k 44.
Poitnlna platema v gotovim.
V Ljubtie^;, aste 2. novembra 1922.
Leto IV.
Glasilo ,»Samostojne ! P kmetijske stranke za Slovenijo1
s tehaf a vsak četrtek. •
Naročnina:
......................Din 12J0
solnletno............................Din 6-25
»osamezna itevilka ..............Din 0°50

Kmet pomagal si sam, In svofe staSišfe v driavi uravnaval si sami
i
isaerati: inscr.tn.gs stolpiča stan. nt
male oglase , . uradne razglas« reklame . .
Din (m Din 0*40 Din 0"»
Uredništvo in upravni&tv© lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši »Ekonoma".
Nai občni zbor.
V času važnih političnih dogodkov, zunanjih ko notranjih, sklicuje SKS svoj občni zbor. Največje važnosti za vse je zato naš občni zbor in dolžnost nas vseh, da se za občni zbor temeljito pripravimo.
Ne smemo pozabiti, da ni naš občni 2bor eden onih slučajnih občnih zborov, ki se vrše bolj iz formalnih ko iz stvarnih razlogov, temveč naš občni zbor je parlament vsega samostojno mislečega kmetskega ljudstva in zato je njegov pomen dvakrat tako velik, zato pa tudi naša dolžnost, da se nanj pripravimo dvakrat tako velika.
Parlament samostojno mislečega ljudstva je naš občni zbor, zato je naša prva dolžnost, da poskrbimo, da bo polnoštevilno zbran, da ne bo manjkal niti en delegat, da bo zastopan prav vsak krajevni odbor. Nobenega okrnjenega parlamenta nočemo, temveč vse ljudstvo naj bo zbrano, ker le tako bodo sklepi občnega zbora tudi sklepi našega ljudstva. Zato tovariši, določite občne zbore krajevnih organizacij, izberite delegate in povejte jim svoje želje ter svoje zahteve.
Komu je poverjena čast delegata, ta pa je tudi dolžan, da se občnega Zbora udeleži Ni' naš občni zbor le parlament, temveč naš občni zbor je tudi manifestacija kmetske misli in njene moči. Njene zunanje ko tudi njene notranje.
Zato Izberite za delegate le svoje najboljše može, take, ki vas bodo znali zastopati in take, ki bodo v čast stranki in njenim idejam. Kakršen bo potek občnega zbora, takšna bo sodba o naši stranki. V interesu kmetske misli je, da je ta sodba čim ugodnejša in zategadelj se moramo pripraviti na občni zbor.
Najvišji poglavar stranke je občni zbor. Ni instance, ki bi mogla ovreči njegove sklepe in ni voditelja, ki mu ne bi bil podrejen. Kadar je spregovoril občni zbor, tedaj je spregovorila stranka, tedaj je končana vsaka debata. In tudi tega se moramo za-
vedati v polni meri. Zakon demokracije je, da se mora manjšina podrediti volji večine. Če je torej za kako stvar večina občnega zbora, tedaj poreče vsaka disciplinirana manjšina, da je sklep večine tudi njen sklep. Taka disciplina mora vladati tudi na našem občnem zboru. Mi smo v "boju za zmago Stare pravde in v vsakem boju zmaga le tisti, ki je discipliniran. Na našem občnem zboru moramo pokazati, da smo disciplinirana stranka.
In ne samo na občnem zboru, temveč tudi po njegovem svršetku. Vse, kar je v naši moči, moramo storiti, da bodo sklepi občnega zbora tudi uveljavljeni. Takoj po občnem zboru morajo vsi delegati poročati svojim krajevnim odborom o poteku našega občnega zbora in njegovim sklepom primerno uravnati svoje J delo.
Občni zbor določuje smer naše politike in določuje može, ki bodo vodili to politiko. In kakor je nujno, da snrejmerno vsak sklep občn. zbora glede naše politike, tako je nujno, da se oklenemo mož, ki bodo izvoljeni od nas vseh kot voditelji naše stranke. Neomahljivo zvestobo smo jim dolžni in proti vsem klevetam nasprotnikov moramo jim biti sigurna opora. Zlasti naša dolžnost je to, ker nasprotniki nikdar ne napadajo našega programa, temveč vedno le naše voditelje. To je najboljši dokaz, da so naši voditelji možje na svojem mestu, da so nevarni našim nasprotnikom. —- Vzrok več, da smo jim zvesti.
Na občnem zboru bo polagala SJCS svojim pristašem račun o svojem delu. Mi vsi, ki smo videli njeno delo Vemo, da bo žela največje priznanje. Ker toliko ko SKS še ni storila nobena druga stranka za narod. Zato pa tudi vemo, da bo dosegla SKS še vse drugačne uspehe, če bodo storili svojo dolžnost tudi vsi nje- j ni člani in to bo najlepše pokazal j ravno naš občni zbor In zato se pri- ; pravite nanj!
gospoda Korošca.
Debelo in dobro ustrojeno kožo Ima gospod Korošec. Naj se mu očita to ali ono, naj se mu dokaže ta ali drug greh, vedno molči gospod Korošec, kakor da bi bil papež slovenske politike. In obenem ž njim molči vse njegovo, sicer tako gobez-davo časopisje.
Cisto druga pa je stvar, kadar se očita kakemu nasprotniku neslavne SLS kak greh. Kako grmi in kako rohni tedaj vse Koroščevo časopisje in človek bi mislil, da se mora jutri podreti svet, ko pa vladajo taki škodljivci na svetu. In kakor je že zakon pri klerikalnih listih, se oblivajo pri takih prilikah nasprotniki z najogabnejšimi klevetami in dasi dr. Korošec ve, da so vse te klevete laž, molči vseeno in si le zadovoljno mane roke, češ, hvala Bogu, da nisem tak kot oni!
Ampak gospod Korošec, zgodovina bo morda nekoč povedala, da Ste še slabsi ko vsi oni drugi in prav Vaš molk bo k temu največ pripomogel.
Prišli bodo časi, ko bo vzel zgodovinar v roke že orumenele liste Šušteršičeve brošure, pa tudi »Kmetijskega lista« in bral o Vaših grehi. In da spozna pravo resnico, bo vzel v roke še bolj orumenele li$te »Slovenca«, »Straže« in drugih v*« ših glasil ter se začudeno vpraš. '<;«. če so res Vsi očitki resnični, ker v Vaših listih ne bo nobenega prasnila, nobenega opravičila — teuveč samo značilen molk. Tedaj bo zlomila zgodovina palico nad Vami in
slovenski narod se bo z grozo vpraševal, kako je mogel biti ravno v najbolj kritičnih časih njegov voditelj mož, kateremu manjka vsak čut odgovornosti, ki svojemu visokemu poklicu ni dorasel.
Ker se gospod Korošec očividi.o še danes ne zavedate resnosti tr-> nutka, Vam je treba povedati, da ste se Vi osmelili v zgodovinskih časih prevzeti vodstvo slovenskega naroda. Zato pa ste vi dolžni, da položite o svojem delovanju kot vodja slovenskega naroda račun.
Tega pa še danes niste storili in niti poiskusili niste storiti In zato terjamo račun od Vas, zato odkrivamo Vaše grehe, da Vas prisilimo k besedi, ker tudi mi smo del slovenskega naroda in tudi mi imamo pravico do obračuna. Saj se menda še zavedate, da ste odklanjali tedaj misel. ko da bi bili Vi le klerikalni voditelj. saj ste pustili, da se Vas časti kot očeta naroda.
Gospod Korošec, danes terjamo račun od Vas mi. jutri ga bo terjala zgodovina. Četudi bi Vam mogoče pomagal trenutno Vaš molk na naše očitke (mislimo na Vaše zavedene volilne). Vam pa ne bo pomagal pred sodnim stolom zgodovine. In v službi zgodovine vas sprašuiemo:
Ali ste bili VT tisti, ki Je narisa! ono sramotno pismo Klam - Marti-ritzy?
Ali ste bili vi tisti, ki je nustfl. da se slftnomlš? z majsko deklaracijo?
-111 ste bili VI tieti, ki Je povzročil d? so bil? Slovenci brez zastopstva v Parizu?
Ali ste bili Vi tisti, ki Je iz straha ored javnost5o preprečil sprejem Wilsonove črte?
Ali ste bili Vi tisti, ki je prepustil vse prečanske kraje Srbiji, ki je pripustil raztegnitev vojaškega zakona itd.
Mi vemo, da ste bili Vi teda.i, ko se je vse to godilo, na vodilnem in odgovornem mestu, mi pa tudi vemo, da niste še nikdar javno povedali, zakaj ste delali tako in ne drugače. Ali v resnici tako zelo prezirate ljudstvo ko mislite, da ono ne sme izvedeti resnice? Ali res mislite, da niste dolžni ljudstvu odgovarjati, čeprav Vas je samo ljudscvo dvignilo do sedanje in prejšnje višine?
Gospod Korošec, vi ste odgovorni politik in zato se tudi za Vas molk neha, pa čeprav si pomagate na čudne načine.
Mesto da bi odgovorili, napadajo Vaši listi tov. Puclja. Kakor da bi morebitni grehi tov. Puclja mogii izbrisati Vaše.
Ker spoznava svet, da je to V^še sredstvo brez cene, ste se zaleteli k drugemu sredstvu.
Vaši listi so začeli pisati, da napadamo Vas, ker pripravljamo prihod dr. Šušteršiča, »našega novega poglavarja«. Tudi ta iaž ne bo oo-magala.
Hočemo, da se enkrat doženo resnica in hočemo enkrat dognati, v čem ste Vi boljši, ko dr. Šušteršič.
Znali bi radi, v čem so pravzaprav Vaše zasluge, ker odkrito rečeno, zdi se nam, da niste nič manjši grešnik ko dr.. Šušteršič. Le molčite v naprej, bo vsaj Vaš molk dokazal vse.
Naš novi poglavar dr. Šušteršič! Kakor da bi se v naši stranki delali poglavarji tako, kot se delajo v klerikalni. Tam je mogoče, da sklene par ljudi med sabo, kdo da bo volil polomljeno barko SLS, pri nas pa je kaj takega nemogoče. Pri nas določuje poglavarja občni zbor stranke in gospod Korošec je lahko trdno prepričan, da se bo Šušteršič desetkrat premislil, predno bi hotel poskusiti na njem svojo srečo..
Razumemo dobro, da Vam je neprijetno, kadar slišite ime dr.. Šušteršiča, ker takoj se vzbudi Vaša slaba vest in Vi čutite, da prihaja maščevanje. Ravno zaradi tega pa uživamo, ko vidimo Vaš brezmočni molk — priznanje svojih grehov.
In to je molk gospoda Korošca.
Kongres lemiloradnikov v BanlaSuki.
Polagoma dokazujejo dogodki, kako pravilna je bila naša politika in kako pravilno je bilo stališče naših poslancev. Čehi, ki so preje teko zelo obsojali našo politiko, izjavljajo sedaj odkrito, da je naša stranka najbolj zdrava kmetska stranka Jugoslavije in glavno glasilo češke agrarne stranke »Venkov« piše o tov. Puclju na najbolj laskav način.
Drugo tako zadoščenje je doživela naša stranka na zemljoradni-škem kongresu v Banjaluki. Dvojno je bilo to zadoščenje, moralno in idejno. Moralno, ker je bil soglasno obsojen oni mož, ki je na najbolj prostaški način blatil naše poslance in ki je bil glavni vzrok, da so naši zapustili zemljoradniški klub. Soglasno in med glasnim odobravanjem je izključil namreč kongres zloglasnega Komadiniča iz stranke in vse se je oddahnilo, ko je bila stranka rešena svojega največjega škodljivca. Doživeli pa smo tudi svoje idejno zadoščenje, ker je kongres sprejel par točk, ki so ras vidno zbližale, ki so pokazale, da se je med zemloradniki pričelo zura\o čiščenje. Vedno bolj slabotna postajajo hujskaška gesla, vedno bolj zmaguje trezen razum in zato ^re-
mo samozavestno v bodočnost, ki pripade kmetskemu ljudstvu.
V soboto, dne 26. oktobra je bil otvorjen v Banjaluki kongres zemijo-radnikov. Pred kongresom se je vršil javni shod, katerega se je udeležilo velikansko število kmetov iz Srbije, Vojvodine, Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Shod je potekel sijajno in v redu in je pisanje nekaterih listov o nasilnostih žandarjev prosta laž.
Popoldne pa je bil otvorjen III. kongres zemljoradničke stranke. Za predsednika kongresa je bil izvoljen posl. L a z i č, na kar je poročal o delu stranke dr. V1 a j i n a c. Ker je odnesel Komadinič arhiv stranke, zato ne more podati točnega pot )-Čila. Ostro napada Komadiniča in ves kongres mu pri tem pridno se-kundira. V Beogradu je bil poklican Komadinič pred strankino razsodišče, toda Komadinič se njegovemu pozivu ni odzval. Predlaga zato Izključitev Komadiniča, čemur kongres soglasno in s prav zasoljenimi medklici pritrdi.
O delovanju poslaniškega kluba zemljoradnikov je poročal nato posl. L a z i č. Njegovo poročilo ni bilo sicer na višku stvarnosti, vendar je imel lep uspeh in na koncu njegovega govora je bilo slišati klice: Živ jI Lazič, bodoči minister za agrarno reformo.
O dijaških agrarnih klubih je kratko poročal dijak Dabrič.
Sledila je razprava o finančnem vprašanju stranke. Sklenjen je bil strankin davek.
Zanimivo je bilo tajniško poročilo. Na Hrvatskem ima stranka danes šele 20 organizacij, toda skoraj jih bo imela 100, ker ugaša Radičeva zvezda.
Izpremenjena je bila tudi določba glede postavljanja kandidatov In sicer tako, kakor so svoječasno predlagali naši poslanci.
Kongres je tudi sklenil, da priredi stranka vsako leto po našem vzoru kmetski praznik. Kdaj bo ta dan, določi poseben odbor.
Splošno se je opažalo, da manjka na kongresu posl. Avramovfč. Če bi bil Avramovič navzoč, bi bila debata sigurno stvarnejša in sklepi kongresa bolj temeljiti.
Kongres je dokazal, da zemljo-radnička stranka napreduje tudi idejno. Stranka se pripravlja za resno delo in zato smo trdno prepričani, da se še najdemo na skupni poti.
Dva shoda.
