *na upravo .Jutra' pod ,,Absolventinja".
18133
Prvo kuhinjsko vodstvo
•ečaj. PoEebni tečaji zu ne-fivilje. — Krojaška šola za dame in gospode, Židovska ulica št. 5.	1S0S7
. hotelu all restavraciji. — 1'onudbe na upravo „Jutra" pod ..Vodstvo 9191". 18195
Primerno službo
Išče gospod, star 36 let. Pouk	vešč slov., srbohrv.. nemščl-
Klavirja, nemščine ln fran- | »f in Ualijanštine z lepo loščlne, daje učitcljlca po | P^avo. Dosedaj fungira kot uspešni metodi. Naslov pove , poslovodja gost. in tovarne uprava ..Jutra".	18012 , sodavlce Ti d. v lesni trgo-
J	___vini naobrazen. Cenjene po-
I nudbe pod ,,Zanesljiv 555"
Inštrukcije	upravo „Jutra". 18201
rs matematike za vse razre-
de srednjih šol daje ruski j	Dva zakOHC^
akademik za malo plačilo ■ .	,	~~ ,. ,.
aH brezplačno stanovanje. -	otrok, v starosti 41 n
Izvršuje vsakovrstne risbe. 1 ^t. iščeta službe. Gresta Naslov pove uprava „Jutra" i k°t oskrbnika na posest o isns all grašuino kje na deželi. | Nastop takoj. Ponudbe na ur- - j,.,..^.,,-, —_____ naslov: Mihael Zadravec, S grad GoIIenhofen, Legen pri j I Slovenjgradcu.	3820S
Elektrcmotcr
za ljubljansko napetost. 300 j jgg voltov. 1540 obratov. 14 ln pol HP, se proda vsled preureditve obrata. Vnraša se: Ljubljana, Linhartova ulica
št. 25.	17954	PoihOVe
in vse druge kože divjačine CtiJ-iln-, meln-	kupuje skozi celo leto v vsa-
Stacnen moto.	nmožini D. Zdravlč, trs.-.
2 cilindra, S HP, kompletna usnja v Ljubljani, Sv. Flo-
sianerj, vmt.c m	v«^ ^uiiuv uuimrnuj nnu.cj	onemu, ki ml preskrbi Bta-
druge stvari. — Istotam se nar, ekonom na Slatnom. p. novanje v Ljubljani z dvema —Dol prl Hrastniku. 1815S sobama in kuhinjo. Pogoj
! suho In Bolnčno. Naslov pove ' podružnica ..Jutra" v Mari-F. 'fTrfifjIIiTrTTTTT/i boru pod šifro ..Ravnatelj".
^ 'Mt i.....j___________xi2!!
Resnim kupcem j Lepo opremljena soba
vil, stanovanjskih trgovskih, zrafna 2 eIe,.tr. razsvetlja-gostilmških in obrtnih hiš	parketom, tik kavarne
prodajo tudi čistokrvni mladi voičjl psi. Naslov je pustiti v upravi ,.Jutra" pod ..Prodam 9147".
Psa dobennana


oprema, se proda pod ugodnimi pogoji,— Ponudbe pod „Motor" na upravo „Jutra" 18068
rijana ulica 9.
1905
vo ln parketom, tik kavarne Evropa, se odda takoj — toda le izključno mirnemu ln sliodnomu gospodu. — j Naslov pove uprava „Jutra" 18211 !
