Kraniske vesti. —r— Iz ljudskošolske službe. Marija Spanova je imenovana za začasno učiteljico na Dobrovi pri Ljubljani; Pavla Christof, učiteljica v Vodicah na Gorenjskem je pretneščena na svoje prejšnje mesto v Hrušici pri Podgradu v Istri; Marija Ruparjeva je nameščena za začasno učiteljico na Viču, Viktorija Zalarjeva za suplentko v Borovnici in Josipina Moljkova za suplentko v Sp. Zemunu; učiteljici Antoniji Vižinovi je poverjeno vodstvo na ljudski šoli v Sp. Zetnunu; JVlarija Lešnjakova je imenovana za začasno učiteijico v Prežganju; začasna učiteljica Kristina Rogarjeva je premeščena v Presko; za suplentinje ostanejo tudi v šolsketn letu 1917/18 naldrijski rudniški šoli: Frančiška Mačkovškova, Marija Šinkovčeva, Frančiška Rejčeva, Doroteja Kovačeva, Leopoldina Novakova, Antonija Trpinova in Ana Šturmova. Kandidatka Rozalija Šinigojeva je nameščena za suplentko v Loškem potoku; nadučitelja Franca Črnagoja na Karolinski zemlji nadomešča izprašana učit. kandidatka Marila Sekulova; vpoklicanega in pogrešanega nadučitelja Ivana Franketa v Dobrniču nadomešča začasni učitelj Pavel Ločnik; obolelo učiteljico Marijo Zurčevov Žužemberku nadomešča suplentka Vida Kiašovčeva; za suplenko na ljudski šoli v Trebnjem je imenovana Albina Ahačičeva. Za suplentke so imenovane: Marija Tillyjeva na ljudskj šoli v Poljanah, Helena Matkovičeva v Črmošnjicah, Marija Vogrinčeva, v Spod. Karteljevem, Maiija Kladvova v Kamniku, Marija Lacknerjeva v Cepljah, Alojzija Severjeva v Metliki, Olga Hribarjeva v Suhorju, Frančiška Bezlajeva v Semiču, Ivana Kramaričeva v Češnici, Josipir.a Rozmanova v Štrekljevcu. —k— OdlikoVanje. Nadporočnik Ant. Drašček, nadučitelj v Zalogu pri Ljubljani, je odlikoivan s srebrnlm »Siigrnum laudis« z vojno dekoracjio in meči. —r— L>ubljanske šole brez kurlva. V ponedeljek dne 12. t. m. se je po preteku treh tednov zopet pričel pouk na IjubIjanskih srednjih in ljudikih šolah. V pozni jeseni smo, neprijetno deževno in tnrzlo vretne je nastopilo, toplomer kaže komaj -j- 4° R. Lačni, slabo ob!e(*eni, pretnočeni prihajajo otroci v šolo med njimi ubožci, ki nimajo doma v revni izbici gorke peči, da bi se pogreli. Veselili so se, da se pogrejejo pri topli šolski peči. A glej razočaranje! Šolska peč je mrzla, tnrzla šolska soba, ker ni kuriva. V mrzlih sobah, v katerih ni niti -j-5° R toplote naj mirno sede otroci, pazljivo sledijo pouku, pišejo in rišejo s premrlimi rokami! Otroci, ki imajo zimske suknjice, sede oblcčeni, potegnejo ovratnike pri suknjab čez ušesa in topo gledajo učitelja, ki hitro hodi po sobi tudi oblečen v vrhno suknjo, da se brani prehlajenja. Revček pa je otrok, ki je slabo oblečen, preraočen in bos in mora po 3 ure sedcti v takem neprijetnem in neprijaznem prostoru. Ni kuriva, ni premoga, pravijo. V trc-h šolskih sobah ni niti peči, ker so poslali pregorele dele v popravo na Dunaj in to šele nekaj dni pred začetkom šol. Ni li to velika malomarnost?! Če se dobi pretnog za gledališča, kinematografe, zabavišča, bi se moral in to v prvi vrsti dobiti za šole. Ali so vam več vredne kinopredstave nego zdravje naše mladine? Zakurjene šolske sobe zahtevamo! Ne gre za uč.teljstvo, saj vemo, da zanj nimajo src, da se zanj nihče ne briga, za našo mladino gre! Na fronti nam umirajo možje in mladenči, v mrzlih šolskih sobah naj se pa prehlaja in nakopuje bole>ni še naša nežna mladiua ! Mrzla šolska soba pa ni edino zlo na ljnbIjanskih ijudskih šolah: Popoldanski pouk traja od 2 do 5. ure. Ob 4 je že tema. Razsvetljave ni in otroci sede v temi, da ne vidijo učitelja in on ne njih. Kako naj se vrši pouk v temni sobi, naj nam ppvedo tisti, ki s6 napravili tako uredbo. Šolske sobe v katerih se vrši pouk, so temne, ako pa greš ni;mo zabaviši, se svetijo v bajrii svctlobi. To je prava in pristna slika ljubIjsnskega šolstva. Nadzorniki, ganite se! Pridite in oglejte si te razmere, Ako ne bo ponioči, bomo res morali klicati: Društvo za varstvo živali, kje si! —r— Kdo nsj preskrbi ljubljansko učiteljstvo s kurivom? Učiteljstvu se je sicer zadnji čas plača precej zboljšala ali kaj pomaga, ko za denar re dobi blaga. Železničarje preskrbi železniška uprava s kurivom, deželne uslužbence dežtlni odbor, le na uboge učitelje ne misli nihče. Kako naj pa sedaj opravlja svoj težavni posel? Večina od njih ima po 26 tedenskih ur, kdaj naj izvršujejo svoje pisarije in šolske korekture, ko je dan že tako kratek? Brez svečave in v nczakurjeni sobi to ne bo mogoče izvrševati. Glede svečave stoji učitelj na isti stopinji kakor obrlnik, navezan je na delo pri luči, — zato pa naj dobi is-to množino petroleja! Kam pa naj gre po premog ali drva?