Preteklo nedeljo smo imeli izvan-redno priliko, soditi o delu dveh delavcev za ljudski blagor. Dopoldan se je vršil shod »Kmetiske Zveze «na Vranskem, popoldan pa sestanek pristašev SKS v Kaplji. Za pripravo klerikalnega shoda je služila maša, gonilna sila našega shoda pa je bila zdrava kmetova misel. Klerikalci so imeli po maši pred cerkvijo svoje priganjače, in tudi mraz je pripomogel, da se je šlo nekaj ljudi »malo gret«. O našem sestanku pa je bilo obveščenih dan poprej le par zaupnikov — prišla pa je množica kmet-skih korenin, da se je obsežna dvorana tov. Radišek-a do zadnjega prostora napolnila. Udeleženci 2ebotovega shoda so odhajali med in po shodu go-drnjaje, shod tov. ministra Puclja pa se je razvil v navdušeno manifestacijo kmetske misli. Tako smo spoznali delo razdiračev in zabavljačev na eni strani, na drugi pa plodonosno delo tistih, ki delujejo z ljubeznijo, vnemo in uspehom za dobrobit našega kmeta. V svetem pismu beremo: »po svojih delih boste sojeni« in na temelju tega pravila bo sodba pač lahka. Govor poslan, ca Žebota je obstojal iz samih klevet, častikraje in zabavljanja. Pri zabavljanju čez finančno gospodarstvo je navaja! med drugimi tudi izdatke za razne komisije, a previdno je zamolčal,
tm
koliko je požrla plebiscitna komisija dr. Brejca na Koroškem, ki nam je vrhu vsega še zapravila Koroško. Tudi našemu kralju in vladarju ne privošči njegovemu položaju primernega živ« ljenja. Tudi vojsko smatra Žebot za nepotrebno — menda ščitijo našo državo že naši številni sovražniki. Naravnost peklensko zlobna pa je Žebotova trdi* tev, da obstoji delo naših častnikov i« v zabavah z raznimi zakonskimi in nezakonskimi ženskami. Vedbma 1® lagal poslanec Žebot, ko je dejal, da je bil po slanec Benin z 250.000 dinarji v svirhP glasovanja za ustavo podkupljen, čeprav Zebot ve, da to ni res. Ob koncu je razlagal moderni Zebotov nauk, da je verska pobožnost za nič, če nisi rikalec. Potemtakem bo zveličan samo tisti, ki laže? in obrekuje kakor kleri-kciicc.	.''t
Popoldanski sestanek SKS v Kapfy[ je otvoril tov. Plavšak in po krath kem pozdravnem nagovoru oddal besedo tov. ministru Puclju, Id J« uvodoma naglašal, da se radi zapoje, nosti naših poslancev ne more vedpo ustreči zahtevam volilcev po številnih shodih. Konstatiral je, da je uvidevnost slovenskega kmeta za potrebo lastne politične organizacije zmiraj večja to' da dobra stvar zmaguje, čeprav mora iti, kot vsaka dobra stvar, svojo trnje-vo pot. Politika je skrb za javni blagor, in to skrb, v kolikor se tiče kfnetskegs prebivalstva, zamore prevzeti edino te čista stanovska politična organizacija. Slovenska Ljudska Stranka pa prvič ni stanovska organizacija in drugič je njea smoter verska politika. Dobrobit kmeta pa obstoji v gospodarskem razvoju države, verska politika pa ta razvoj samo zavira, kar je priznal sam bivši general SLS dr. Šušteršič. Z ustanovitvijo Jugoslavije, pravi sam dr. Šušteršič, je SLS izgubila vsak pomen to nima zbog svoje verske politike nobenega življenskega pogoja več. V kolikor pa zastopa SLS še kmetski program, dela to le zategadelj, da ji služi ta program in »Kmetska Zveza« v parado ln štafažo; kajti jasno je, da stranka, ki hoče vse stanove zastopaj ne more istočasno uspešno zastopati kmeta, delavca in meščana — in zato ne more biti politično moralna in iskrena. Politika bodočnosti je stanovska politika. Kakor ima delavec potreb« po svoji stanovski politični organizaciji, tako se velekapital grupira rkoli meščanske stranke ia skrb za javni blagor kmetskega ljudstva hna prevzeti edinole samokmetska politična stranka. Kakor ne odrekamo delavcu potrebe po političnem združenju, tako tudi priznavamo, da je kapital za gospodarski razvoj države potreben. Skrb kmetske politike pa mora biti, da se kapital ne razpade, da ostane v pametnih smernicah. Zato je potrebno nadzorstvo nad kapitalom, kajti kapital je strup, ki učinkuje na dve strani, zdravilno in morilno. Banke rastejo kot gobe po dežju. Vsaka hoše dobro živeti. Vloge se obrestujejo po 4 in pol odstotka, krediti pa po 16 do 18 odstotkov. Procvit tolikih bank gre seveda na račun tretjega, zlasti kmeta. Na ta strup, ki ga vsebuje velekapit?! mora kmet udariti ne samo eno ampak dve mrtvaški glavi. Zato pirpravljajo naši kmetski poslanci zakonski načrt, ki bo vseboval omejitev bančnega kapitala. V dosego svojih vzvišenih ciljev se morajo poslanci SKS od slučaja do slučaja vezati s kakšno večjo parlamentarno skupino in da morajo tu pa tam tudi na kakšno malo koncesijo pristati, je čisto jasno. Čim pa bo Število poslancev združene kmetske stranke znašalo 51 odstotkov vseh poslancev — in to se more pri 82. odstotkih kmetskega prebivalstva naše države prav kmalu zgoditi — potem je položaj našega kmeta rešen.
Tri glavne smernice tvorijo prO'-gram SKS in sicer: Dobro vnovčeva-nje kmetijskih pridelkov, naobrazba kmetskega ljudstva in razvoj zadružništva in za kmeta koristna zakonodaja. V drugi in tretji to|'ki soglašajo Z
t
Razširjajte vedno in povsod Ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka"!
našim programom bolj ali man] tudi druga politične stranke, na sklenjeno nasprotstvo vseh strank pa zadenetno v prvi točki Ker je torej naš program za kmeta tako potreben in idealen, zato za tudi noben politik, ki stopi pred kmeta, ne more pobijati In ker nasprotniki v prvi vrsti klerikalci, ne morejo pobijati našega programa, zato pa grdijo osebe, naše poslance, v prvi vrsti seveda našega ministra češ, po pastirju udarimo in čreda se bo razkropila. Politična nezrelost ljudstva pa je vzrok, da posluša te klevete gospodov v talarju in brez njega ter da jim celo verjame. Ce se pa te junaške klevetnike In lažnivce prime za vrat, se ti jezuitsko umaknejo za svojo poslansko imuniteto, k večjemu, da obljubijo — kakor poslanec Kranjc storjeno krivico popraviti Navsezadnje pa zataje obljubo, češ: krivico delati bolj vleče, kot krivico popraviti.
Drugi način klerikalne agitacije pa obstoji v razdiralnem delu, ki se niti ne ustavi pred državno stavbo in kraljevsko hišo. Po zaslugi in iz krvi neklerikalcev je nastala naša lepa, tujega jarma osvobojena država in namesto da bi domovino izpopolnjevali, jo grdijo in zavirajo njen razvoj.
Dr. Korošec drži že dve leti v parlamentu roke križem in se odlikuje s popolno brezdelnostjo, za to pa si klerikalci prav radi prilaščajo uspehe na-5ih poslancev in v lišpanju s pavovim perjem so naravnost mojstri. Nezavednost našega podeželskega ljudstva in pomanjkanje stanovskega ponosa sta glavna vzroka, da se ponekod slovenski kmet ne more otresti političnega ierobstva in tako je tudi »Kmetska Zveza« zvezana po duhovniški premoči.
Burne ovacije so sledile govoru tov. ministra Puclja in živahno pozdravljen sledi navduševalni govor tov. poslanca Drofenika.
Ko so še hoteli nekateri zaslepljeni pristaši K. Z. briljirati s svojimi naučenimi ugovori in ko Jim Je dal tov. Pucelj briljantna pojasnila, da je bila vsa K. Z. pokrita s sramoto, je zaključil tov. P1 a v S a k med viharnimi ovacija-mi SKS lepo uspel shod. S ponosom smo se vrnili s shoda, ker videli smo, da smo pristaši delovne in ne hujskar-ske stranke. Živela SKS in njeni poslanci I
Na raiiin kmetske nevednosti.
Na seji odbora za proučevanje uradniškega zakona z dne 11. oktobra se je razpravljalo o pokojninah otrokom umrlih uradnikov. Naš klub Je zastopal na tej seji tov. poslanec Mrmolja. Ostali člani odbora so bili sami uradniki. Ti so prav udobno in na vse mogoče načine zračunavali, kako bi stvorili za sebe čim ugodnejši zakon. Šli so celo tako daleč, da so hoteli v zakon vzeti dolečbo, po kateri bi uživale hčere uradnikov pokojnino tudi po polnoletnosti, dokler se ne poroče.
Bil je to naravnost gorostasen predlog in minister Trifkovlč je opomnil gospode uradnike, da ne gredo predaleč, kajti tudi kmet ni preskrbljen. Uradnlki-poslanci pa se na ta opomin niso hoteli ozirati, češ, pa se naj kmet zavaruje. Toda od kje vzeti denar za zavarovanje, tega seveda niso povedali, kajti naš kmet je že popolnoma izčrpan, kar je tov. Mrmolja naglasil z vsem povdarkom. Na tej seji je zastopal »kmečko zvezo« profesor Sušnlk, ki je kot uradnik izvoljen s kmetsklmi glasovi za poslanca. Niti besedice ni črhnil proti predlogu in tako dokazal, da je v prvi vrsti uradnik, potem šele zastopnik svojih volilcev. Take poslance Ima »Kmetska zveza«, tako skrbe ti za kmetsko ljudstvo.
Stališče tov. Mrmolje je bilo naravno popolnoma pravilno in gotovo ni kmeta, ki ga ne bi odobraval. Vseeno so se našli »kmetski« listi, ki so tov. Mrmoljo zaradi njegovega nastopa napadli in računajoč na neobveščenost ljudstva pisali, da je nastopil tov. Mrmolja proti preskrbi sirot po padlih v vojni O tem pa sploh govora ni bilo, kar je čisto umevno, ker se je razpravljal uradniški, a ne Invalidski zakon.
Profesor Sušnik pravi sedaj, da je hotel tov. Mrmolja, da vzdržuje sirote ministrstvo za social. politiko, kar se mu zdi seveda silno neumno. Ker očividno ne znajo misliti ne samo klerikalni backi, temveč tudi njihovi poslanci, bodi povedano poslancu Sušniku, da je v tem vendar velika razlika, če se daje potrebnim le podpora ali pa kar pokojnina. Če ne bodo imeli pokojnine, si bodo odrasli otroci poiskali službe in država ne '.bo potem vzdrževala ljudi, ki se morejo* rediti sami.
Iz tega priprostega, toda značilnega dejstva se vidi, kako računajo
klerikalci na nevednost ljudstva. — Prav neženirano zamenjajo besede In mislijo, da ne bo tega nihče njihovih volilcev opazil. Sklepajo o pokojninah otrokom uradnikov, govore pa, da gre za sirote po padlih v vojni! In da je njih sleparija kronana, napadajo potem tiste, ki so branili pravico ter jim podtikajo neresnične besede.
Proti tej špekulaciji na nevednost je samo ena pot in samo eno sredstvo. Tovariši, med narod in neprestano razkrivajte sleparije klerikalcev in neumorno razgalite laž-nike pred narodom. Nevednost kmetskega ljudstva mora prenehati in da se to zgodi, je dolžnost nas vseh.
Za naš tisk.
Najmočnejše orožje vsake stranke je njen tisk. Zlasti pa velja to za stranke, ki so nositeljice kake ideje, ki so čisto posvečene kaki misli, kakor je naša SKS posvetna kmetski misli.
Tisk take stranke ni zato samo agitator za stranko, temveč tudi pro-pagator njenih misli In zato je dolžnost vsakega strankarja, vsakega idejnega borca, da dela za svoj tisk.
In tovariši, na to Vašo dolžnost Vas moramo vedno znova opozarjati.
Nismo mi med onimi srečnimi, ki sežejo v kake fonde, kadar je treba plačati račune, temveč mi se moramo zateči k darežljivosti tovarišev In zato se zatekamo k Vam.
Vse. kar Je bilo človeško mogoče, Je storila SKS za slovenskega kmeta, In mu obvarovala na stotine milijonov premoženja. V kako brezcenje b! prodajali svojo živino, da ni bilo SKS, ki je z odprtjem mej dvignila ceno živine. Koliko Vam Je prihranila SKS stroškov, ker Vam Je s svojo požrtvovalno politiko prihranila poslovni promet, obvarovala Vas pred taksami na vozila itd. In koliko dobrega je storila Vam vsem, ko je priborila zvezo Slovenije z morjem in dosegla Prekmursko železnico.
Da nadaljuje svoje plodonosno delo pa rabi SKS vašo pomoč. Zvesta vaši zahtevi, da se bori proti korupciji ima danes SKS prazne blagajne, pa čeprav je že nad poldrugo leto v vladi. Tovariši, tu je vaša pomoč nujna. ; -
Kakor stranka, tako pa je tudi njeno glasilo »Kmetijski list« storilo v polni meri svojo dolžnost za Vas. Vselej, kadar je bil ogrožen kmetski interes, vselej Je bil »Kmetijski list« na braniku kmetskih koristi. VI. ki ga čitate, veste to in zato o tem ne bomo daJJe govorili.
Stranka Je storila svojo drsnost, poslanci so storili svojo in »Kmetij skf list« je storil svojo.
Ali pa ste tudi Vi. storili svojo dolžnost, aH si ne morete očitati, da bi lahko stori!! več? Prevdarite in potem odgovorite in delajte!
Tovariši! Če hočemo, da zmaga naša misel, potem moramo zarjo žrtvovati in delati Ni pa žrtve, ki bi bila bolj potrebna, kakor je žrtev za naš tisk.
Proti celemu gozdu nasprotnih listov brani »Kmetijski Ust« «am vaše zahteve In v tej neenaki borbi ne more zmagati, če ni podpiran od vseh, za katere se bori.
Zato je prva dolžnost vseh pravih borcev za Staro pravdo, da neumorno sodelujejo za naš tisk, da so stebri »Kmetijskega Usta«.
Zbirajte zato 'prispevke za naš tiskovni sklad, vsako priliko, veselo ko žalostno, izrabite v ta namen, vedno bodite pripravljeni, da zberete prisnevke.
Pridobivajte naročnike in z vso vnemo vršite to delo. V vsaki kmetski hiši mora biti »Kmetijski list« in to je Vaša naloga!
^Poročajte pa tudi listu vse važnejše dogodke, ker le tako bo list zadostil vsem svojim nalogam.
Na delo za naš tisk. tovariš! in tovarišice In kmetska misel bo napredovala in z njo vaše blagostanje.
Državni preobrat v Kalili.
Naša zlohotna soseda, ki ni opustila nlte ene prilike, da bi izzvala med nami notranje nemire, ki se je zato družila s Črnogorci in FrankovcI, ve-rolomna Italija doživlja sedaj najtežje nemire. Izvršen je državni preobrat In vlada Italije je prešla v roke fašistov.
V geslu italijanstva je izvršen fašistični državni preobrat In zato bi moral prinesti državi čim večjo srečo.
Toda Italijanstvo, na katero misli fašizem, ni oni 2dravi in napredek donašajoč nacionalizem, temveč oni nezdravi in smrt donašajoči imperi-
alizem. Ne da rešijo lastne brate, ne da dajo svobodo, temveč da podjarmijo druge, da prinesejo sužnost zato so uprizorili italijanski fašisti državni preobrat.
Naravnost proti nam je naperjen njihov Imperializem. Našo Dalmacijo, našo Reko in bog zna kaj bi še hoteli v svojem nenasitnem pohlepu. In zaradi tega ni državni preobrat v Italiji pomemben le za Italijo, temveč za ves svet, ker udarja v Balkan, ki je bil že neštetokrat ognjišče svetovne vojne.