Tn posestev, kmetskih po sestev, graščin, mlinov, žag ali stavbnih parcel, nudi največjo lzbero Reailtetna Pisarna II 1S87
«Posest», d. z o. z.
v LJubljani, Sv. Petra c. 24. J	S"bo
I s kuhinjo all narao s Sledil- j Ji r I sikom. Išče mlad zakonski , J^ 2 sobi. 2 kuhinji, klet, 600 par z 1 otrokom. Prevzame
in gostilna, se odda v pro-
vmr7erPontarebGe0nCo^rSS!2 let. starega čistokrvnega, kapital 200.000 Din. Naslov i izvrstnega varuha, se proda v upravi ,,Jutra". 17814 ( Naslov pove uprava ..Jutr^
Prometno gostilno : č^jj
v mestu al! v bližini, se j vzame takoj v najem. — ^-^"žZ^rfom Ponudbe na upravo „Jutra" I pod ..Kapital 9203". 18203 j y vjakrJ
lz Zid. mosta, se je 27. t. m. pozabila temnorjava torbica (Aktentasche). Pcžten sopotnik, ki jo Je vzel, naj jo odda v upravi ..Jutra".
17960
Posodim
proti visokim obrestim in na : prvo vknjižbo 75.000 Din I lahko za več let. Ponudbe J pod 143 na Aloma C'-mpanj-, | TrBt. 20. Settembre 65.
17SS1 1
Hišo v Trbovljah
Suhe gobe, ferinjevo olje
-------| ln fltol kupuje po najvlš-
Dinamo , Fr , 3	SOD, z -*tu"dl VcSi" hišnika: Cenj. I
voU^Tls" amp'21.7, ?člnek | ^L^L____I	Vp™V « Ponudb_e .na upravo ..Jutra"!
! Gornje dele čevljev
^'po meri in naročilu Izdeluje
- —1—t
Pred
lsooa
no. proda 'Mari ja Boh. Tr- pod ..Takoj
bovlje I. — Ogleda se lahko ,----
na licu mesta.	16837 j
A 6i	'J Li ' novootvorjena čevljarska
S^SSESBBSLiBilavnica Avg. Škof, .
] Igriščem 1.	11
Desanka in Xavera
2.5 kw, obratov 1600 v minuti, nadalje enostr. sklepni	Kupimo
^Ik0;,^Tn12S3'vr,k1n1m5'	»o plačamo takoj v gotoMni '
učinek 2.2Iw - \se kom-	odjemu, večjo množino:,
P!T0,^PT°J-a- 7 ™	smrekovih desk monte, soto-
pod . Dinamo na upravo	, n, rrst od 20 ! T
„Jutra . lS06b	50mm; bukove desko od Lepo majhno posestvo
!Q0". 1S130 j ,,Ceta prijateijBtva potom j Pozor, trgovci!
-------: dopisovanja. — Ponudbo aa Vudl 60 Vans ugodna prliil-.a.
Tame^Ia se Stanovania upravo . Jutra pod znacKO naročite športne čepice ^ame-ija 5,e »ic.iuvau.c I ..Desanka".	3818, £ dezelj pri Fr Hrenu.
obstoječe iz sojnčne sobe Jn j---•—----j ^teranja vas 5 pri Ljubljani
... , , i 1818? Mlad gespad
(dob &
Zlatarski vajenec
Plačilni natakar
Pozor!	| tuhlnje. z enakim ali večjim, i
do 50 mm; bukove desko od	^jhno posestvo se proti plačllu se!ltve. Naslov ;
27 do 120 mm - bukove hlode ugodno proda. Nataučneje viT upravi ,.Jutra . 181-11 , akad naobrazbo. zeli pri ,	. .
