KOMENTARJI Nestrupen, toda kljub temu nevaren plin KO SE NOVOPEČENI lastnik stanovanja vseli v nov blok z rumenimi cevmi v kuhinji, je nekaj časa ves prestrašen in tudi po ves dan vohlja po stanovanju, če ne bo morda zadu-hal plina. Potem ugotovi, da ta reč le ni tako nevarna, kot si je do sedaj mislil in odslej vidi v modrem plamenčku na štedilniku le cenenega pomočnika, s katerim lahko nena-vadno zmanjša hitrost vrtenja električnega števca na* hodniku in ob mesecu tudi vsoto, po katero pride inkasant. Mnogi si omislijo tudi bojlerje na plin ali celo plinski kotel za centralno kurjavo (v zasebnih hišicah, seve-da, čeprav bi bila to imenitna rešitev tudi pri nesrečnikih, ki jih »ogreva« Toplarna). Strah pred smrdečim sikanjem kmalu izgine, s tem pa navadno pride nova — tokrat res-nična nevarnost. . Plin ni nevaren, dokler ga takšnega ne naredi naša malomarnost in brezbrižnost. Pipica, ki smo jo pozabili zapreti zvečer, nas lahko hudo kaznuje, prav tako tudi poškodo-vane ali preperele gumijaste cevi in tesnila. Kot nas opeče ogenj, če peči ne naložimo pravilno, kot nas strese električni tok, če nam vtična doza visi iz zidu ali če menjamo žarnico ob priviti varovalki — taiko nam tudi plin pokaže zobe, če podcenjujemo njegovo nevarnost. Vsa opozorila so navadno zaman in še.ta-ko izčrpna navodila velikokrat ne pomagajo dosti. Zato so se strakovnjaki zamislili in pogruntali poseben postopek, s katerim raz-strupijo mestni plin, tako da vsaj s te strani ni več tolikšne nevarnosti za nepazljive po trošnike. In kako so to storili? Če vas je pot slučajno zanesla proti Podu-tiku in ste morda pri ostanku podvoza zavili na novo cesto, ste gotovo opazisli nenavadno napravo sredi gozdiča, ki jo varuje žična ograja. Svetleči rezervoarji, številme cevi in ventili ter majhno poslopje ob vsej tej^ alu-rninijasti menažeriji — to je nova mešalna naprava, ki jo je v Kosezah zgradila Plinarna Ljubljana. Stalno nekaj šumi in bnni — vse to je seveda avtomatizirano, talko da sta tu zaposlena le en monter, ki skrbi za vzdrževa-nije naprav ter pes, ki čuva monterja in stro-je- »Uparjalno mešalna naprava za proizvod-njo mešanega plina je zgrajena za oskrbova-nje stanovanj v soseskah ŠS 9 in ŠS 10 (Ko-seze in Draveljska gmajna),« je povedal šef tehničnega sektorja Plinarne inž. Matija Tomšič. »V teh soseskah bo v končni fazi zgrajenih 12.600 stanovanj, v katerih bodo tako za ogrevanje kot za kuhanje uporabljali plin. Naprava v Kosezah proizvaja mešanico tekočega plina propana butana, ki se upari in meša z zraikom. Proizvodnja taikega meša-nega plina je rnnogo bolj ekonomična in ra-cionalna ad proizvodnje »klasionega« me9tne-ga plina, nevarnost zastropitve pa je skoraj papolnoma izključena.« »Omenili ste samo dve soseski. Kaj pa tam, kjer imajo staro plinsko napeljavo?« »Poleg že omenjene mešalne naprave smo postavili še tretjo proizvodno enoto, v okviru katere je tudi dvostopenjska razstrupljeval-na naprava, ki zmanjša količino ogljikovega monoksida pod 1 odstotek, kar seveda pome-ni tudi zmanjšano možnost zastrapitve z mestnim plinom, kakršnega uporabljajo v predelih s staro plinsko napeljavo. In zakaj ne spuščamo po vseh ceveh mešanega plina, ko je že tako ekonomičen in nenevaren? Iz pre-prostega razloga — stara napeljava je delno grajena iz litoželeznih cevi, ki so med seboj spojene z objemkami. Te zahtevajo stalno vlažnost plina s primerno vsebnostjo vodika, sicer pride na spojih do uhajanja. Mestno omrežje pa je seveda nemogoče popolnoma obnoviti (tudi drugod po svetu se ubadajo s podobnimi problemi), zato bomo za staro omrežje še vedno proizvajali mestni plin po kreking postopku (kemična presnova propa-na in butana v mestni plin). Za nove soseske pa gradimo plinovode s pretežno plastičnimi cevmi, ki omogočajo uporabo mešanega pli-na.« Pri Plinarni smo izvedeli, da bo III. proiz-vodna enota za mestni plin proizvajala kar 60.000 Nm3 mestnega plina na dan (torej gre za več kot 100-odstotno poyečanje kapacitet za proizvodnjo mestnega plina). Verjetno pa bo za potrošnika bolj zanimiv tale podatek: zaradi zmanjšanja kalorične vrednosti mest-nega plina od 4.800 na 4.200 kcal/Nm3, se bo ustrezno pocenil tudi kubični meter plina. Kapaciteta proizvodne naprave v Kosezah je 3.500 Nm3 mešanega plina na uro, kalorična vrednost pa je v tem primeru kar 13.000 kcal/ Nm». Kaj si lahko torej obetamo od teh novih in dragih naprav, razen seveda tega, da se nam ne bo več treba bati zastrupitve s pli- nom? Predvsem nam poslej pri Plinarni ob-Ijubljajo manj reduikcij in okvar, čeprav se-veda ne smemo pričakovati preveč. Nesiste-matično grajeno in preobremenjeno omrežje v starem delu mesta bo plinarnarjem in se-veda potrošnikom še dolgo delalo preglavice, dokler ne bo dograjen visokotlačni plino-hram in potrebne regulatorne postaje. Ta de-la, ki sodijo v okvir sanacije omrežja mest-nega plina v Ljubljani, so zajeta v srednje-ročnem razvojnem programu Plinarne in se bodo verjetno zavlekla tja v leto 1977. Onesnaženje zraka je v Ljubljani že do-seglo kritično mejo, zato je edina rešitev prav v procesu, katerega skromni začetek je tudi gradnja omenjenih naprav — treba je namreč omejiti delovanje individualnih kot-larn na olje in mazut, ki so med največjimi onesnaževalci ljubljanskega zraka. Seveda pa ob vseh slavospevih plinu in novim proizvod-nim napravam ne smemo pozabiti, da je kljub vsem mešalnim napravam eksplozijska nevarnost plina še vedno zelo velika, ziasti seveda plina, shranjenega v jeklenkah (na to nas opozarjajo žal šele sedaj, ko je za druži-no iz Vaš že prepozno, saj jim je eksplozija nepravilno polnjene plinske bombe uničila hišo). Ne smemo pozabiti, kljub vsem do-brim lastnostim, da je plin navsezadnje gori-vo in da prav zaradi tega nikoli ne smemo pozabiti na previdnost in vamost. Z. Š.