Italijani so priznani mojstri v tea-traliki in tako je izvršen tudi faši-stovski preobrat. Vprašanje pa je, če je za preobrat s takimi naklepi, tea-tralika na mestu ali ne. In mislimo, da je danes marslkak Italijanski patriot v resnih skrbeh, ko gleda kako segajo nezreli ljudje po najvišji organizaciji, ki jo ima kak narod, ko segajo po državi.
Drugo politiko vodi stranka in drugo mora voditi država. Nihče se ne zmeni za to, če kak kričav poba kriči, da mora biti laški ves svet, toda kadar kak državnik na odgovornem mestu zarožlja z orožjem, tedaj je življenje tisočih v igri.
Ko Še niso bili fašisti na vladi, je bilo vse njih »delo« izpolnjeno z nasilji proti komunistom in našimi ljudmi. Ali bodo sedaj obstali na tej poti, ali bodo tudi državo pognali v oni metež, iz katerega vodi le krvav in silno nesiguren Izhod? To je vprašanje, ki ga stavlja ves svet danes fašistom In to Je vprašanje, na katerega s strahom odgovarja lastni narod.
Po najvišjem so segli fašisti, kar ima Italijanski narod in danes je njihova naloga, da prisvojeno obdrže. Ali z resnim gospodarskim delom, aH pa z zunanjepolitičnimi dogodki, to Je z vojno. Toliko mostov so že zažgali fašisti za seboj, da drugega Izhoda nimajo.
Kar so pokazali fašisti do sedaj, Je tako neresno, da od njih pač nihče ne pričakuje treznega gospodarskega dela. Preostanejo torej le junaštva in smrtni skoki v področju zunanje politike. Če se odločijo fašisti za poslednje. potem so stopili na opolzka tla in trdno smo preoričani, da jih bo laški narod za to še stoletja dolgo klel.	~
V svoji italijanski- fantazlfi si predstavljajo fašisti ves svet dru-. »ače, kakoršen pa v resnici je. Fašisti resno mislilo, da je zmagala laška armada pri Vittorlo Veneto, oni resno mislijo, da ni laška armada doživela Kobarid^,..tako so zaslenlieni in tako čisto usjižrijehi nd svofib želi. In njih glavna in otrečia ie. da bi enkrat pokarali nam. kaj d*» *naio. Ncavpstno bi s* hote'1 Tnp?č<>vatl za bati"e. kf sn ilh pre?ema" tekom vse svetovne vojne r.d na?ib Vnia-kov. Pa račuinin,-Nns je 40 mH?o-nov,' onih drvfh koma! 10 mi smo velesila, oni nfso nič h mi imamo ves vojaški material. or>f dTci nič in *atn bo zmaga naša lahka, hitra In odl^n.
Toda slaVni fašisti pozab1iajo eno. Da je naš namd zdrav In sflen in dp nima danes nf^čp na svetu tako močne vojska Vn mf Če ne bi ?lr> za ?!v1?»nle tpTfVTb ljudi. bi pač mirno dejali, da sa*no nrtdpio in ®kcraj se ^ ohladita n'fb vročekrvno«!
Ra^nn brez krčmarja je fantovsko misttenfer da bomo mi tista neumna žrtev, iki iih bo vzdržala na vladi. Ne. Izbrati st bodo mora'i že koga drus!«»a — ali na prde nad nje temftMft fn kjrrdinalen maček.
ZavedamoEse resnosti stvari, zavedamo se ns tudi svoie moči in zato smo mirni: in zato zremo z zaupanjem v bodočnost. Sveža ie sila našega naroda in zmagala fe v natte,-žjem klaniti svetovne voine in zato ne bo odrekla napram Hudem, ki niso drugo, ko zločinci, na nai proslavlja njih zločine gobezdavi Giunia ali pa I"orlfeni D'Annnnzio.
Zdi se nam pa. da bodo fašisti še sami kmalu spoznali, kako da napačno računalo. Ko bodo zagrabiii ta vladno kolesje, bodo šele spoznali, kako da je to kolesje komplicirano. Tn v neprijetno razočaranje Jim bo, ko jih bodo poučili Francozie in Angleži. da ni jadransko vprašanje samo laško-jugoslovensko. temveč tudi mednarodno vprašanje.
In spoznali bodo tudi to, da bo ves svet proti njim, če bi se predrz-nili vsled nizkotnega imperializma izzvati vajno, ki bi bila tako krvava, kakor je še ni videl svet.
Javno mnenje Evrope in naša lastna sila, to je najsilnejši protiutež fašistovskega preobrata. Ta protiutež pa bo skoraj dobila močno za-slombo v laškem narodu samem. Kajti vse prej ko za vojno navdušen je laški narod in če se je udajala v prejšni vojski laška vojska v tisočih, se bo sedaj udajala v desettisočih.
In da se bo to sigurnejše in temelji-tejše vršilo, so poskrbeli fašisti sami, ko so s požigi in nasiljem, ko so z ognjem in mečem izbili milijonom Italijanov zadnjo iskro ljubezni do tako nasilne domovine.
V	znaku ognja in meča je bila stvor jena podlaga za sedanji dižav-ni preobrat v Italiji. Naj se zatekajo le še naprej k ognju in meču, kajti potem je njih pogin neizogiben, kajti zapisano je, da od meča bo poginil, kdor z mečem okrog hodi.
Kako se je izvršil preobrat.
V	Vidmu in potem v Neapolju je imel vodja fašistov Mussolini velika govora, v katerih je napovedal pohod fašistov na Rim, da si polaste vlado. Dočim je v Vidmu govoril Mussolini še precej skrajno in. samo še milostno pripustil monarhijo, je v Neapolju že znatno omilil svoje nazore in se odkrito izjavil za monarhijo. S to izjavo je pridobil Mussolini končnoveljavno za sebe armado, ki je bila itak že skoraj celotno v njegovem taboru.
Ko je imel tako Mussolini vojsko za seboj, je lahko pričel s pohodom na Rim. Objavljena je bila mobilizacija vseh fašistov ta pohod se je pričel. Na avtomobilih In železnicah so se bližali fašisti Rimu in vlada se je imela odločiti. Ali odstopi sama, ali pa prepreči vstop fašistov v Rim s silo orožja. 2e je Izgledalo, da bo vlada dovolj močna, da prepreči pohod fašistov in ministrski predsednik Facta je že izjavil, da je vlada dovolj močna, da zabrani fašistovski državni preobrat. Ker se je med tem pohod fašistov vseeno pričel, je proglasila vlada obsedno stanje nad vso Italijo. Temu pa se je uprl kralj in čez dve uri je bilo povelje preklicano. Vladna pozicija je bila omajana in skoraj je sledila njena demisija. Politično situacijo Je popolnoma obvladal Mussolini in skoraj je bilo to dejstvo tudi oficlelno sankcionirano. Kralj je pozval k sebi Mussolinija in mu poveril sestavo vlade.
Mussolini je sprejel sestavo vlade, ki je bila v najkrajšem Času sestavljena fn sicer iz fašistov, liberalcev, nacionalistov in popolarov (klerikalcev). Fašisti, dasi ena najmanjših strank (imajo samo nekaj nad 30 poslancev) so dobili 7 ministrstev in sicer najvažnejša. S tem je bil državni preobrat izvršen in Italija je prišla pod vlado fašistov.
Utis laškega preobrata na tujino.
V	Parizu so vesti o laškem preobratu uradne kroge zelo vznemirile. Fašistovski preobrat presojajo vsi zelo resno. S posebno pozornostjo pa sledi francoska vlada vsem nameram fpšistov <?lede razmerja Jugoslavije in Italije. Splošno se po-vdarja. da je vsa Evropa Interesira-na na tem, da se pogodbe sklenjene med Italijo in nami tudi izpolnejo in da bo vsa Evropa proti Italiji, če bi ona kršila svečane dogovore, ki Jih ! je sklenila z Jugoslavijo. Čisto enako stališče zastopa v tem vprašanju tudi i Anglija In vsa ostala evropska javnost.
Naši narodni nasprotniki pa se fašistovskega preobrata seveda vesele. Predvsem Madžari, ki -so ravno pred kratkim priredili laškim fašistom velike ovacije in ki so glasno povdar-jali, da so oni ln fašisti eno. Tudi Bolgari so hoteli izkoristiti novi politični položaj, toda upati je, da bo sedanja kmetska vlada v Bolgariji pametnejša, kakor pa so bile njene prednice. In v tem mnenju nas potrjuje tudi obisk šefa bolgarske vlade Stambo-lijskega v Beogradu.
Odkrito pa je za Italijane Kemal paša. Toda njegovega zavezništva se nai Italiiarti nikar preveč ne vesele. Kemal paša je rojen žid in kot tak bo že znal Italijane opehariti, da bodo tudi zaman vpirali oči na Do-dekanez, katerega so ravnokar ukradli Grkom.
Nemci v splošno niso fašistom prijazni in to je vzrok nasilja, ki ga uganjajo fašisti nad njihovimi rojaki v Tirolu. Poročila noročaio že, da se bližajo fašisti tirolski meji. vsled česar je poslala avstrijska vlada močne orožniške oddelke v Landeck.
MI in fašistovski preobrat.
Prva točka fašistovskega zunanjepolitičnega programa se glasi, da je treba uničiti vse pogodbe, ki Jih je sklenila Italija glede Dalmacije. Ra-pattska pogodoba naj postane torej neveljavna. Mi za to pogodbo v resnici ne bomo jokali in zdi se nam, da bodo le Italijani tisti, ki bodo žalovali za njo.
Toda fašisti imajo še druge namene. Kakor poročajo iz glavnega stana fašistov v Milanu, hočejo fašisti vdreti v Črnogoro in Dalmacijo. V to svrlio so že odposlali posebno oddelke v Trst in Spezzijo, da se od tam vkrcajo v Baker, Ulčinj in Za-
dar. O tem so tudi obveščene velesile, ki bedo sigurno podvzele pri fašistih potrebne korake, da se ohra» nI mir.
Z ozirom na napet zunanjepolitični položaj ne bo podal Pašič de-misije. Naše straže ob meji so se pen množile, v posebni noti pa bo vlada opozorila Društvo narodov in zaveznike, da bomo s svoje strani pod-vzeli vse korake sigurnosti. Mi bomo pripravljeni, toda storili vse, da se izognemo konfliktom. Vsa odgovornost pade na fašiste.
Kaj so fašisti?
Beseda fašist pride od besede fascio (zveza). Nacionalisti Italije so namreč ob priliki komunističnega gibanja v Italiji osnovali posebno zvezo bojevnikov, ki je smatrala komunistično gibanje za državi nevarno in ki ga je hotela zato zatretl za vsako ceno in z vsemi sredstvi
V tem boju s komunisti so bili fašisti zmagoviti in zaradi tega jim je zrasel greben. Hoteli so vedno višje, vso Italijo so hoteli spraviti v svojo oblast. Da se jim to posreči, so se čisto vojaško organizirali hi sicer po vzoru starih rimskih legij.
Vso državo so razdelili v več con. Vsaki coni načeluje poslanec, ki je vrhovni gospodar. Čete same se dele v legije, centurije in mani-pule. Upeljana Je stroga disciplina in zahteva se brezpogojna pokorščina. Fašisti so ustanovili tudi svoje sanitetne oddelke in v njihovi armadi sx> zastopane vse vrste orožja.
Oblečeni so v črne srajce in nosijo tudi odznake svojih činov.
Brez dvoma je, da predstavljajo danes fašisti največjo silo v Italiji. Toda ta sila počiva na trhlih nogah. Poleg idealistov so v vrstah fašistov tudi vsi zločinci Italije, ki so prišli med nje, ker so bili tu varni in za svoje zločine še prejemali plačo. In ta sodrga, ki se je nabrala v fašistovski armadi, bo tudi njen pogin, ker je nasprotna vsemu redu in ker Je le navajena na lahek zaslužek.
S preobratom so razpaljene strasti in Mussolini se je izkazal kot mojstra 2a razvnemanje ljudi. Ali jih bo 2nal sedaj tudi umiriti ali pa bo odrekel. Tedaj pa bo plačal račun fa-šistovskih divjanj laški narod In s tem bo maščevana pravica.
Občni zbor,, Kmetijske dražbe za Slovenijo<( bo v Ljubljani v sredo, dne 8. novembra. Vsi delegati so obvezani, da se občnega zbora sigurno udeleže.
Pokrajinske vesti.
(Seja okrožnega odbora SKS za mariborsko okrožje) bo v soboto, dne 4. novembra točno ob 11. uri dopoldne pri »Halbwidlu« v Mariboru. — Dnevni red: Odobren je zapisnika, mariborsko tajništvo, organizacijska vprašanja in predlogi ter nasveti. — Tovariši, udeležite se seje polnoštevilno.
(Na intervencijo tov. ministra Puclja) bo selski pismonoša iz Kranja odsiej redno vsak dan donašal pošto iz Kranja v P r e d o s 1 j e.
(Da sem grd ovaduh) kriče klerikalci, posebno oni, kj to morajo. »Slovenski gospodar« piše popolnoma izmišljene stvari, Čež da sem pisal neko pismo v Beograd. Bodi njemu in vsem sličnim resnicoljubom povedano: Kar storim in kar pišem ali govorim, to bom vedno zagovarjal pred Javnostjo. Nič zahrbtnega nočem delati Kot zagovornik stanovskih in državnih koristi bom vedno neustrašeno na mestu. Tem manj s« bom bal nizkotnega hujskanja. Sem kmet in noben strahopeten uradnik, da W se bal klerikalne osvete, pa naj se napoveduje še s tako mogočnostjo. Vse 2aman je vaša hudobija. Bodite trdno prepričani da obenem z menoj ne uničite kmetskega gibanja. To gre dalje svojo pot, ker je v kmetu samem. Če ni mene, so in bodo drugI ki bodo delali za kmetsko miseL To veste tudi vi sami in to vas boli Silno se varate, če računate na to, da vržemo takoj puško v koruzo, če nam par vaših zapeljanih kričačev onemogoči kak shod. — Ivan Mrmolja, nar. poslanec.
(Proč s polovičarstvom!) Po dolgotrajni borbi se je našim poslancem končno vendarle posrečilo, da so bile raz-puščene granične trupe in da pridejo mesto njih finančne straže. Storila pa se je ta napaka, da se je prevzelo v nove streže tudi preko 600 Vranglovcev in okoli 200 drugih graničarjev. Proti temu odločno protestiramo in zahtevamo, da se odstranijo iz finančne straže prav vsi Vranglovci in to iz sledečih razlogov. V državi sme nositi orožje samo državljan in nihče drug. Nai bodo Vranglovci stokrat Slovani, oni niso naši državljani, zato jim je vzeti orožje iz rok. To pa še iz drugega vzroka. Dasi v pregnanstvu Vranglovci vendar niso znali ceniti gostoljubnosti, katero
Obrtniki, naša moč ln dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizaciji vsega obrtniškega stanu.
3
fln izkazujemo In o njih ponaianju so se dnevno slišale težke pritožbe. Vse prebivalstvo je nad njimi ogorčeno in žalibože po pravici. Kdor pusti Vran-$ovce na svojem mestu, ta izziva prebivalstvo. Zato ne bodite polovičarji, temveč storite svojo dolžnost v polni meri. Granitne trupe so šle, naj gredo ž njimi še Vranglovci, glavni povzročitelji vseh pritožb nad graničnimi tru-pami.