.	. ,	! Od " m nanrej' hrastove de- posredovalnici za nepremič--------------srčnega znanja s samostojno , dobro UOmacO hrEHO
IViOtOrnO kolo	neSimane od 30 do 130 nine Lovro CremožnU v	. gospodiin-.. odkritega zna-	___,
najmodernejše type. skoraj ^"hra^toTe deske para- Celju, Prešernova ulica in Eleg. Opremljeno SOOO - P - ................— ~ ~
~ IIP, b 3 relno 43, 53, 63 mm; jelšo- |	lb-^Js . , o1cvtr ™*sveMlnvn v So
pcpolnouiu novo.	,	....................____
prestavam', prosti tek ter	ve, brstove, jesenove, oreho-
spojalo (Lumellen-Kupplung)	ve, črešnjeve in javorjeve
prodani za 20.000 dinarjev,	deske;— vsakovrstni trami,
Naslov pove uprava .,Jutra"	bordonali in morali : oglje,
15053	-	* •
11 'J 11.t UUIVI utga	,
čaja. - Dopise na upravo ; opoldne, se sprejme goRpod iz elektr. razsvetljavo v Sp. ..Jutra" pod šifro ..Enako- j v Cosposki ulici štev. 9/.L
---j šiški, oddam solidnemu go- pravnost".	18197 i
spodu s 15. septembrom. — |
Fino hidravl. stiskalnico
! išče stalno mesto. — Vzame | tudi gostilno na račun. — fe takoj sprejme. — Lud. Naslov pod ..Gostilna" v po-Cerne, Ljubljana, Wo!fova družnlci „Jutra" v Mari-Iin.-a o	17S17 boru	18217 za vsakovrstno olje in tudi
"ta	1/8I'i	Porzelanwalzen (400 X 350)
I proda po nizki ceni Konrad i Vernik v Ormožu. 18173
hrastova in bukova dr\a. Ponudbe z navedbo cene, množine In dimenzije, franko nakladua postaja pod: ..Za gotov denar 993!" na upravo ,,Jutra".	17824
Lepo hišo	| Naslov pove uprava ..Jutra"
' pripravno za trgovino ali ,	1S127
gostilno, na prometnem, le- ---------
pem kraju ljubljanske oko- I ...	.
lice, se poceni proda. — | KOr £Oj.anOV-NeC Ponudbe n„ upravo „Jutra j 3(, Br,rejmo boljši gospod z pod ..Ugodni pogoji". 1814S j iastno posteljo, k n-jrnemu
Nekaj pohištva
Boljše dekle | Trgovski poaiccsik
ki zna tudi nekoliko šivati. star 26 let, izučen v mantise išče k 2 otrokoma (2 In rakturni in specerijskl stro-
4 leta). Naslov pove uprava ki. išče službo: najraje ua 1	__,
Jutra".	17921 deželi.. Ponudbe^ pod „Dobra ' .0t/ ™!SEer , ^
--------------i moč 8s0" na upravo .Jutra' U-aslov pove uprava ..Jutra
j	18209	' !818J
Izurfena pietilja j------------—-----------
«a ročni pietiiui stroj se n . ,-„ d->?e!« ' Več hišnih potrebščin sprejme takoj. Plača se od j L!e.-C.IUl Z	i
kosa. Ponudbe pod „št. 100" ;s 3meščansko šolo, želi me- Postelje, omaro. _ mize. Btoli na upravo „Jutra". 178s9 i sta učenke v kaki trgovini.
________| — Cenjene dopise na upravo
_ .	.	..Jutra" pod ..Veselje do tr-
Pndno dekle | govine".	isiso
vcicno kolikortoliko kuhe. j pranja in drugih hišnih del, ;
-Tšče prou dobri piači."— | Plačilna natakarica
Naslov pove uprava „Jutra" dobro izvežbana in z večiet-18205 , nim I spričevali, Išče sluibe __________! v večji gostilni ali restavraciji. Vzame tudi na račun Postrešiiiea ; a!I pa položi kavcijo. —
rusu cauitu	; au pa iiuiv.i	.,	Potov'
ta dODOldanske ure -se Iščo 'Ponudbe na upravo ..Jutra	rvzui.