(Kakor kaže.) Poročali smo v svoji prejšnji številki, kako piše »Slovenec«, da je mleko predrago in da je tisti, ki zahteva več ko 10 kron za mleko oderuh. »Slovenec« piše za gospodo in zato piše tako. Za kmeta pa piše »Do-moljub« in tako beremo v njem, da je mleko prepoceni in da bi moralo biti dražje. Kar pravi »Slovenec«, to podira »Domoljub« in taka je klerikalna politika. Ali se Vam ne gabi taka dvoreznost? Ali boste še v naprej preua-§?H tako sleparstvo?
(Še ena.) Po deželi grme proti socialistom in komunistom, kakšni brezverci da so, v Ljubljani pa se vežejo z njimi. V$*eno so edino oni »krščanska« stranka, vseeno imamo vsi smrtni greh, ker ae moremo pristati na take nepoštenosti.
(Jo že fanalo!) Namreč atek avtonomijo. Pred kratkim so imeli Stanovni-kov atek shod, na katerem so dejali, da je avtonomija že na pohodu. Ne bo dolgo in atek jo bodo imeli v žepu. To bo tedaj veselje v Horjulu. Mi atku k tej pridobitvi iskreno čestitamo in ga obenem opozarjamo, da zelo dobro pazi aa njo. Zlobni jeziki po Horjulu govore namreč, da misli Nežka atku avtono-tn®» vzeti. Ce se pa to zgodi — potem je stkove glorije konec, kajti, če ima enkrat žena avtonomijo, potem ne pomaga noben zakon več.
(Odlikovanje v državni žrebčarni ■a Seiu pri LJubljani.) V nedeljo, dne 29. oktobra L L je načelnik oddelka za kmetijstvo tov. Ivo Sancin slovesno dekoriral narednika vodnika Ivana Rajšpa iz Veseka pri Mariboru, ki je bil poslan ob priliki kraljeve poroke z desetimi najlepšimi žrebci ljubljanske žrebčarne v Beograd v svrho vožnje pri svatovskem sprevodu. V priznanje svojih zaslug je bil odlikovan z veliko srebrno svetinjo s krono od našega Kraljevskega Doma in z veliko zlato svetinjo s krono od romunskega dvora.
* (Razpisani sta mesti) veterinarskega referenta pri okr. galavarstvu v Konjicah IB pri okr. glavarstvu v Črnomlju, sledili s sedežem v Metliki. Natančneje določbe so v razpisu v Uradnem listu.
(Drugi kmetijski gospodinjski tečaj) bovVelovlekuna posestvu g Ko-vačeca. Pričetek je dne 15. novembra in konec dne 31. decembra 1922. Sprejmejo se kmetska dekleta, stara nad 18 let ter kmetske gospodinje. Prijaviti se jr pri g. Kovačecu v Velovleku. Pogoji »q prejšnji.
(Čegava pa je ta kultura!) V nedeljo je bila v Preserju »ohcet«. Da zadostijo staremu slovenskemu običaju, so »gradili« fantje iz fare. Bili so pač zbrtni fantje iz več vasi in pa tudi osebni znanci ženina so bili vmes! Torej so mu morali Zagraditi! Samo na sebi ni to nič posebnega, le star običaj. Podarjeno bodi, da ni nihče mislil iu-trigirati — saj so bili fantje »mešanih« tov! Toda smola! Zagradilo se jc še na drugem mestu in tu seveda so doživeli naši dični pripravniki »orlici« flasko! Zato pa so seveda hoteli zliti svojo jezo nad svojimi osebnimi prijatelji-in — udari!! In prihrumela je »dič-na« vojska, pred katero bi moraii takoj »zajci« pobegniti... Udarec ob mizo, da so poskakali nedolžni kozarčki, Petem pa nežne porke in slične klet *e so bile pozdrav ter seveda napoved vojne. Kletvic je deževalo, da so se starejšim gostom obračali želodci Le hladni krvi fantov in starejših gostov se je zahvaliti, da ni prišlo do mesarskega klanja! Človek pa se prime za glavo in se začudeno vprašuje, odkje se je vzela ta »kultura«. Ampak vseeno snu ffli«brezbožneži«, bogaboječnežl pa oni,
ki kriče porka.....samo da volijo
V* "r.!no.
(Klerikalna nestrpnost. Zgodilo se je. da so člani draveljskega Sokola ob PriBd nekega pogreba šli pokriti v cetiev. To je poročal župnik na ordi-nariat, ta i>a sokolskemu načelstvu, ki je odgovorilo, da je sicer že a priori tak nastop Sokolov izključen, ker imajo sofcolska društva natančna določila, kaka se imajo vesti v cerkvi, da pa bo naielstvo vseeno še vsa društva poselili opozorilo. Škot je dobfl torej popol-W zadoščenje in vsak pameten človek 6i mislil, da je s tem stvar v redu. Toda temu ni tako. Zgodilo se je namreč, da Se, je pri nekem poznejšem pogrebu ne-ksj članov šentviškega Sokola odkrila; nekaj pa ne. Z drugimi besedami nekateri so se ravnali po sokolskih predpisih (to je oni, ki so se odkrili) nekateri, pa ne. In zaradi slednjih je izjavil žtignik, da ne bo v bodoče nobenega umrlega Sokola ali Sokolico spremljal v slovesnem pogrebu. »Domoljub« pa
imenuje zaradi tega dogodka sokolstvo kot duševno kugo. — Na vse to rečemo le eno: Če je kdo od sokolov kriv, nastopite proti njemu. Toda mrtvih ne sodite! — Zaradi tega, ker greši kak član, nazvati vso organizacijo kot duševno kugo, pa je predrznost, ki jo more zagrešiti le v lažnivosti in klevetah potapljajoči se Ust. Na tako idealnih nazorih je zgrajen »Sokol«, da bi bila nada naroda, če bi ves narod sprejel njegove nazore. Pač pa bi se potem slabo godilo takšnim lažnjivcem kakor so oni, ki pišejo v klerikalne cunje. Ravno te pa so naša duševna kuga in zato tovariši na ogenj ž njimi!
(Gornja Polskava.) Pred kratkim smo si ustanovili tukaj družbo, ki aaj skrbi za zidanje ceste iz Bojttne v Zg. Polskavo. To prepotrebno cesto zahtevamo že od 35 do 40 let. Pa vse zaman. Gradile so se sicer rpzne druge ceste, ki so veliko manj potrebne, le naša cesta ne. Zato smo sklicali odbo-rovo sejo družbe, katere se je udeležil tudi tovariš poslanec M r mol j a Obljubil nam je vso svojo podporo ter nam zagotovil, da se bo za nas zavzela z vso vnemo tudi SKS. — Okrajni za-stop v Slov. Bistrici nam je enako po zastopniku gerenta, g. Grilcu obljubil svojo pomoč. Enako se je izrekel za naš načrt mariborski okrajni zastop. Na zgoraj omenjeni odborovi seji družbe je bil sklenjen obhod nove cesie, ki se je izvršil dne 12. oktobra. Obhoda se je udeležil ves odbor z zastopnikom okrajnega zastopa tovarišem Zafoš-nikom. Nujna potreba ceste je bila soglasno ugotovljena. Videli smo, koliko lesa je ob cesti in kako ta gnije, ker se ga ne more spraviti naprej. Kraji ob projektirani cesti pa so bogati tudi na rudninah in tu se dobi lep marmor. Z dograditvijo te ceste bi bilo vse Ptujsko polje od Slov. Bistrice do Maribora odprto prometu. Da bi bila nova cesta tudi velikega strategičnega pomena, ni treba še posebej povdarjati, ker je to preočitna resnica Ljudstvo se potrebe ceste zaveda v polni meri in je pripravljeno za cesto potreben svet brezplačno odstopiti ter tudi prispevati za dograditev ceste. Material za gradnjo ceste je na mestu in bi se zato stroški znatno znižali. Opozarjamo vse mero-dajne kroge, da se zavzamejo za našo potrebno stvar in da store vse, da bo cesta iz Bojtine v Zg. Polskavo čim-preje dograjena.
Za odbor: I. Petrovič.
Prekmurje.
Tu je pričel izhajati nov list »Morszka Krajina« po imenu. Ker ljudstvo še ne razume dobro našega književnega jezika, bo rabil novi list prekmursko narečje. List pa bo tudi prinašal dopise v madžarskem jeziku za vse one, ki ne razumejo slovenščine. Upamo, da smemo računati na to, da nam oseba izdajatelja lista, g. Štefana Kuharja iz Markiševcev jamči, da bo list temeljito branil napredne interese.
Padanje cen. Zadnji čas so tu cene poljskim pridelkom znatno padle. Tako se dobi sedaj pšenica, ki je veljala preje 2000 kron, za 1300 kron za meterski stot. Nimamo nič proti temu, če se draginja ublaži, ker vemo, da sta posebno uradnik in delavec od nje preobčutno udarjena. Ali protestiramo proti temu, da bi se draginja zmanjševala edincle na račun kmetovalca. Če padajo cene tako nepričakovano, kje naj krije kmetovalec izgubo, ki je neizogibna, ker drže trgovci še vedno stare cene. V listih čitamo o padanju cen v mestih. Kdaj bomo te dobrote deležni tudi mi na deželL Zakaj ne bi tudi industrijski izdelki izgubili na svoji ceni, če se je pocenilo vse drugo. Trgovci se izgovarjalo, da so kupili vse blago po starih cenah. To je na repu prinesen iz govor, kajti zato bo pa trgovec sedaj tudi z manjšim denarjem kupil novo blago. Kakor delajo sedaj vsi trgovci, to Sploh ni več trgovina. Če pade valuta, narastejo cene, če pa naraste valuta, pa ostanejo cene iste. Samo kmetovalec pa naj vedno znižuje svoje cene in samo on naj bo žrtev vseh sprememb na denarnem trgu. Kake razmere so na deželi, dokazuje najlepše to dejstvo, da se sladkor še vedno prodaja po 80 do 84 kron. Upamo, da bo nova železnica rešila Perkmurje pred odiranjem trgovcev.
Najnovejša šolska nadoblast v Murski Soboti je pisarna SLS. Tako si Je njen možicelj dovolil predrznost, da je poklical nekega učitelja v svojo pisarno na odgovornost. Gospod »Zastopnik«, zapomnite si, kdor visoko leta, nizko pade in Vam se zna pripetiti, da boste od pristojne oblasti poklicani na odgovornost, če se boste pečali s stvar-mi, ki se Vas ne tičejo.
Politične vesti.
(Fašistovski preobrat) je potisnil vsa druga politična vprašanja v ozadje. Vlada zaradi tega ne poda demisije in bo izvršena le rekonstrukcija kabineta. Gotovo je, da zapusti poštni minister Miladinovič svoje mesto.
(Dobro zaslužena klofuta.) Bilo je za časa volitev predsedstva skupščine. Klerikalni poslanci so hodili naokoli in agi-tirali, da se tudi njih zastopnik izvoli v predsedstvo skupščine. Glasno so na-glašall, da niso nobeni klerikalci, da obsojajo protisrbsko gonjo in da so sploh najbolj vneti zagovorniki državne misli. Zlasti so se v tem lažnivem hvalisanju odlikovali hrvaški klerikalci, ki imaio cele 3 poslance kakor slovenski demokrati. Toda vse njihovo ponujanje, vse njihovo nadlegovanje opozicicnalcev ni pomagalo nič, zakaj niti eden ni hotel voliti klerikalcev. Glasno Je dejal neki socialistični poslanec: »Šta, ja da bi glasal za klerikalce!« in enako ogorčeno so odklonili zemljoradniki klerikalno vsiljivost. In tako je Jugoslovanski klub pri volitvah predsedništva skupščine slavno pogorel in gospod Korošec so spravili v žep dobro zasluženo klofuto. Nepoštenost se namreč kaznuje tudi v politiki.
(Politična dalekovidnost g. Korošca)
je v resnici občudovanja vredna. Ne eno njegovih prerokovanj se namreč ni uresničilo. Preje smo venomer slišali, kako je napovedoval gosp. Korošec konec sedanje vlade. Vsi ti računi so padli pod klop in gospod Korošec še v naprej zaman zdihuje po ministrskem stolčku. Sedaj je gospod Korošec zopet stavil, da bo izvoljen za predsednika skupščine dr. Ribar in — Čujte ter strmite dr. Korošec se je na vse načine prizadeval, da bi bil izvoljen demokrat dr. Ribar. Pa zopet je napačno računal gosp. Korošec in izvoljen je bil — dr Lukinič. Ampak to nič ne stri in gospod Korošec je vseeno lep kaplan, kar Pucelj nikoli ne bo.
(Povratek dr. ŠušteršKa.) »Jutro« poroča, da se vrne v najkrajšem času dr. ŠušteršiČ v Ljubljano in sicer bo stanoval v »Ljudski posojilnici«. Zaradi njega je bilo odpovedano dr. Brejcu. V klerikalni stranki vlada zaradi tega velikansko razburjenje.
(Ljubljanske občinske volitve.) Vložene so štiri liste. Demokratska ali točneje mladinska lista z dr. Vidmarjem kot nosilcem liste, potem je »Zveza delovnega ljudstva«, ki jo vodi dr. Perič, sledi Bernotova socialno-demokratska lista in kot zadnja je lista »Jugosloven-ske zajednice«, z dr. Ravniharjem na čelu. Ker so se demokrati razbili v mladine in starine, upajo klerikalci, da bodo zmagali s svojim blokom, ki so ga stvorili s komunisti in ostanki popolnoma razbite socialno-demokratske stranke. Mislimo pa, da si manejo klerikalci prezgodaj roke, kajti težko, da bi še kdo verjel klerikalcem, ko bo videl, da voli škof komuniste. Pa o tem izpregovorimo še več.
(Neprostovoljno priznanje.) Da bi pridobil komuniste za klerikalno iisto v Ljubljani, se »Slovenec« stalno norčuje iz klerikalnega zmaja, češ, samo naivneži morejo še govoriti o klerikalni nevarnosti. Pri tem mu je ušlo neljubo priznanje. »Slovenec« piše namreč, da se je klerikalni zmaj potopil v blatu. Na to ne moremo reči drugo ko: res je.
Ne delalte dolgov!
Splošno znano dejstvo je, da narastejo v časih denarne poplave cene blagu in da nasprotno padejo cene, če se zmanjša množina denarja. Narodno-go-spodarski zakon veli: Čim več je denarja, tem manjša je njegova vrednost in čim manj je denarja, tem bolj je iskan, tem večja je njegova veljava.
Posebno važen je ta zakon za sedanji čas, ko se množina denarja ln blaga tako zelo menja. Pred vojno je n. pr. krožilo skoraj vedno enako število bankovcev, ki so bili povečini kriti z zlato kovinsko podlago. Imeli smo tedaj zlato valuto. Med vojno in zlasti po vojni pa je stalno rastlo število bankovcev, dočim se je kovinska podlaga vedno manjšala. Bankovec ni več predstavljal tiste vrednosti, katera je bila na njem označena. Od zlate valute smo prešli v papirnato. Denar ni bil več krit z zlato kovinsko podlago, temveč vsa njegova vrednost je odvisela od ugleda države in od državnega gospodarstva. Tako vidimo n. pr. da ima laška lira nesorazmerno večjo vrednost od naše krone, čeprav niso lire dosti bolj krite z zlatom ko naši dinarji. Še bolj kričeča je razlika med vrednostjo češke krone in našim dinarjem. Češka ima nad 4 milijarde več bankovcev ko mi in njena zlata kovinska podlaga ni večja od naše. Vseeno je češka krona še enkrat toliko vredna ko naš dinar. Vzrok leži v tem, da je češko narodno gospodarstvo že urejeno, naše pa še ni, da je češki proračun reden, naš pa le fiktiven, negotov.
Če hočemo torej dvigniti veljavo našemu denarju, moramo dvigniti ugled države in pa skrbeti za ureditev našega gospodarstva.
Le na ta način pridemo iz papirnate zopet v zlato valuto. To mora biti naš cilj in sicer zaradi tujine, na katero smo gospodarsko navezani in kateri oddajamo svoje blago v brezcenje, če je naš denar brez veljave.
Da pridemo do zlate valute, moramo zvišati vrednost naše krone za približno 44 krat. Naravna posledica tega bo, da bodo padle v istem razmerju tudi cene blagu. Zavedati se moramo, da tega svojega cilja ne bomo dosegli nakrat, temveč da bo treba za to mnogo dela, pa tudi dosti žrtev. Ali eno kot drugo je potrebno in nobene druge pomoči ni.
Dosedaj je naš denar skoraj stalno padal. V zadnjem času pa se je veljava našega denarja zelo dvignila in vse kaže na to, da smo na začetku vstajanja naše krone. Naša država je pridobila na ugledu in zato ima njen denar večjo vrednost. Vsak, kdor ima odprte oči, mora priznati, da ni to noben slučaj, ki drži le od danes do jutri. Naša uprava se boljša, čeprav le počasi, nezadovoljstvo pada in celo hrvatsko vprašanje je izgubilo svojo ostroto. Ni. čuda, da pričenja tudi tujina verovati v nas, kar dokazuje ravno dvig dinarja.
Računati moramo torej s stalnim zboljšavanjem našega denarjp in temu primerno urediti tudi naše ravnanje. Naj par primerov pokaže, po kateri poti nam je iti.
Nekdo si Je najel n. pr. ored vojno 10.000 kron in ž njimi kupil hišo, ki je danes vredna pol milijona kron. Čeprav pa je danes hiša toliko vredna, jo more plačati s ten, da proda par volov. Kdor je torej najel tik pred vojno posojilo in ga pametno uporabil, ta je dobro zadel.
Recimo pa, da si izposodi kdo sedaj, ko naš den»r raste, pol milijona kron, da si sezida malo hišico. Čez leta ne bo ta hišica več vredna pol milijona, temveč dokaj manj in če pridemo do zlate paritete, niti 10.000 kron. Če bo dotični torej hotel vrniti svoje posojilo, bo moral plačati toliko, kolikor je vredna ne ena, ampak 50 hišic. Jasno je, da se tisti, ki dela sedaj dolgove iz njih nikdar več ne izkobaca.
Zato ne delajte dolgov, ker vedno dražje jih boste odplačevali, če jih boste sploh mogli.
Kupiti je treba le najnujnejše ter omejiti vse nakupe kolikor le mogoče. Kar velja danes 100 kron, bo v kratkem veljalo ie 80 kron in še manj. Čemu te vrgli 20 kron proč.
Nesimo jih rajše v hranilnico in zgodilo se nam bo slično, kakor onim, ki so vlagali denar pred vojno, samo da bomo sedaj od tega imeli dobiček mi.
Kdor je imel n. pr. pred vojno 100.000 kron, ta je bil bogataš. Če je dal ta denar v hranilnico in pustil, da je denar tam ležal, potem je danes skoraj revež. Toliko je denar izgubil na vrednosti. Če pa vloži kdo danes 100.000 kron v hranilnico, potem ni to bog zna kako velik denar. Čez leta pa bo ta znesek, ko naraste vrednost denarja premoženje, kakor pred vojno.
Varčujte in dajte prihranke v hranilnice. Tako bo denar krožil, naše gospodarstvo bo napredovalo in s tem bo rastla tudi veljava denarja. Vlagajte pa denar v varne zavode in predvsem v svoje lastne. Glavno pa je, da ne delate dolgov, ker bi zaradi njih krvaveli.
temu le treba kmetijske statistike?
če hoče kmetovalec svoje gospodarstvo dobro voditi, mora poznati pred vsem svoje imetje, svoje potrebe in svoje letine. Le v tem slučaju bo lahko presojal, koliko potrebuje enega in drugega pridelka doma in koliko ga lahko proda. Čim več mu ostaja za prodajo, tem vspešneje bo njegovo gospodarstvo.
V podobnih razmerah se nahaja država s svojim gospodarstvom. Kar je kmetija v malem, to je država v velikem. Državi je tudi treba dobrega gospodarstva. V državi imamo kraje, ki pridelujejo premalo za svoje potrebe, tako da jih moramo zalagati od drugod. Imamo pa tudi kraje, ki pridelujejo dosti več, kakor rabijo, tako da morajo svoje pridelke izvažati. Prve imenujemo pasivne kraje, druge aktivne kraje. Naloga državnega gospodarstva je, da pomaga pasivnim krajem in da skuša spraviti v denar prekomerne pridelke aktivnih krajev.. Najprej mora vsaka država Skrbeti seveda sama za se, da bo preskrbljena s potrebnimi pridelki. Stoprav prebitek je izvažati v druge države. Če je pa skupni državni pridelek nezadosten, tako da preti pomanjkanje, potem je naloga državnega gospodarstva, da skrbi za potrebni uvoz. Čim več zamore država izvažati, tem ugodnejše bo vse njeno gospodarstvo in njeno premoženjsko stanje.
Ce hoče državna uprava dobro gospodariti, mora dobro poznati svoj gospodarski položaj, svoje imetje, svoje potrebe in svoje pridelke. Če tega ne pozna, je nemogoče presojati, koliko potrebuje za dom in koliko lahko izvozi v druge države. Že v navadnih ali rednih letih je treba, da je državno vodstvo dobro poučeno o domačem gospodarskem položaju. Še bolj pa
velja to v izrednih letih, ko odpove v posameznih krajih letina tako, kakot n. pr. doživljamo to sedaj, že dve leti sem. V takih letih mora država pravočasno skrbeti, da ne pride do pomanjkanja in da se vzdržuje gospodarsko življenje v primernem ravnotežju.	r
Z državnim gospodarstvom je naravno združena vsa izvozna in uvozna, politika kakor tudi vsa carinska politika, s katero mora država uravnavati potrebni izvoz in uvo£ in sama sebi pomagati do potrebnih denarnih do-, hodkov.	' . - '*
Ce naj državna uprava dobro gospodari, ji je treba tekočega to točnega vpogleda v položaj svojega kmetijskega proizvajanja, slično kakor ga je trebi kmetovalcu na njegovi kmetiji. Treba je, da so naši gospodarski državniki točno poučeni o stanju naše letine, e številnem stanju naše živinoreje itd. Naši državniki morajo vedeti, k*]tt» stoji z letino in z gospodarstvom v posameznih delih države, da bodo mogB pra" presojati potrebo uvoza to tt-voza in vsega, kar je s tem v zvezi, V to svrho pa treba, da dobivajo it vseh krajev redna in točna poročila # stanju letine, ali z drugimi besedami rečeno, treba jim je dobro kmetijske statistike. Kmetijska statistika jim Je kažipot za pametno državno gospodar* stvo.
Popisovanje letine od strani posa* meznih poročevalcev zunaj po deželi in od strani naših ekonomov tedaj namena za kako novo obdavčenje naših kmetovalcev, kakor se marsikje napačno sodi in tolmači, ampak ono ima edino le ta namen, da se zbirajo potrebni podatki za vspešno državno gospodarstvo. S kmetijsko statistiko se ima podajati številčno sliko o stanju naše produkcije in naše letine v posameznih krajih, kar je potrebno za urejevanje izvoza in uvoza, za preskrbo-vanje pasivnih krajev itd.
h tega sledi, da Je kmetijska statistika najvažnejši pripomoček za $mo-treno državno gospodarstvo to da 4 brez nje dobrega gospodarstva niti misliti ne moremo. S kmetijsko statistiko se nimajo zvišati samo številke zaradi številčne statistike kot take in zaradi letnih statist poročil, ki se objavljajo in hranijo potem v kakih arhivih za po-znejšo porabo, ampak ona mora biti aktuelna, t. j. sproti porabna za tekoč« posle državnega gospodarstva. Zato pa je treba, da je zanesljivo dobra In da J. točna. Državno gospodarstvo pa ima biti v rokah mož, ki znajo sproti uporabljati številčne podatke kmetijske statistike. Važno je zaraditega, da sedijo J centralnem statističnem uradu tudi strokovne moči, ki znajo zbrane števili« prav tolmačiti in prav obračati v prilog dobrega državnega gospodarstva.
To ima teti namen kmetijske stati« stike.	' "i
Naša naloga pa je, da podpiramo ta namen in da po najboljši vesti in vednosti pomagamo pri sestavljanju kmetijske statistike.	V. Rohrman.
Občni zbor »Zveze slovenskih
Zadrug
M
V četrtek dne 26. oktobra Je bfl v Ljubljani občni zbor »Zveze slovenskih zadrug«, ki Je bil po svojem izidu gotovo najvažnejši občni zbor, odkar je bila ustanovljena zveza.
Kajti ta dan Je prešla zveza v roke pravih zadružnikov, ki bodo edino v stanu, da ustvarijo oni protiutež vedno naraščajočemu baukar-stvu, ki je v interesu vsega ljudstva nujno potreben.
Nikakor se ne bojimo očitka pretiravanja, če rečemo, da je bil 26. oktober za gospodarsko blagostanje slovenskega kmeta naravnost historičnega pomena.
Cisto na tleh leži danes v Sloveniji zadružništvo. Klerikalci so s polno paro spravili svčje zadružništvo v kapitalistično ozračje, ostalo za družništvo pa je bilo mrtvo In vpričo stalno naraščajočega bankarstva brez moči. Kako pa bi bilo drugače mogoče, da slišimo s predsedniškega mesta tako uničujočo sodbo o delovanju zveze, da je zveza hirala že od vsega početka, kako je drugače mogoče, da so vlagale zadruge svoj denar v banke mesto v svojo zadružno centralo.
Kar se je zgodflo oni četrtek, to bi se moralo zgoditi že davno ln slovensko zadružništvo bi bil: danes na čisto drugi stopnji.
Toda pustimo vse nepotrebne spomine na žalostno preteklost, vsa^ je pred nami svetla prihodnjost m tej naj velja naša pozornost.
Obini zbor »Zveze slovenskih zadrug« je bil obiskan nad vse dobro, saj je bilo zastopanih nad 4000; deležev.
Po enourni in nepotrebni zakasnitvi je otvorll občni zbor g. R i b -
Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni!
4
n 1 k a r In pozdravil zastopnika celjska tveze t. Lesnlčarja ln zastopnika Zadružne zveze dr. Božiča.
Nato je podal kratko predsednikovo poročilo. Zvezino delovanje Je bilo v preteklem letu zelo nezadostno in to predvsem zaradi velikih ovir, ki izhajajo iz rastočega upliva bank. Tudi zadružna misel se ne razvija tako ko treba.
Podrobnejše poročilo o delovanju Zveie je podal njen ravnatelj Perne. Zadruga je štela 1. 1921 75 zadrug. Tekom leta je pristopilo 7 novih članic, ena pa je odpadla. Opaža se, da se zlasti med obrtniki širi zmisel za zadružništvo. JVilekarske zadruge pa propadajo. Vsled rapallske pogodbe je izgubila Zveza na Primorskem preko 50 zadrug in Je njih izbris dovršen. Zveza ima danes preko 20 milijonov kron vlog, nad 40 milijonov kron pa imajo njene zadruge po raznih bankah.
Nato se Je prečitalo poročilo zadružnega saveza, ki se pohvalno izreka o notranjem poslovanju Zveze.
Nadzorstveni svet je pregledal vse knjige In predlaga načelstvu ab-solutorij, čemur je občni zbor pritrdil.
Sledile so volitve.
Izvoljeni so bili: za predsednika tov. inž. Zupančič, za podpredsednika dr. Kersnik, v načelstvo pa tovariša Pipan In Bukovec. Razmerje glasov Je 1875 : 566 In so bili torej Izvoljeni naši kandidati s trlčetrtinsko večino. Tov. Pipan in dr. Kersnik pa sta dobila celo 2459 oz. 2439 glasov, ker sta bila voljena tudi od vladne opozicije.
Tov. Zupančič je takoj nato prevzel predsedstvo, se zahvalil za izkazano zaupanje ter povdaril, da bo štora vse, kar Je v njegovi moči, da to zaupanje opraviči. Zadružništvo bi moralo biti temelj narodnega gospodarstva In to tudi postane, če bodo storili vsi zadružniki svojo dolžnost.
Per acclamationem so bili izvo-leni v nadzorstvo: Ivan Z a k o t n i k Iz Zg. Šiške (načelnik), Josip č e r -n e, Zg. Šiška; Ivan A r k o, Ribnica; Matija Brezovar, Št. Rupert; Ivan Lovrač, Moravče; Ernest Krulej, Sevnica; Ignac Kline, Črnomelj; Josip M a 1 e n š e k, Ljubljana; Lovro Sušnik, Škofja Loka in Friderik P e h a n i, Trebnje.
Ko je izvršil občni zbor še par potrebnih konštatacij, Je zaključil tov. predsednik zmagovito uspeli občni zbor »Zveze slovenskih zadrug«. Nad vse važen je bil ta občni zbor In šele sedaj, ko je Zveza v rokah pravih zadružnikov in ko je prevzel njeno vodstvo naš agilni in požrtvovalni tov. Župančič, ki Je z »Ekonomom« pokazal, kaj da zmore Idealist, šele sedaj je procvit slovenskega zadružništva zasiguran.
Občni 2bor Zveze Je bil zato zmaga zadružne misli.
Sadna razstava v Ceiiu.
Vreden zaključek letošnjih razstav Je bila sadna razstava v Celju. Majhna sicer po svojem zunanjem obsegu, toda bogata po svoji notranji vrednosti je bila sadna razstava v Celju in zato v bodrilo vsem sadjarjem. Bila pa je to tudi razstava dela, onega smotrenega In vestnega dela, ki je pogoj vsakega uspeha. Celjska razstava je dokazala, da skrbe za procvit našega sadjarstva pravi možje, ki pa imajo tudi zaslombo v narodu. In da so to zaslužili, je dokazala prepričevalno ravno sadna razstava.
Slovesno je bila otvorjena sadna razstava v soboto, dne 21. oktobia. Osrednjo vlado Je zastopal tov. Pucelj, oddelek za kmetijstvo tov. San-cin in celjsko občino dr. Hrašovec.
Ravnatelj kmetijske šole v Št. JurJu svetnik Belle je pozdravil goste, na kar je povzel besedo tov. minister Pucelj. V svojem govoru je povdaril, da so dobre cene za kmetijske pridelke najboljše sredstvo za pov2digo kmetijstva. Treba pa je tudi skrbeti za strokovno naobrazbo kmetovalca in potom razstav širiti zanimanje za kmetijske proizvode. Razstave morajo postati nekaka vez med producentom ih konsumentom, one morajo kmetovalcu olajšati odprodajo svojih pridelkov. Iz tega vzroka je država tudi dovolila podporo za celjsko sadno razstavo. V lepem govoru je izrazil celjski župan dr. Hrašovec svoje veselje, da se vrši prva večja sadjarska razstava ravno v Celju in se v toplih besedah spominjal zaslužnega dela učiteljstva za napredek našega sadjarstva. Nato se Je vršil ogled razstave.