Na^ov pove uprava ..JutA" , rod Večji promet 9170" 3 pletllnl stroji naprodaj po .n.-.^.,.	1S1&U , 7.elo ugodni ceni.
t^r tehtnica 150 ka, vinski sodi 250—710 l ca. 60 M, majhna sesalka za vino. se proda zelo oocenl. N;].'ov v upravi ...Jutra".	18199
Pisalna miza
dobro ohranjen pisarn, pult in pisalni pult (Stehscbrclb-tiseh), se kupi. Ponudbe no upravo ,,Jutra" pod značko „Dobro ohranjena oprema" 17735
KS14&3
I veš dan odsotnemu gospodu, j igfo ^ takojšen nastop sposoben, neoženjen
Naslov povo uprava „ Jutra • w	•	1 A
18153
Jabolka, čebulo,
krompir, suhe gobe ln ježlcc letošnje setve Ie Ia blaco, kupujem stalno v vagonskib
Lepa soba
opremljena all prazna, s po-,	.	|	.....
sebnim vhodom, bo iseč. — i (JL9&jasKa; ~ Uc0o;no prakso. Znanje slovenščine in nem-
1'onudbo na upravo „Jutra i	! c"' 1 ... .....	- .. .
pod ,.seba 9167". isi25; Nasiovi di^aš. stanovanj Išči ne pogoj. Siceršnje jezikovno znanje se zeti.
.! .... . —— i - - r,j_„-------Vnn^n Goričane.
i man.
Lahko kolo proda
Kadunc, Bohoričeva ulica 5.
18232
18206
Pletiika
t vseh delih dobro lzvežba-
" *	C. DieillUl SLIOjI Utfl'1""!™.!
1S150 j ieto ugodni ceni. — Naslov __________I pove uprava ,, Jutra". 18076
Uradnica
vešča navadnega in amerik.
Lovski vez {Breakl
na'"e"sprejme"takoi'ZNE«lov ' knjigovodstva, ^strojepisja na ' skoro nov, so takoj ugodr.' v upravi Jutra" 1810» dlktat, perfektna v sloven- ! proda. Naslov pove uprava
Stanova nje
150—200 Din mesečno, lia množinah Ježice tudi " lan" deželi, blizu postaje suho Bkoletne. Gobe tudi v mno- «acno. prosta elektr. luč žlnah od 20-25 k0 naprej v drva, ceno polje, okolica le-vrečah. Cenjene ponudbe z Pa. gozdovi, ravnina, stalno ! vzorcem in navedbo cene za odda uprava posestva ,vrupa Gf,K" 100 fcr7 franko vagon na tr- | pri Gradacu, Dolenjsko. i -°> govino ..Dana", Celje. 17567 ,
<131 jašitea)
j,»slovi dijaš. jtanov£...j ------------------.	-
za dijake in dijakinje, se Ponudbe na Združene papirnice Vevče, < fj?niLPces,aes^\i!arberg::in Medvode d. d., Papirnica v Vevčah.
1R034	_
4Gi0 a
Dijak
ali nižje srednje
______ sc sprejme. Naslov v
1730° I upravi ..Jutra".	17993
Vodno turbino i Stanovanje v Mariboru t »ve dijakinji
vuuau l.iuuiu	|	se sprejmeta *ia dobro hrano
se za- ,n stanovanje. Naslov pot«, |
voano raroino	*
10-15 HP in kompletne gar- | J sredini mesta I ns nituro za mlinska kamna. ! = sob n pritikllne, s.
""	__ .	innnlo t ■. I -/. 1 a atftnnv
kupi A. Intihar, pri Kranju.
Rakovca 18151
1S077
.________ j ščini, nemščini in srbohrv.,
i ki vodi blagajno, išče s 1.
Več mlinar, vajencev oktobrom primerno mesto.-
,„„. _ ." ,J 7, I Cenjene ponudbe na upravo »Prejme Franjo Golaršekml. jutra-	„E. R. 9169".
— Matke, Sv. Pave! pri Pre- ;	1S1D7
snldi,	^c^o
1S172
Učenec
Poštenih starSev, p primerno šolsko izobrazbo, 14 let star. ki mora Imeti pri starših
vso oskrbo, se sprejm fcnet-erijsko trgovino. Ponud-
j Kdor 'uU Kai prodali ^ K;!or hoiie 'naj kupiti f Kdor išče službe itd. !
,,Jutra".
Moško kolo
. tVaffenrad". se p r o d a za 2 500 Din. Naslov v upravi ..Jutra".
Foto potrebščine
kupim. Ponudbe a ceno pod „Statlv" na upr. ..Jutra".
J 8202
Trami
(testa a testa) 11/13. 15,IC. 16/21 all 16/19, 19/24 raz-
1S12!) ličnih doK-osti m» 145. —
--I T>ESKE 27—30 mm debele.
II. vrste 1P0 m", Be Iščejo.
II. vrste 100 m», Be isrejo Pohiitvo za 1 OSeDO: Dobava tekom septembra,
postelj, r.očna omarica, r!-	Plačilo pri prevzetju. Na-
sa'na miza. omara za oble-	tsnčne podatke pri upraM
kn, vse v najboljšem stan'r.	..Jutriia". Ponudbe z oznar-
z,,	. • , ,1uu, iuuu diuluu nu. i , f.rpi1nvp.a lesa se proda,	bo cene franko Postojna na
špecerijsko trgovino. Ponud-. t	I	orenovega lesa, »c P"'-	„„,..„„ i„,r»" nnd s"'"
inal tolia i Jilrn",i lNa8l0V E0Ve uprava "JSi:r»V;,tt,i pod
o soo in priliaimc, se ie-	Tt,trn
menja tako] e stanovanjem | upra%a ..amra
v Ljubljani. — Ponudbe na j----
upravo ..Jutra" pod značko j	fliiiL-n
..Zelena Štajerska, Din 200"	Uva f'',£lna
17747 , se sprejmeta na hrano In j
______________i stanovanje v sredini mosta, i
Naslov pove uprava ,,Jutra"
Dve sobi	i	18069
eno vporabno za pisarno, !---
drugo za stanovanje, v Ljub- I	DPa1-
Ijani, ako mogoče bolj v
sredini mesta. Iščem za ta- sprejme na stanovanjem ko j. Plačam dobro. Ponudbe hrano. Dobro nadzorstvo ln pod šifro ..Ugodna oddaja" ■ event. Inštrukclja v hl^l. — ; na upravo „Jutra". 17905 j NaElov pove uprava .
V vso oskrbo
Sobo
lSfie gospodična v bližini	..
nošte. če mogoče z uporabo sprejme boljša rodbina «1-kopalnice. Ponudbe na upr. jaklnjo v bližini tehnike - I šlf'™ I JuW- Pod „Pošta »138». i Naslov povo uprava ..Jutra | 18140 1 ,	1■8!,u, *'
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ljubljena soproga, skrbna mama
dae 2. septembra ob 13. uri bjguvdaDO preminula. Pogreb drage rajnice se vrči dne i. septembra ob 16. uri iz umobolnice na Studencu na pokopališče v Dev. Mar. v Polju.
Žalujoči soprog Alojz, hčerka in ostali
sorodniki
,Jutra 18187 i I
Peridfcus stB^ss^ss^ss^Ks^ss^Sfss^e^ss^es*
Roman po ustnih, pisanih in tiskanih plrih
c.. da, da ste bili na Krvavi peči, kamor pošilja gospod škof le najbolj izgubljene duhovne, in da še zmerom niste sposobni, samostojno vodidi faro, ker ni pravega duha v naši vasi in da on to vidi pri nas faranih, ki se ne brigamo prav nič za cerkveno in škofovo politiko... In je pravil, da je zato gospod škof z vami prav nezadovoljen... Tedaj pa sta mu jih povedala RakovSev Martin in Breznikov Miha! Da nas čisto nič ne briga, ali je z vami zadovoljen gospod škof, ki naše fare nikoli še videl ni in menda niti ne ve, kje leži, ali pa je nezadovoljen; gotovo je, da smo mi farani z vami tako zadovoljni, kakor že davno z nobenim duhovnom ne, in da zategadelj vsak dan le še za to molimo, da on, Smole, izgine odtod in se vrneta z vami zopet mir in zadovoljnost na Prelovo... In še sta mu jih nadrobila, prav debelih, a resničnih. Ko je gospod Smole naprej jezikal, je Martin odprl vrata na stežaj, se priklanjal do tal in dejal: <Gospod Smolč, če ne sedite na smoli, vas prosim, da greste zdajle kar precej lepo spat, kakor se spodobi za katoliškega duhovna... Bila je namreč res že skoraj polnoč...».
Svetlin je molče in prepaden strmel predse. Kar je zvedel, rra je močno zadelo. A premagoval se je, da ni zaječal. Tovariševo vedenje je bilo nečuveno, njegovo govorjenje nesramno.
Toda ako je knezoškof res zopet nejevoljen nanj? Kaj ga Čaka? — A čemu, zakaj? Ker noče uganjati s prižnice :n v spovednici politike, ker ne hujska faranov in jih ne razločuje v sovražnike in prijatelje cerkve po tem, kaj kdo bere in kako kdo voli. Njemu pa so vsi enako dragi, samo ako so pošteni, marljivi, miroljubni.
Tedaj se je ustavil vlak in sprevodnik je zaklical: cPrelovob Toda do same vasi je bilo peš še dobre pol ure. Svetlin je imel s seboj le velik kovčeg. Juro ga je urno pc grabil:
«Ga vam pa nesem do farovža, če nimate voza,s. je dejal. A pred postajico so stali štirje možje: župan Martin Rakovec, občinska svetovalca Miha Breznik in Jaka Klaočar ter Svetlinov očka. Čakali so Svetlina z dvema kolesljema.
cEJ, Janez, samo da si zopet zdrav !> je vzkliknil oče in stresal njegovo desnico z obema pestema. Svetlin mu je ovil levico okoli ramen in ga smehljaje pritisnil nžse.
Vedli so ga h koleslju, ki ga je kočiral sam župan Rakovec, in Svetlin in njegov oče sta se odpeljala v Prelovo. Za njima so se vozili Breznik in Klančar,
Ko so se pojavili na prvem klancu, je zaklenkalo v prelov-skem stolpu. Fantje so potrkavali z vsemi tremi zvonovi. In takoj je zagrmel na hribu za cerkvico topič dvakrat, trikrat Streli so odmevali med hribi in dolinami, da je grmelo, kakor bi streljali topiči na desni in levi.
cTebi na čast!» je dejal očka in ponos na sina mu je raz-žaril suhljati udrti lici in vodene oči. «Ko sva prišla semkaj, ni streljalo. Danes pa je vse veselo, da se vračaš.>
«Naj le sliši Lipovec, da hočemo vas, ne pa Smoleta!> se je okrenil Rakovec. <Kar naj mu piše v Ljubljano, kako smo vas sprejeli in naj potlej le še naprej zbira svoje kimavce za svojo stranko !>
cLipovec zbira pristaše za novo stranko? Čemu?? se je zdrznil Svetlin in iznova ga je obšla težka slutnja.
<To vprašujemo tudi mi: čemu? A gospod Smole ga je tako naučil... Zupan hoče postati Lipovec in morda še deželni poslanec, haha!» je odvrnil Rakovec strupeno.
^Slovensko katoliško stranko hočejo imeti. Kakor povsod,> je pristavil očka. «Vsi bomo morali pristopiti.*
cSaj smo vsi katoličani. Ali smo judje? Čemu torej še posebno katoliško stranko?> je dejal Rakovec. c D osle j smo bili samo slovenski volilci, ki smo hoteli, da nas ne odrivajo in tlačijo Nemci in nemškutarji. Bili smo narodni. Pa je nastal spor. Ločili so nas v naprednjake, ki so se česa učili, ki so po svetu že kaj videli in delali, in ki so želeli, da tudi naše ljudstvo v vsakem pogledu napreduje, in pa v klerikalce, ki hočejo, da ostani vse pri starem in da imej povsod glavno besedo škof... Zdaj hočejo naenkrat, da se ločimo iznova, in sicer: v bojevite katoličane in v mlačneže ali celo brezverce. Kakor da bi šlo pri mostovih, cestah, šolah, živinoreji, obrtniji in trgovini za kakšno vero ali za nejevero. Mi tega ne razumemo. Vsi smo katoličani, vsi enako krščeni: zdaj pa naj se začnemo kregati vendarle zato, kdo je pravi in kdo nepravi katoličan v politiki!* Svetlin je tiho poslušal, a spomnil se je besed sv. pisma: Ponoči, ko so ljudje spali, pa je prišel sovražnik in posejal po polju med žito ljuljke... Tak sovražnik je bil kaplan Smolč
iz Ljubljane in sejal je ljuljko po njegovem polju na ukaz u škofije... Zdaj se naj tudi v tihi in mirni prelovški župniji vname strastno strankarstvo, sovraštvo med bivšimi prijatelji in sorodniki, medsebojno nagajanje in preganjanje — a on Svetlin, naj menda vodi in podžiga to klanje in požiganje..
Ne, ne, on se Lipovcem ne pridruži; cerkev in župnišč« morata ostati izven politike. Kdor je pošten, sposoben in marljiv, kdor uživa zaupanje narodnih krogov in je že dokazal, da mu je nesebično za gospodarski in kulturni napredek naroda, on naj bo župan, poslanec ali karkoli na čast in korist ljudstva in naroda!
«A zakaj se Lipovec poganja za novo stranko? — Odkdaj se peča s politiko?* je vprašal.
;Odkar bere .Slovenca' in ,Domoljuba',> je odgovoril Rakovec. :Dva meseca. Smešno! Gospod Smolž mu ju je naročil in vsak večer v njegovi krčmi razlagal. .. Kupčija mu gre pač slabo, a m^li, ako postane župan, da pojde bolje in da postane celo bogat. Mene sovraži, ker sem ga zarubil: že tri leta mi posojila ne vrne in tudi obresti ne plača... Ker pa jaz berem .Slovenski Narod' in .Rodoljuba', ker sem jo gospodu Smoletu zaradi njegovega zabavljanja in hujskanja posmodil, sem v njegovih očeh naenkrat liberalec, brezverec in zanič župan... No, pa se mu njegova luinparija prav gotovo ne obnese! Ako ne bo prenehal, ga poženem na boben, potem pa naj gre uganjat svojo politiko, kamor hoče.>
<Se že začenja! Borba na nož!> si je mislil Svetlin in bil žalosten. <Ah, in vsega tega je kriva moja bolezen! Ako bi bil ostal zdrav, bi Smole ne mogel zasejati ljuljke razdora med moje farane.. .>
Potrkavanje in streljanje ga je sedaj le mučilo in vznemirjalo. Zavedal se je, da je oboje obenem izzivanje njegovih nasprotnikov, pristašev Lipovčevib, ki z njim pač niso več tako zadovoljni, odkar so slišali Smoletove spletke...
Le njegov oče je bil vesel tega slavnostnega povratka v Prelovo. Saj si je domišljal, da ljubijo in spoštujejo njegovega sina vsi farani zaradi njegovega dobrotnega srca. Niti slutil ni, kako se je razširil po nekaterih hišah Smoletov strup, kako govore cndi o Svetlimi, kako ugibajo, zakaj neki je bil za kazen na Krvavi peči, kakšen zločin je kot duhovnik zagrešil, da je moral na goro, kamor pošilja škof samo duhovniške izmečke in zakaj ga še dandanes škof ne mara ter ga smatra za nesposobneža.
tjiKuam aa M

rej as*©
za jamski obrat
z rudarsko šolo ter vsaj z dveletno prakso na premogu. Oferte z zahtevami
togGkop 10. lili, Krmeij [Mirni
Vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem, ki so nam ob priliki izgube našega iskreno-ljubljenega soproga, očeta itd., gospoda
i B B
I iS!
stali ob strani s tolažilno besedo in sočutjem iu ga v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom naj-priBrčnejšo zahvalo, Š3 posebej g. dekanu dr. Krulcu za pretresljiv nagrobni govor in požarni brarnbi za izkazano zadnjo čast. Laško, dno 2. septembra 1924.
4683-a Rodbina RESNIH.
KfUIQC
V NAJNOVEJŠIH IZDAJAH IflA VEfeNO ¥ ZiSLO^l
kn;iqarn/i tiskovne zadkuqc
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA ŠT.54
NASPROTI SLAVNE POSTE D D D D D
fesni trgovci!
Želim pristopiti k lesnemu podjetju kot družabnik s 250.000 Din. Ponudbe pod 4625a »Uspeh zagotovljen« na upravo »Jutra«
Ljubljana, Kongresni trg it. 6.
Higienlčno urejeni moderni damski česalni salon. Zaloga slovite specialiteto za dame: Kamfor krema kraljice Marije.
Specialiteta:	1888,1 n
Lasni obročki in vsa lasna dela.
Trgovci in obrtniki! I^šS^1^^^^^
starlšl mladino v šole. Fopolen uspeh imaio oglasi v ,, JUTRU"
oslovodiu

traži «Društvo za prodaju Singer šivačih mašina> u Ljubljani — Od istoga sahtje-va se trgovačka naobrazba, praksa i dobre reference. Usmene ponude primaju se u dučanu Šelenburgova ulica br. 3.
4644—a
Povodom nenadne smrti komaj 421et-nega gospoda
K<
sodnega kanclista v Laškem
izrekamo iskreno zahvalo vsem p. n. prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih najhujše bolesti doprinesli z besedami in dejanji prisrčne dokaze istini-tega sočutja. Posebej pa se šc zahvaljujemo prcč. g. dekanu dr. Fr. Kruljcu in županu g. dr. Fr. Rošu za tolažilne in v srce segajoče nagrobne govore. Zahvaljujemo se za častno spremstvo gasilnemu društvu in Sokolu v Laškem, gg. lovcem, zastopnikom raznih korporacij, gg. pevcem, železniearski godbi iz Zidanega mosta, pr„edstojništvu okr. sodišča in pokojnikovim tovarišem za sočutno pozornost in pietetno skrb, darovalcem cvetja in vencev in končno vsem mnogo-brojnim pogrebcem od blizu in daleč, ki so prišli izkazat nepozabnemu pokojniku zadnjo čast in ga spremljali na njegovi poslednji, tako sijajni poti.
Žalujoči rodbini:
KOPAČ iu BENEDEK
4691 a
V
raminica
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z.
v Lfublfani
Sv. Petra cesta št. 19
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in
zastavitvi.
ZHL0&H KURJIH III MM
najboljših tovarn Bosendorfer, Czspka. Ehrbar, Schweighofer, Original Stingl i = itd. =====
3erica Hubad, roj. Dolenc
, LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 5.



Zahvala
za mnogobrojne dokaze srčnega ?ožalja povodom smrti našega nepozabnega, dobrega soproga in očeta, gospoda
Antona Kovaeiča
sprevodnika juž. žel. v p. in invalida
izrekamo vsem. ki so ga obiskovali ob času njegove bolezni, prisrčno zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo Orjuni v Mostah za častno spremstvo in darovani venec, kakor tudi sestram Orjunašicam za kra6uo cvetje. Is!;reno zahvalo izrekamo dalje g. Poharcu za globoko-čuteči, iskreni poslovilni govor ob odpr em grobu in preč. duhovščini ter vsem sorodnikom, znancem in ostalim udeležencem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
4668/a Rodbina Kovačič
Novi Vodiriat 39 —Moste.
22
Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta.
Podružnice: Brežice, Caljc. Crromeli, Gorica, Kranf, Maribor, Mctkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, ag;enclia Logatec
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Tel. itev.: 261, 413, 502, 503 in 504
se pj?ip0F0CE. rzsa "srse tiinfi^tiifupaa ............................. mi
bančno stpoko spadajoče posle.