Razstava je okusno in lepo prirejena. Največ in v najpopolnejši meri je razstavila Državna vinarska in sadjarska šola v Mariboru, ki zasluži za svoje delo vse priznanje in pohvalo. V manjši meri ta se udeležili razstave Šoli v Št. Jurju in na Grmu, toda 2 izredno lepim sadjem. Kako je vlagati sadje je vzorno pokazala tvrdka Hlnze iz Ptuja. Tudi trgovec Pevec se more izkazati z originalnim načinom vlaganja jabolk. Lepo sadje so razstavili tudi posestniki Godec iz Kresnic, Suhadolnik iz Borovnice, Jan iz Gorij, Pečohar iz Legna, Tkalec iz Središča, Turnšek iz Gorice, šol. vodja Levstik, nadučitelji Pra-protnik, Petriček. Kurbus, Kvac in Viher. Z neumornim delom so se vsi ti učitelji, zlasti pa Levstik in Pra-protnik, pridobili za napredek našega sadjarstva nevenljivih zaslug in v prijetno dolžnost nam je, da povdari-mo to tudi na tem mestu.
Pri vhodu v veliko dvorano so bila razstavljena sadna drevesca iz drevesnic Dolinška iz Št. Ilja pri Velenju in Gradišnika iz št. Janža pri Velenju. G. Rudi iz Rošpaha pa je razstavil poseben sestav stiskalnice.
Uspeh razstave je bil v vsakem oziru popolen, kar je zasluga marljivih in požrtvovalnih njenih prirediteljev, zlasti svetnika Belleta, viš. vin. nadzornika Humeka, šolskega voditelja Levstika, profesorja Prlola, vin. nadzornika Gombača in viš. sadj. nadzornika Goričana.........
Velika nevarnost nam preti.
Goveja kuga, strah prejšnjega stoletja nam zopet preti. Leta 1917 se je pojavila na severnem Kavkazu, od tam prešla v evropsko Rusijo, katero je čisto okužila. Iz Rusije je prišla na Poljsko in Rumunsko in s tem so ogroženi že tudi naši mejni kraji Od tu pa ni več daleč k nam, vsled česar je nujno potrebno, da posvetimo preteči kugi vso pozornost.
Živinska kuga je silovito nevarna. Loti se po večini goveje živine, toda tudi ovac, koz in svinj. Navadno pogine od 80 do 90 odstotkov obolele živine in ker je bolezen zelo lahko prenosljiva, ni čuda, da uniči živinska kuga v kratkem popolnoma živinorejo celih pokrajin.
Ljudstvo pozna to katastrofalno divjanje živinske kuge in zato se kuge zelo boji. Ravno ta strah pa dostikrat bistveno pripomore k razširjenju kuge.
Ljudje namreč skrivno odpeljujejo živino in sicer ne samo zdravo, temveč tudi okuženo. V obupu prodajajo potem trgovcem živino za vsako ceno. Trgovci zaslužijo pri tem silne vsote denarja in raznesejo kugo še po drugih krajih. Nesreča ljudstva se širi tako vedno bolj.
V	začetku izgleda, kakor da se kuga sploh ne bi mogla zatreti. Toda temu ni tako. Ce bi imelo prebivalstvo takoj ob nastopu kužne nevarnosti zmisel za oblastvene ukrepe proti razširjenju kuge, bi bilo njene moči hitro konec. Skrbeti je zato, da bo ljudstvo poučeno o potrebnosti vseh Živinozdravni-Ških policijskih odredb proti kugi, ker le tako se bo po njih tudi ravnalo. S samimi kaznimi se ne doseže ničesar, pa naj bodo še tako stroge.
Glavna skrb vseh pa mora biti, da se ta bolezen ne zanese v našo deželo. Naša meja se naj zapre za vsak uvoz živine iz okuženih ali le kuge osumljenih krajev. Ob državni meji se naj dalje določijo pravočasno obmejni krajevni okoliši (cone), v katerih se nai predvsem izvede kontumacija okužene živine.
Merodajna oblastva pa Še posebno opozarjamo na članek prof. D. F. Konjev a v »Jugoslovanskem Veterinarskem Glasniku« (št. 10. 1922. L), katerega predlogi so v vsakem pogledu upoštevanja vredni.
Za naše kraje bi bilo poskrbeti, da pride »Pouk o goveji kugi«, ki ga je izdala Deželna vlada za Slovenijo, v najširše plasti prebivalstva, osobito pa med vse naše živinorejce. Tu ne velja štedljivost, vsak tak malenkosten pomislek bi se strašno maščeval. Pouk ljudstvu, ki naj potem sodeluje, mora biti naše geslo in potem se bo nesreča preprečila in če bo treba, tudi srečno odstranila.
Veterinami nadzornik Hugon Turk.
Me zanemarjajte sadnega drevia!
V	splošno se bavimo s sadnim drevesom le tedaj, kadar ga sadimo in pa pozneje, ko obiramo njegov sad. Ves ostali čas pa se malokdo briga za sadno drevje, temveč ga navadno prepuščamo božji naravi sami Toda malomarnost ni dobra.
Kakor skrbi vinogradnik za svojo trto in se ne ustraši nobenega truda in izdatka, samo da ohrani trto zdravo in rodovitno, ravno tako skrbno bi moral negovati sadjar svoje drevo. Treba je gnojiti, porezavati in uničevati razna mrčesa in druge škodljivce, ki žive od drevesa, ki mu jemljejo moč in ki ga slabe. Ako zanemarjamo drevo, se ti škodljivci vedno bolj množe, drevo hira in ne more donašati tega, kar bi lahko, če bi bilo popolnoma zdravo. Za pokon-čavanje vseh drevesnih škodljivcev imamo prvovrstno sredstvo, takoime-novan dendrin, katero se je pred vojno tudi Že pri nas ponekod uporabljalo. Udomačiti se ni moglo, ker se je izdelovanje dendrina vsled pomanjkanja ma-terijala med vojno moralo prekiniti, a sedaj je vse zopet na razpolago in mi priporočamo našim gospodarjem, da se poprimejo tega sredstva.
Južna Tirolska, ki je slovita po svojem krasnem Sadju, je porabila lansko leto za škropljenje sadnega drevja 5 vagonov dendrina. Istotako se uporablja dendrin v Nemčiji, kjer je kmetijstvo silno in visoko razvito. Od povsod poročajo, da so z dendrinom dosegli najlepše uspehe. Z dendrinom škro-plieno drevo ne bo rodilo samo več sadja, temveč kar je posebno važno, tudi sadje boljše kaovosti, ki se torej lahko dražje proda.
Škropljenje z dendrinom se vrši na ta način, da se pomeša 10 do 15 kg dendrina s 100 Utrl vode ln s to zmesjo se potem škropi. Škropi se pozimi, ko imamo največ časa in sicer ob suhih dnevih, ko ne zmrzuje. Za škropljenje se lahko uporabljajo vinogradne škropilnice, ki nesejo visoko in niso drage. Vsa nadaljna pojasnila daje brezplačno Ljubljanska komercijalna družba v Ljubljani, Bleiweisova cesta 18.
Gospodarstvo.
(Seja Mlekarskega društva za ljubljansko okolico) bo v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni Mrak na Rimski cesti. Seja je zelo važna in je zato udeležba obvezna. — Predsednik.
(Občni zbor »Kranjske hranilnice«.) S pomočjo avstrijske vlade so ljubljanski Nemci in nemškutarji zgradili z denarjem krnetskega ljudstva močno nemško trdnjavo — Kranjsko hranilnico. Vse, kar je delovalo proti nam, je zalagala Kranjska hranilnica s svojim denarjem. In njeni glavni voditelji so bili tudi naši glavni nasprotniki. Prišel je preobrat in »Kranjsko hranilnico« so »nacionalizirali«. Kako temeljito se je izvršila ta nacionalizacija, je pokazal najlepše zadnji občni zbor, ki je izvolil sledeče gospode: Za predsednika neizogibnega Dragotina Hribarja in za podpredsednika Otmara Bamberga, ki je bil duša vsega dela proti Slovencem; v ravnateljstvo pa so bili izvoljeni: Nemci Hauffen Josip (ne Josef), Luck-mann Anton in dr. Schoepl Anton, potem več klerikalcev in tudi nekaj demokratov. Za revizorje so bili izvcljenl Nemec Viktor Moro, dr. Lavrenčlč in Alojzij Sušnik, kuratorji pa bodo Breznik Josip in trije klerikalci, namreč Ceč Kari, dr. Doljšak in Prepeluh Albin, ki je poverjenik v pokoju. Vsi so izvol;eni, vse stranke so se vsedle k mizi, samo enega ni, zastopnika onega slovenskega kmeta, ki je znosil skupaj denar »Kranjske hranilnice«. Naše stališče je -aco jasno in naj se nobeden od gospedov ne čudi, če borno to svoje stališče pri prvi priliki tudi s primernim povdarkom pokazali.
(Naš denar bo najbrže zopet narastel.) »Prager Presse« priobčuje razgovor s pomočnikom finančnega ministra Plavšiča, ki je dvignil naš denar. V tem razgovoru napoveduje g. PlavŠič, da bo dinar v kratkem veljal 11 do 12 centi-mov, to se pravi z drugimi besedami Danes je vredna ena naša krona približno dva vinarja predvojne vrednosti, potem bo vredna tri. — Da se bo ta dvig veljave našega denarja g. Plavši-ču posrečil, je zelo verjetno, ker bodo pri tem Čehi pomagali. V ta namen so že odpotovali voditelji glavnih čeških bank v Beograd. Tudi češki finančni minister dr. Rašin podpira odločno akcijo g. Plavšiča.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar okoli 240 kron, češka krona nekaj pod 8 kron, angleški funt okoli 1098, francoski frank od 17.20 do 17.40 In laška lira od 9.76 do 9.92 kron; nemška marka 6 vinarjev, poljska marka dva I« pol vinarja !n 10 avstrijskih kron 3 vinarje.
(Pravilno in napačno obenem)
je povišanje posebne takse na bare, kabarete in slična velikomestna zabavišča, ki so našla pOt tudi k nam. Pravilno, v kolikor, v davčno obremenijo podjetja, ki so le v moralno in denarno škodo naroda. Napačno pa, ker dobe ovajalci premijo in sicer najmanje 500 dinarjev. Smo v svobodni državi, kjer bi moral' ovaduštvo ubijati, ne ga pa umetno
gojiti. Spiceljni so znak absolutističnih vlad. zato proč ž njimi I
(Knjigovodstvo v dinarjih.) Od dne
1. januarja 1. 1923. dalje morajo vsa podjetja, ki javno polagajo račune, voditi svoje knjige v dinarjih.
(Ljubljanski trg.) Cene padajo še nadalje. Moka št. 0 se prodaja 2e po 21 K. Slanina na drobno velja 100 do 106, na debelo od 90 do 95 kron; domača mast je po 120, ameriška že po 106. V splošnem pričakujejo nadaljni padec cen masti Debeli prašiči se plačujejo po 58 do 64 kron žive teže. Cene špecerijskega blaga so sledeče: sladkor v kockah 70, kristalni 60, namizno olje 88, jedilno 78, kava od 192 do 116, riž od 38 do 32 in testenine od 56 do 48 kron za kilogram.
(Zagrebški tedenski sejem) z dne 2S. oktobra. Cene so bile sledeče: Voli od 42 do 24, krave od 38 do 20, mlada živina od 28 do 32 in teleta od 56 do 40 kron za kg žive teže. Konji (težki) od 50 do 75.000, lahki kmetski od 25 do 50.000, fijakarski od 12 do 50.000 kron za par. Ovce so bile po 900 kron glava. — Seno od 700 do 900, detelja po 1000 in slama od 500 do 560 kron za 100 kg.
(Dunajski trg.) Goveje meso od 14 do 38 tisoč, telečje od 24 do 34 tisoč, svinjsko od 34 do 44 tisoč, maslo od 30 do 44 tisoč in sirovo maslo od 48 do 58 tisoč avstrijskih kron za kg. Zelenjava. Krompir od 900 do 1000, zelen fižol od 3000 do 4000, jedilne buče od 1900 do 2000 in kislo zelje ^400 avstr. kron za kg. Sadje: Jabolka od 1000 do 1800, hruške od 1200 do 3800, orehi od 7000 do 8000, češplje od 3000 do 3600, grozdje od 7000 do 12.000, kostanj od 3200 do 4000 kron za kg. Eno jajce velja od 2000 do 2200 kron. Krma: Seno od 180 do 225 tisoč, detelja do 230 tisoč, slama po 150.000 avstr. kron za 100 kilogramov.
(Vinski trg v Dalmaciji.) Letošnja trgatev je za polovico, ponekod za četrtino slabša od lanske. Mošt ima večinoma od 16 do 23 odstotkov sladkorja. V Šibeniku se ponuja hektoliter mošta po 1000 kron. Na otoku Pagu je bilo prodanih nad 4000 hI mošta po 1200 do 1300 kron za hektoliter.
(Cena sirovih kož) je znatno padla. Do dne 15. oktobra se je plačevalo za težke goveje kože še po 70, za lahke po 60 in za telečje po 75 kron. Današnja cena težki goveji koži pa je 50, lahki 40 in telečji 60 kron. — Radovedni smo, kdaj se bo tudi usnje pocenilo. Bojimo se, da bo tudi pri kožah imel izgubo edinole kmet.
(Cene kožam.) V Avstriji veljajo goveje kože 11.500 aK, telečje 100.000, konjske nad 2.20 cm 160.000 in kozje po 3000 avstr. kron za kg. — V N e m -č i j i so cene sledeče: Vdovske do 25 kg 382, od 25 do 30 402, od 30 do 40 kg 366 in nad 40 kg po 350 za pol kilograma. — Madžarska. Vsled pomanjkanja denarja so cene padle. Goveje kože so po 350 do 360 in telečje po 700 do 720 madžarskih kron.
(Cigaretni papir) bo dražji in bo veljal zvitek cigaretnega papirja boljše kakovosti (70 lističev) dva dinarja, slabše kakovosti pa en dinar.
(Izvoz lesa.) Do septembra se Je izvozilo lesa iz Jugoslavije pol milijona ton. Od te količine je izvozila samo Slovenija 300.000 ton. (Ena tona je 1000 kilogramov).
(Trgovska pogodba med Poljsko in našo državo) je bila sklenjena te dni v Varšavi. Pogodba pomeni za nas velik uspeh. Da prepreči Poljska daljno padanje svojega denarja, je izdala vse polno prepovedi za uvoz tujih izdelkov in pridelkov. Tako je bil uvoz vina popolnoma prepovedan. Naši delegaciji je uspelo, da bo odslej uvoz našega vina na Poljsko dovoljen. Kar je posebno važno je to, da je dovoljen uvoz brez kontingenta, torej v neomejeni meri. Dolžnost naših vinotržcev in vinogradnikov je, da to izkoristijo. Dovoljen je dalje uvoz naših sliv in lesa. Iz Poljske pa bomo uvažali sladkor, petrolej in pa tekstilno blago. Poljsko sukno je zelo po cen in tudi ne slabo. Dočim stane pri nas meter 300 do 400 dinarjev, velja na Poljskem isto blago le 80 do 100 dinarjev. Trgovska pogodba s Poljsko bo zato za nas v veliko korist
(Naš Izvoz) je znašal v avgustu 275 milijonov dinarjev. Lansko leto je znašal le 151 milijonov. Izvoz se je povečal tudi po teži in ne samo po vrednosti, kajti 1. 1921 smo izvozili blaga v teži 84 milijonov kg, letos pa v teži 179 milijonov. Največ smo izvozili v Italijo (28 odstotkov) potem v Avstrijo (18i>7 odstotkov) in češko (18.92 odstotkov). Vrednst izvoza v prvih 8 mesecih znaša letos nad 2100 milijonov dinarjev, dočim je znašala lani samo 1467 milijonov.
(Zunania trgovina Bolgarske.) V letu 1921. je znašala vrednost bolgarskega uvoza 2,921 milijonov levov Oev je enak 40 parom), izvoz pa 2213 milijonov levov. Bolgarska je torej pasivna. Največ blaga je bilo uvoženega iz Italije (preko 600 milijonov), potem iz Nemčije (458 mil.), Anglije (448 miL) in
Francije (801 miL). Na zadnjem mesta Je naša država, ki J« uvozila 1« aa 19,554994 levov. — Izvoz Je bil največji v Turčijo (528 miL), potem v Italijo (392 mil.), Grčijo (249 miL) ia Netn-čijo (219 mil.). V Jugoslavijo so IzvoziB za 70,466.431 levov. Bolgarska Je izvažala kmetijske pridelke, uvažala pa industrijske izdelke.
(Število bankovcev seje v Nemčiji)
zopet zelo pomnožilo in znaša že okoli 410 milijard mark. Kmalu bo Nemčija dosegla Avstrijo, ker so tam nekoliko prenehali s tiskanjem bankovcev.
(Avstrijski proračun) izkazuje 9123 milijard izdatkov in 4587 milijard dohodkov. Primanjkljaj znaša torej nič manj ko 4,536.000,000.000 avstrijskih kron. (Ena zlata krona je vredn. že skoraj 15.000 papirnatih.)
Raznoterosti.
(Benito Mussoiini). sedanji ministrski predsednik Italije je bil rojen 1.1883 v Varanu. Po poklicu je učitelj. Že zgodaj pa je prešel v politiko in prestopil k revolucionarni stranki. Pričel je izdajati v Švici italijanski dnevnik in se kasneje po študijskih potovanjih po Nemčiji, vrnil v Italijo. Postal je socijallst in 1. 1912 je na socialističnem kongresu ▼ Medeni popolnoma prodrl s svojimi nazori. Postal je urednik milanskega lista »Avanti«, ki je bil glavno glasilo socialistov. Ko je izbruhnila svetovna vojna je prestopil Mussoiini nepričakovano v tabor nacionalistov in strastno agitf-ral za vstop Italije v vojno. Javil se Je prostovoljno v vojno, kar je 2elo pomnožilo njegovo pomembnost. Po vojni je stopil na čelo fašizma in zmagaL
(Marija Vojnovič.) V Zagrebu je te-dahnila svojo veliko dušo mati pesnika Ive Vojnoviča in političnega zgodovinarja dr. Lujo Vojnoviča. Vsled svojega narodnega čutenja je bila pokojna kne-ginja od Italijanov internirana in osvobojena šele na pritisk Francozov. Bila je odlična rodoljubkinja ln ena onih vzornih naših mater, ki so nam ustvarile našo svobodo, s tem da so s brez-primerno materino ljubeznijo vcepile svojim sinovom ono požrtvovalnost ki je edino zmogla prenesti žrtve osvobolenja. In da počastimo vse jugoslovanske matere se spominjamo pokojne Marije Vojnovič. Slava njenemu spominu!	_________
(Pod komunistično vlado.) Sovjetska vlada objavlja uradno sledeče: V avgustu in septembru je bilo na ruskih Železnicah 68.826 tatvin. (Toliko so jih namreč ugotovili. V resnici jih je bilo seveda več.) Pokradenega je bilo 420.000 pudov (en pud je 16 kil) živil, 215.000 pudov tekstilnega blaga, 518 glav živine, 3 vagoni soli, 96 vagonov premoga in lesa ter 12.000 pudov kolonijalnega blaga. Od aretiranih tatov je bilo 6287; železničarjev, 1438 mož železniške policije in 68 mož železniške žandarmerije. (Žandarmerija bi namreč morala nadzirati policijo. Kako to delo vrši, kažejo gornji podatki.)
(Kaj spijemo?) Leta 1920 so izpffl Slovenci vina nad 27 milijonov litrov, piva 17 milijonov litrov, sadjevca 7,366.400, in žganja 420.000 litrov, kar je veljalo 1,405,100.000 kron. Ena oseba (dojenci so všteti) je popila na leto 49 litrov in zapila 1312 kron. V teh številkah pa ni všteto žganje s tujine in iz tovaren. Tovariši delajte na to, da te številke ne postanejo še grozneje.
(Zopet prorokovanje o koncu svata.) Znameniti ameriški geolog, profesor dr. Milton Nobles trdi, da propade ta mesec vsa južna Evropa, severna Afrika in vsa Azija. Vsi ti kontinenti da bodo propadli vsled groznega potresa. Poleg tega bo izbruhnilo 70 vulkanov, ki so v bližini Bu-dapešte. Nobles se sklicuje na izbruh vulkana Kehla na otoku Island, ki je bil v 18. stoletju. Tedaj je bil izbruh tako silen, da je pokrila lava vso okolico deset metrov visoko. Kaj bo šele sedaj, ko izbruhne naenkrat kar 70 vulkanov. Kljub tej pro- < rokbl pa upamo, da bodo vsi naši bralci, Še ves mesec mimo spali.
(Pomladiti se ie hoteL) Kakor znano, se hoče bivši nemški cesar vnovič poročiti Toda Viljem je že star in to mu dela preglavice. Pa temu se da pomagati, ker nemški učenjak profesor Steinach je našel neko sredstvo, s katerim se more vsakega moškega pomladiti Prerezati Je treba le neko žlezo, jo podvezati in vse je v redu. ženla Viljem se Je torej obrnil na tega učenjaka. Ko se je Izvedelo za to novico, je povsod! nastal splošen smeh In vse se je smejalo Viljemu, ki se kot ženia boji, da je prestar. In veselo so ugibali Nemci z Viljemom, če bo ali ne bo. Nekateri so mislili da je vest neresnična, toda izkazalo se je, da je povsem točna. V kratkem bo torej Viljem popolnoma pomlajen, kakor kak fant — če ne bo dež. Tega pa je letos dosti ta tudi Viljem bo še okusil, da proti starosti ni leka.
Književnost.
Ako 8e nisi član „JugosIoven8ke Matice«, tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvu!
©r. Ivo Šorli: V deželi Člrtaiur-
cbv.) Podzemska povest za mladino. Založila Tiskovna zadruga. Knjiga velja 16 dinarjev, po pošti 7 kron več. — Knjiga opisuje doživljaje Mihca in Tončka, ki sta zašla v podzemsko deželo pritlikavcev Cirimurcev. Knjiga je pisana gladko, dasi je v njej dosti neverjetnosti in dasi tudi glavna misel ni izdelana tako ko treba. Karakterizacija je površna in deloma neverjetna. Kljub temu bo knjiga dobrodošla že bolj odrasli mladini, za katero silno primanjkuje čtiva. Knjiga je lepo ilustrirana, kar jo še posebej priporoča.
(Emil Adamič: Mladinske pesmi.) Enoglasni zbori in samospevi s klavirjem. Založila Učiteljska tiskarna. Cena 50 dinarjev. Zvezek v obliki velike četverke obsega 24 pesmi in sicer 12 pesmi, ki jih lahko pojo mladi pevci v zboru ali posamezno in 12 pesmi, ki naj jih pojo odrasli otrokom. Pesmi odlikujejo vse vrline Adamičeve umetnosti. Prisrčen ton, nedolžnost in originalnost Ker naši mladini silno primanjkuje dobrih, svežih in tudi umetniško Vrednih pesmi, moramo biti skladatelju Adamiču zelo hvaležni, da je s svojimi »Mladinskimi pesmimi« zamašil to ob-Cntno vrzel. Zvezek je lepo opremljen, dasi se z nejasno ornamentiko naslovne strani ne strinjamo. Mladini treba dati jasnih in ne zveriženih slik. »Mladinske pesmi« toplo priporočamo.
(Veliki narodni koledar »Jugosla« ▼Ha«) Je izšel. Koledar je bogato ilustriran in poln najraznovrstnejše vsebine ter dela izdajateljem vso čast. Koledar toplo priporočamo in naj bi si ga nabavil vsak, kdor je količkaj obdarjen z zemeljskimi blagri. Saj je cena koledarja zelo zmerna. Kljub veliki obliki in fini opremi velja namreč le 20 dinarjev. Naroča se ga pri Društvu dobrovolj-Sev v Ljubljani, Kolodvorska ulica.
(Dr. Vinko šarabon: Zgodovinske anekdote.) Založila Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. Cena 10 dinarjev. — Knjigo anekdot smo Slovenci že davno pogrešali. Ce je že v tem zasluga, da je dr. Šarabon to vrzel odpravil, potem tudi njemu priznanje. Ker drugega priznanja knjigi ne moremo izreči. Vse anekdote so zbrane brez vsakega sistema In s popolnim prezirom domače Zgodovine, zato pa s tem večjim če-ičenjem raznih kraljev in raznih Zgodovinskih pretepačev. Intere-lantno je, da v enem poglavju pisatelj naivno razkriva, kako so tudi najbolj sloveči zgodovinski izreki Izmišljotine, pri tem pa ne sluti, da Imajo od njega pripovedovane anekdote prav isto ceno. Našo novo
knjigo zgodovinskih anekdot bi zato z lahkoto pogrešali. Iskreno bi pa želeli, da se ž njo ne pita učencev.
(Josip Jurčič, Zbrani spisi) III. zv. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena 30 dinarjev, po pošti 10 kron več. — če nismo bili veseli Šarabonovih anekdot, pa nas je zato razveselila ta knjiga. Okusno opremljena knjiga prinaša »Klošterskega žolnirja« in pa »Desetega brata«. Obema pa je napisal dr. Prijatelj nad vse zanimiva uvoda, ki sta pravo mojstrsko delo. Knjigo priporočamo kar naj-topleje, ker je vredna spomina Jurčiča.
(H. Sienkiewicz: Z ognjeni in mečem.) Povest iz davnih dni s slikami. V založbi »Tiskovne zadruge« je izšel pod izvrstnim prevodom dr. R. Moleta 3. snopič tega velikega in zanimivega zgodovinskega romana. Vsak snopič velja 7.50 dinarjev in je vreden nakupa.
Za kratek čas.
Ciganska: Sedela sta po svetovni vojni cigana Risto in Djoka, ki sta vso svetovno vojno prebila po raznih magacinih. Pa reče Risto Djoki: »Pa kje si bil ti ves čas v vojni?« — »E, pa moral sem v vojno.« — »1 jaz sem moral v vojno.« — »Pa ti Risto, da si bil v vojni?« — »Pa da, Moral sem na Bre-galnico.« — »Pa kako Je bilo na Bregal-nici?« — »Ko je začela bolgarska ar-tilerija, da nas bije, me naenkrat oplazi granata in vležem se v jarek. Potem pa se naenkrat navali turška konjenica...« — Pa odkod Turki na Bre-galnici, reče Djoka. — »Ampak si ti budalo!« »Pa si ti že videl vojne brez Turkov?«
Dva svetnika. Vračali smo se z vežbe. Joco in Drago sta se prijela pod pazduho in se pričela razgovarjati. »Ali vidiš to dvojico?« me vpraša tovariš. — »Vidiš, ta dva sta dva svetnika.« — »Kako treba to razumeti,« vprašam Jaz. — »Pa nikdar nič ne delata in vedno sta skupaj.« Prišli smo v tabor Sn obema povem, kaj mi je rekel tovariš. Takoj se pričneta prepirati o tem in Drago reče Joči: »Jaz sem sobota popoldne, ko se vsaj puške čistijo, ti pa si nedelja, ko se pa že prav nič ne dela.«
Iskrenost. Potoval je po Bosni Osman paša, da spozna mišljenje raje. Pri neki gostilni sreča starega Bošnjaka, ki jo mogel imeti 80 let. Osman js hotel, da spozna, kaj misli starec o pašah, pa ga vpraša.
»Ej, starina, koliko Tebi let?«
dar.
Ravno osemdeset, čestiti gospo-
»Pa koliko si doživel carskih paš.*
—	Okoli trideset.
»Pa bi znal povedati, kdo od njih je bil najboljši?«
—	Govoril bom po resnici. Bil je to neki Šerif, ki je umrl na poti k nam.
Osman paša Je odšel brez besed.
Očetovski svet. Oče daje hčerki nekoliko dni pred poroko sledeče navodilo: »Torej naj se vse pripravi za večerjo. Jed moraš na vsak način izbrati po okusu ženina, ker veš, da se mora na smrt obsojenim vedno izpolniti zadnjo željo.«
Olajševalne okolnosti. »Torej Tebi je sodišče kazen znižalo od 12 na 8 let. Pa zakaj?«
»Zato ker imam ženo. Ce bi imel pa še dve Ženi, pa sploh ne bi bil obsojen.«
Angleška. Francoz: »Pardon, pepel od smotke Vam neprestano pada na ovratnico. Mogla bi se sežgati.-
Anglež (jezno): »Ne brigajte se za to! Vi stojite že pol ure pri peči in Vaš plašč že gori in vendar Vam nisem o tem ničesar povedal (Iz velikega naro^rega koledarja »Jugoslavija«.)
^«!inniipmi)m»m!mniniinmranmmimnmraniniinii»im
Obrtnik. I
^!!!nininmiimn!ini?!nninmi!iBnnniiini!imnnKn;!"?ni?]l
Pozabljena doišnost.
Opetovano smo že naglasili na tem mestu, da je glavni izvor vsega z!a, k! tare obrtnika njegova nezavednost. Prepričani smo, da nam je vsaj v svojem srcu pritrdil skoraj vsak obrtnik, toda ravno tako smo prepričani, da so kljub temu le redko sejani oni vzor-obrtnikl, ki so prešli od besed h dejanju, ki so vstopili v obrtniške organizacije in v njih z vnemo delovali. Samo ti pa so v resnici delali v korist svojega stanu, ker Še vedno je prva in najvišja dolžnost obrtnika, da dela za svojo organizacijo. To je tako jasna in nepobitna resnica, da je ni treba še posebej po-vdarjati.
Iz dolžnosti do organizacije pa izvira druga dolžnost obrtnika, ki ni nič manj važna, ki je pa žal zelo pozabljena. Mislimo va dolžnost obrtnika do svojega tiska.
Mrtva je vsaka organizacija, če nima moči, da svoje Ideje, svoje stališče zagovarja pred javnostjo. NI pa
danes sredstvo, k! bi bilo tako uspešno za propagando idej in programov, kakor je tisk. Po vsej pravici se naziva zato tisk kot sedma velesila.
Vse stranke, vsi stanovi, vse večje korporacije se zavedajo pomembnosti tiska v polni meri in pri vseh vidimo, da žrtvujejo ogromne vsote za razširjenje svojega tiska.
Le pri obrtnikih tega ne vidimo. Ali je čudo potem, če ni noben stan tako neorganiziran kakor je ravno obrtniški, ali je čudno potem, če nima noben stan tako majhne politične moči, kakor ravno obrtniški.
Delo tisk je delo za organizacijo in zato je dolžnost vseh obrtnikov, da delajo za svoj tisk, da po-skrbe, da pridejo tudi obrtniki do svojega glasila.
Priznavamo, da je draginja danes neznosna in da je izdajanje lista zvezano danes skoraj z nedosegljivimi žrtvami. Zato pa tudi nikakor ne pravimo, da bi se moralo lastno glasilo obrtnikov takoj osnovati. Želimo le, da obrtniki uporabijo vsaj to, kar imajo, da se vsaj v izdatnejši meri poslužijo nomoči, ki jo jim nudi »Kmetijski list«.
Je sicer skromen »Kmetijski list«, toda glasilo velike in močne stranke in zato za obrtnika največje važnosti, če more svoje nazore propagirati v njenem glasilu. Na ta način doseže obrtnik, da bo njegove težnje zagovarjala velika in uplivna stranka In storjen bo s tem prvi korak k obrtniškemu napredku. In vsak obrtnik, kdor Je pošten v svojem srcu, mora priznati, da se je to že opetovano zgodilo in da je izvojevala SKS obrtnikom že znatne uspehe.
Jasno je torej, da je za obrtnika največje važnosti, da se poslužuje »Kmetijskega lista« in da dela zanj.
Ce pa smo odkritosrčni, pa moramo priznati, da se danes obrtniki silno malo zanimajo za svoj list In da ga ne podpirajo niti gmotno ln niti moralno.
Koliko obrtnikov-gostilnlčarjev je, ki drže za svoje goste vse polno časopisov, tudi obrtniškim interesom direktno nasprotnih, »Kmetijskega lista« pa nimajo. In vendar nI danes v Sloveniji političnega lista, ki bi s tako doslednostjo podpiral obrtniške težnje, kakor ravno »Kmetijski list«.
In koliko je drugih obrtnikov, ki so naročeni na ta in na drug časopis, ki redno plačujejo svoje težko zaslužene kronce za časopise, ki pišejo proti njim. Le »Kmetijskega lista« se ne spomnijo.
Nepoboljšljivi optimisti pa bi bili, če bi pričakovali, da agitirajo obrt-
niki tudi tzvun vrst svojih stanovskih
tovarišev za svoje glasilo — za »Kmetijski list«. In vendar vedo tudi obrtniki, da čim več ljudi čita »Kmetijski list, tem bolj je propagirana obrtniška misel.
Toda ne samo gmotno pomoč bi moral ln mogel dati obrtnik svojemu glasilu, temveč tudi moralno, s tem da postanejo obrtniki redni sotrud-niki lista.
Sporočite, kje vas čevelj žuli, ker le tako more list z uspehom braniti vaše interese. Naznanite svoje želje in zahteve in šele potem se morejo naši poslanci zavzemati za vas. Ce molčite, če ste brezbrižni, potem je edinole vaša krivda, če so tudi drugi brezbrižni do vas!
In javite tudi novice Iz svojega življenja. Redno poročajte, kako napreduje vaša organizacija, kake uspehe ima vaše delo. S tem boste pridobili novih agitatorjev za obrtniško misel. Ne pozabite pa tudi na novice iz obrtniškega življenja! Ž njimi postane list zanimiv in propaganda je potem lažja.
Pozabljena dolžnost je danes delo za obrtniški ti«k. Ena prvih dolžnosti mora postati delo za lasten tisk. To de'o pa se mora vršiti pametno in gospodarsko. Kar že Imamo, to je treba podpreti in ker imamo danes že st?'en prostorček v »Kmetijskem listu«, glejmo, da postane skoraj prostor. Potem pa ni več daleč pot do lastnega glasila.
Obrtniki, spomnite se na svojo dolžnost in potem se bodo škomj pričeli lepši časi tudi — za obrtnike 1
Qb?ifti£ke vesti.
(G. Radešček, neprostovoljni pod* pomik) Obrtnega društva v Novem mestu. Kakor je že navada klerikalnih listov, da smatrajo kot svojo prvo dolžnost obrekovanje svojega bližnjega, tako se je po tem klevetniškem načelu zavzemala tudi bivša »Sedanjost« v Novem mestu. Ker pa ni imela »Sedanjost« te sreče, da bi kril njene laži kak poslanec, zato se je klevetniŠkl klerikalni zakon kaj hitro maščeval. G. Radešček je namreč v »Sedanjosti« prav grdo napadel naša tovariša Filipa Ogriča, Ferdo Buka, Matka Malovlča in Josipa Koširja. Napadeni so zategadelj vložili tožbo, ki je imela porazen uspeh za g. Radeščka. G. Radešček Je moral namreč vse svoje trditve obžalovati in preklicati, plačati 1000 kron v korist Obrtnega društva v Novem mestu in vrhu tega plačati še precej visoke sodne stroške. — Neprostovoljnemu dobrotniku Obrtnega društva se toplo zahvaljujemo, 2e-leč mu še mnogo sličnih uspehov.
Kapital: K 20,000.000'—
SLOVENSKA ESKOMFTNA BANKA
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1
s Rezerve okrog K 6,000.000--
NTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO
flMinilllllllllliimiH IN SRSSKO BANKO v 2AGBEBU ||minilll1llll!llllllllllllll	_
"	DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC TERJATEV, FAKTUR
&6F- IZVRŠUJE VSE BANČNI TRAHSAKCI3S NA3KULANTNE3E
««l!lllll!llllllllll!HIII!!ll|||||||||||llinin!l!IWllll!lfllllHII AKREDITIVI - BORZA
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufaktur- HHj nega blaga.
o.V/ Posebni Cr^/oddelek za pletenine, p*	trikotažo in perilo.
Pridobivajte nove naročnike „KMETDSKEMU LISTU" pri vsaki

.Ekonom*
osrednja gospodarska zadruge
Ljubljana Kolodvorska ulica št 7
ima v Mlogi:
drobno morsko sol v vrečah 50—80 kg, debelo morsko sol v vrečah 60—80 kg, lepo suho zdravo koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko,
ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg,
sladkor v kockah po 25 in po 50 kg, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko 0,2,6 (za kruh), pšenico, lepo, oves, lep, pristno svinjsko mast,
po dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri drugih trgovcih.
Riž, kavo, olje i dr. preskrbimo na željo vsakemu članu.
IZJAVA.
Podpisani Ludovik Ocvirk, pos. v Zabukovju ?t. 29 obžalujem, da sem Jožefa Božič dne 15 IX. 1922 v njegovi gostilni v Stopah žalil 3 tem, da sem mu očital, da ie bil 18 let žunan in toliko let slepar, kar pa ni res. Zato se zahvaljujem g. Jožefu Božič, da |e odstopil od tožbe in mi odpustil kazen
SEVNICA, 30. X. 1922.
Indovllt Cevi rte, I. r.
C&giliene trie
raznih naibolf priporočljivih vrst, cepljene na podlagi Rip Portalis, vkoreninje-ne nimarnlce", imam naprodai po zelo ugodni ceni. Pri pismenih vprašanjih je priložiti znamko za odgovor.
Alojzi] Grabar, pos. In urtnar Zagorel
poita SurSInct pri Ptulu. Kmetovalci, preskrbite se pravočasno z dobrimi sadikami, da ne bodete ostali spomladi bre2 niih.
izredno trpežno Iz lanene preje izdeluje najce- BRfKNfl" ne je tkalnica ,,nnUuilH ,
Ljub Ha na, Zrinskega cesta 6,
nasproti cerkva sv. 3ožefa.
Sprejema tudi laneno prejo v tfcatije.
Na zahtevo poillla vzorca.
Vino
letnikov 1020 in 1922 skupno do 30 polovniakov
proda
di1 vinarska in satflanha Sala
v MARIBORU.
Pokošnje samo ta resne reflektante v zavodov! kleti dnevno od 10.-11.ure
Umetna gnojila
i n sicer
40-42% kalijeva sol .... po K 560-18-20% kostni superfosfat. „ K 720-15% rudninski superfosfat „ K 580-—
z a 100 kg z vrečami vred oddaja iz skladišča v Celju.
Blipni odileleh Zadružne zuezb v Celju.
•S SJt imsau
VNvrmnn
puiaoSjj
g^sfp^ajuo)!
Draginja fe posledica medvojnega zapravljanja. — Povojno varčevanje odpravi draginjo!


jadranska banka-Beograd.
Delniška glavnica: Oin 60,000.000.
Podružnice:
Bled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Ercegnovi	Ljubljana
Jelša	Maribor
Metkovlč
Rezerva: Din 30,000.000.
Prevalje Sarajevo Split Sibenlk Tržič Zagreb
AMERIKANSKI ODDELEK.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
AfIHrani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wlen, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANKO YUGOSLAVO DE ČHILE: Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerta Nataies, Porvenlr.
>msi
umetna
gnojila
dobavlja nafceneie veletrgovina
Jamstvo za vsebino! Vse vrste v zaiogil
I8°|0 Zhomasovo žlindro, 40-42°|0 kalijevo sol, I8-20°|0 kostni superfosfat, I5°|0 rudninski superfosfat, I5-I7°|0 apneni dušik.
mHmiunnnmmnmHiimmnnnimtmntinHnmuHmutnnniinsnHmiiitiniiHntinnmnni Hmiiitiiiii»innnHuiuiiirnniunnimniitnniiHtnmnm»mnintnmiunmw
Vabilo na končni občni zbor
Posojilnice v PU r. z. z n. z. o likvidaciji
Id m vrši v nedeljo dne 26. novembra 1922 ob 10. url dopoMne v gostilni Kosteve * Pliecah a sledečim
dnevnim redom;
T. Citanje revizijskega poročila
2. Poročilo likvidatorjev in potrjenje letnega računa za leto 1921 in
sklepnega računa. 9. Sklepanie o izbrisu zadrug« 1* zadružnega registra in o razdelitvi čistega imetja.
i Določitev hranitelja poslovnih knjig za predpisano dobo 10 let K obilni udeležbi vabi
Likvidacijski odbor: SUH Veriec
i s
:
t
:
: •
: :

15% Kainit 42°|0 Kalijevo sol 18%Tomaževa žlindra
franko vreča in postaja Maribor oddaja dokler zaloga traja tvrdka
Anton Toneic In dim Maribor
MUnska ulica 23.
Radi ugodnega nakopa tuje valute najnižje cene.
s
*
•»»•»»••»([lollooooooooeooeoeeeeeeeSii
niiimnumiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiHmiiiiiHiRH; ; ^rsurtiimsiinHinst imaaiiiiiniuiuiiiuuiH»ii|
KMETOVALCI!
Blasnikova
„Velika Pratika"!
za leto 1923 je Izšla! I
Letošnja Izdaja je posebno obširna in vsebuje za čitatetfe bogato ;g pouino snov. Pridejanih je 12 beleinih listov, na koje kmetovalci 3-lahko vpisujejo vse kmetijstva se nM_4ib,ii ,«<>.ii	■ " ~
ti&oie važne beležke, ki ne bodo v ..FratiHa Staite 1 fig M korist samo sedanjim gospodarjem, n |jgjjy np(j(|g|j	i^lll
ampak bodo važne tudi za naslednike.	« r i
Kmetovalci! Ne pozabite, da je Blasnikova »Velika Pratika" Vaie najstarejše kmetsko glasilu / „Pratilta" se dobiva skoro V vseh trgovinah; kjer bi jo pa ne bilo, naj se naroii naravnost v tiskarni
J. Blasnika nasl. v Ljubljani, Breg 12.
Snntmiiimi-mninmmimrnmnmniimiiiiniiM^^
t in
Zahtevajte brezplačni seznam in popis najzanesljivejših sredstev za pokončavanje mrčesa itd. na sadnem drevju, škodljivcev po poljih in vrtovih, nadalje peronospore in sentjavosti pri žitu.
Ljubljanska komercijolna dražba,
Ljubljana I, Bletoeisova cesta 18.
kupite najceneje pri tvrdki
Ivan Pakli
v LJublianl, Start trg It. 29.
Kupci pozor!
Proda se po zelo ugodni ceni skoraj nova enonadstropna htSa S vrtom tik državne ceste in kolodvora, pripravna z« vsako trgovino ali obrt, obsegajoča štiri kuhinje, Šest sob z veliko moderno
kletjo, svinjakom in drvarnico. Kje pove uprava . Kmetijskega lista". [(Ubrana. Kolodvorska ul. 7.
Hlod©, trame in Mi
v raznih dimenzijah kopi družba „SIELC" Zagreb, Gaieva 10, kamor e<3 na) pošljejo obvezne ponudbe. -
gPTransatlBnliguB Francoska linija
aanKeaenenH^MaMMeMBBEnaaaaEaHeMiaHeM
najkrajša te Niidoftnm nožeja v Amertko.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
|W VOZNI LISTKE In tozadevni pojasnila da]«;
Ivan Kraker,
zastopnik v Ljubliani, Kolodvorska ul. 41.
W TRGOVINA
sena, slame. drv. krompirja, sadja In vseh drugih deželnih pridelkov
Andrej Oset, Maribor,
Aleksandrova c it S?; telefon it 88.
Hišo
kupim takoj v Mariboru
aUkjevpradmestju Posredovalci dobe nagrado.
Dolajš Ludvik Sv. Jakob v SI. Goricah
HiiimiiuuniiiiiiiiHisniuiniiuiiuiiniuiiiiimuiiiinDiH
W Na prodaj
30 sodov kolomoza
v sodih do 200 kg po K13*— cena bruto za neto pri
»EKONOMU"
osrednji gospodarski zadrugi
v Liubljani, Kolodvorska ul. 7.
limmHintnnimtnuntnniiiniHiHniiiininniitiiiiiiitni
HIP0TEH9HN9 BAlfHR
jugoslouonsiiih hranilnic v Ljubljani
preje Kranjska deželna banka
Javlja, da bo pričenši z dnem 1. novembra 1922 obrestovala stare in nove vloge na knjižice s čistimi
Slo obrestmi.
Vloge na tekočem razumi se bodo obrestovale po dogovora najugodneje, posebno pa vezane vloge proti tri- ali šestmesečni odpovedi.
ur——
Pozor!	Pozor!
žVež vagonov v bate rezanega
SENA
ima nsprodal po • konkurenčni ceni 1
M m* izvozna in mm zadrega t Mil

gga
Najboljši dolmatinsiii portiand cement
SunS Ekonom, SS&te£S2i
K v UUBUANI KOLODVORSKA ULICA St 7
Kdor uporabila
ia"
ifedi parilo in novec.
milo
K:.'-	' - - "
Prometni zavod za premog d. d. v
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpežava:
Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15. ^- -------
(Trgovska banka)
Podpisani zavod naznanja, da bode z ozirom na sedanje denarne razmere obrestoval začenši s 1. novembrom t L stare in nove
vloge na knjižice po 5°|o čistih.
Vloge na tekoči račun obrestuje najugodneje, posebno pa ==a vezane vloge proti 1, 3 ;n 6 mesečni odpovedi. =
Slovenska eskomptna banka
(Trgovska banka)	v

a
m
i
9
i

Urednik: Jakob Kušar.
Natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljul