Poštnina plaCan* ▼ gfttevM. Leto I. Trbovlje, 6. avgusta 1948. Štev. 2X ' Udarnikom in novatorjem moramo nuditi vso pomoč v njihovem prizadevanju za uresničitev socializma V nedeljo dne 1. avgusta so Imeli novi in večkratni udarniki svoj veliki p paznik. Zasavski premogovniki imajo 268 vseh udarnikov. Od teh je bilo v nedeljo 1. avgusta proglašenih v rudniku Trbovlje 105 in v rudniku Hrastnik 63. Na svečan način so proglasili udarnike v Trbovljah, kjer oo se v dvorani Delavskega doma zbrali udarniki in njihove žene. Predsednik sindikalne podružnice tov. Okorn Vilko je pozdravil vse prisotne goste, zla-sta pa udarnike ter izrazil željo, da bi še naprej tako vztrajno širili duh udarntštva, novatorstva in racionali-zatorstvoi in s tem pripomogli k čim prejšnji izgradnji socializma v naši deželi. V imenu uprave rudnika Trbovlje jim je čestital k uspehu tov. glavni dispečer ing. Preželj Vinko. Nato je sledila proglasitev 105 udarnikov, med njimi 9 šestkratnih, šest petkratnih, 21 štirikratnih. 13 trikratnih, 29 dvakratnih in 26 udarnikov, ki so bili proglašeni prvič. Kot raciona-lizator je bil ob tej priliki proglašen tov. Škrbec Matija. Prvi je sprejel udarniško izkaznico šestkratni udarnik tov. Dornik Franc, toplo pozdravljen od navzočih. Sledili so ostali šestkratni udarnik! in tovariši: Unetič Franc, Žabkar Franc, Jamšek Adolf, Karlič Ivan, Lapornik Silvo, Jerman Jože, Gorišek Anton in Strgaršek Ludvik. Udarniško legitimacije so prejeli nadalje: Petkratni udarniki: Lavrič Anton, Strašek Ivan, Kralj Ivan, Kovač Stefan, Koritnik Karel, Pavšek Viktor (Vzhodni obrat). Štirikratni udarniki: Jekofi Ivan, Dornik Anton, Molita Franc, Ferlin Ludvik, Verdinek Jože I., M ere la Ivan, Cestnik Mihael, špiler Albin, Matko Franc (Vzhodni obrat), Krašek Leopold, Slapšalc Matija, šen tur Stanko, Strmole Avgust, Planinc Jože, Vrbič Franc, Hribar Filip, Hrnčič Franci, Pavlič Alojz, Podkrajšek Ivan Ivom H, Pavlič Ivan, Poboljšaj Viktor, Tržan Mirko, Ocepek Franc, Povše Franc, Zupan Anton, Punter Ignac, Dobnikar Franc, Logar Vojteh, Dežak Alojz, Dornik Ivan, Kostanjevec An- Kaiiič Ivan, šestkratni udarnik (Zapadni obrat), Hribar Ivan (Dobr-na-Neža). OOTOSMStrcv*. .vw«.,v.: . .TO. .0M9S89 Jamšek Adolf šestkratni udarnik ton (Vzhodni obrat), Borštner Hinko, Medvešek Adolf, Babič Ivan I (Zapad ni obrat), Tomc Ana, Perc Framc, Anžel Pavla, Kotar Erik (obrat Dobrna — Neža), Trikratni udarniki: Srebrnjak Jože, Bobar Ježe, Blažič Jože, Vrtačnik Ježe n, Mušerlin Jože, Kajitna Ivan, Starc Dominik (Vzhodni obrat), Kamnikar Rudolf, Lebar Mihu (Zapadni obrat), Vrečar Marija, Avrelijo Karel, Levičar Jože I, žičkar Anton (obrat Neža — Dobrna). Dvakratni udarniki: Babič Ivan, Carriar Alojz, Naglav Oskar, Petek Štefan, Povh Ivan, Poglajen Ivan, Flis Karel, Puci Matija, Medvešek Fmkratni urtarnlki: Coperlin Anton n, Holešek Vlado, Krajšek Avgust, Korber Jože, Lah Karel, Dolganoč Franc, Bregar Ivan, Mlinar Ivan, Tomažin Jože, Kranjc Franc, Novak Ivan I, Hribar Stanko, Medved Alojz I, špajzer Ivan, Izlakar Anton, Gorišek Franc, Novak Jože (Vzhodni obrat), Borštner Anton H, Rozina Ivan, Zajc Anton, Murn Filip, Slap-&3k Miha, Korbar Jože, Pristopec Ježe, Novak Ivan II (Zapadni obrat), Mlač Andrej (obrat Dobrna — Neža), Golob Jože, Potokar Stanislav (centralne rudarske delavnice). PO izvršeni proglasitvi in razdelitvi udarniških izkaznic je v zaključnem govoru tov. Hvala Franc, ki je zastopal zvezno tajništvo rudarjev za Slovenijo, poudaril, da naj vsi proglašeni še naprej s tako vnemo širijo duh udarništva, in racionalizatorstva. Čestital je vsem udarnikom in se jim zahvalil za dosedanje njihovo uspešno delo. »Rudarski krampi kopljejo rcak. ciji grob«, je poudaril eden izmed rudarjev, ko so se vsedalt na kamijone, ki so jih popeljali na ogled ekonomijo v Hotemežu, kjer jim je uprava rudnika poskrbela za zakusko. Pred vhodom v ekonomijo, knanor smo prispeli po enourni vožnji, je pozdravil udarnike velik napis: »Pozdravljeni udarniki — heroji dola!«. Po malem okrepčilu s pivom so »1 udarniki in njihove žene ogledali vzorno urejeno ekonomijo Uprave Zasavskih premogovnikov. »Dosti bo za .nas zelenjave« — je poudaril petkratni Udarnik tov. Korinik Karel. Med tem časom, ko je bil ogled ekonomije, pa so pridne roke pripravljale kosilo, ki so ga pač vsi pošteno zaslužili. škrL njarjev orkester je že prav pridno igral v lepo okrašenem dvorišču v sredini upravnega poslopja. Po kosilu pa je sledil veseli del programa, ki so ga Izvajali člani sindikalnega gledalk šča Trbovlje. Skora j dve uri so izvar jali program, poln veselih scen, ki je tako razživel udarnike, da so proti koncu sami sodelovali. Ob zaključku je eden izmed udarnikov dejal: »Srečen som in prav vesel, kaj takega nam bivši kapitalisti nikdar ne bi prlredlB, pa čeprav bi za nje delali še sto let!« V veselem razpoloženju ob godbi in pesmi se je končal 1. avgust, dan proglasitve novih udarmkov, novih zmag. Koritnik Karel, petkratni udarnik Dornik Vrane, Šestkratni udarnik Tomc Ana. dvakratna udarnica Dornik Mulila, šestkratni udarnik Lebar Miha. trikratni udarnik Udarniki so resnični socialistični delavci, ker so revolucionarno prekinili s starim načinom dela a najlepSa zmaga to darilo pa jim Je bilo zadovoljstvo, ko jim je bilo sporočeno, da Je trboveljski rudnik, kljub velikim težkoCain, ki jih je Imel, v Juliju meeecu dosegel plan. Dan proglasitve udarnikov pa so Imeli tudi v Hrustniku. Proglašenih je bilo 63 udarnikov. V Katarini pod Mrzlico, v prosti naravi so Izvedli proglasitev. Lep in topel poletni dan je pozdravljat.udarnike ln njihove žene, ki so se udeležili praznika udar- Trikratna udarnica V reč ar Marija in dvakratni udarnici Tomc Anica in Anželj Pavla % n kov, kjer so dobili najvišje priznanje naši heroji delcu Rudarska godba lz Hrastnika je prav pridno igrala. DaleC na okoli je bilo slišati posern dela ln veselja. Tajnik »todikaJne podružnice tov. Mlinarič je pozdravil vse navzoče in naglasil velik pomen proglasitve udarnikov, med katerimi je več šestkratnih In petkratnih. Glavni d.spečer rudnika Hrastnik ing. Kar-novšek jim je nato čestital v Imenu uprave rudnika ter J1™ želel novih uspehov pri rušenju norm. K odru so pristopali udarniki. Šestkratni udarnik tov. Knez Matija je pristopil z nasmehom in sprejel udarniško izkaznico. Tudi tov. Shur Franc je šestkratni udarnik. Oba sta lz obrata Hrastnik. - , > . j . Sledijo- jim«, petkratni udarnik lz obrata Hrastnik tov. Završnik Martin I; štirikratni udarniki: Zakušek Stanko. Blagctinšek Alojz, Jaki Maks, Jovan Blaž in Ravnikar Miha (obrat Hr?»tn!k), Sotlar Alojz (obrat Ojstro). Trikratni udarniki: Baznik Martin, Cepin Jože, Senegačnik Franc, Markovič Franc, Vidmar Alojz, štrbucelj Maks, Lapornik Ivah, Žalk Franc (obrat Hrastnik), Jesenšek Jože, Keše Rudolf, Salobir Ivan (obratOjstro). Dvakratni udarniki: Kauznr Ivan, Cmok Anton, Habič Avgust H, Skrijeta Ivan, Piki Albin I., Sopar Franc, Poboljšaj Ladislav, Štailna Jože, Zakušek Miha, Kovač Franc, Kuhar Henrik, Bregar Anton, Raspotnik Jože (obrat Ojstro).. Enkratni uaraiki: Vresk Franc, Herman Alojz, Perc Alojz, Ačkun Beno, Babic Ernest, Hočevar Alojz, Završnik Martin H, Kovač Ivan, Benkovič Tomo, Cepin Anton, Bastič Jože, Vodišek Franc, Potočan Stanko, Berč-ko Miha, Maček Anton, Kovač Stanko, Korošec Juro, Sarlah Ivan I, Sar-lah Ivan II, Klenovšek Ivan H, Brečko Anton, Bobič Ernest II (obrat Hrastnik) Vozlič Franc, Bajc Jože, Sen&ar Rudolf, žibret Jakob, Kolar Franc, Gorenc Ferdo (obrat Ojstro). Raconalizatorji: Gašparut Franc, kovač; Gračner Franc, kovač; Zupančič Franc, mizar ter Pilq Albin, ko-vač-varilec. Po izvršeni proglasitvi udarnikov jo sledilo na prostem veselo rajanje v pesmi ln plesu. Udarniki in ostali ru- i%, %P~ a.:....................• ... Udarniki in njihove žene pri ogledu ekonomije dar ji pa so dejali: »v avgustu pa moramo plan doseči, pa če se. vse, podere!« Proglasitev udarnikov dne 1. avgusta t. 1. v Trbovljah in v Hrastniku je ponovno dokazala, da se rudarji Zasavskega bazena dobro zaveda jo, da delajo za skupnost, za boljšo bodočnost. za socializem. Trbovlje je sprejelo delegate V. kongresa KPJ Trbovlje, 30. julija. Vrnili so sc naši najboljši. Z novimi izkušnjami bodo sodelovali skupno z nami v borbi za graditev socializma. Trboveljska postaja je bila lepo okrašeno z zastavami, zelenjem in velikimi slikami Tita, Kardelja, Stalina, Lenina in Marinka. K sprejemu s0 se zbrali z zastavami delavci, žene in mladina in delavska godba, da pozdravijo delegate V. kongresa. Ob prihodu vlaka ob pol 11. uri dopoldne je zaigrala delavska godba Internacionalo. Prvi je izstopil sekretar okrajnega komiteja tovariš Ribič Lojze, pri oknu pa so se pojavili sekretar Cctralnega komiteja KPS tovariš Miha Marinko in ostali člani ter delegati. S ploskanjem in vzkliki maršalu Titu. Stalinu, CK KP) so pozdravili prisotni delavci in žene naše najboljše predstavnike. Med vzklikanjem je odpeljal vlak naprej proti Ljubljani. Sekretar okrajnega komiteja tovariš Ribič Lojze je nato zbranim v kratkih besedah poudaril pomen kongresa, s katerim se je ponovno utrdilo bratstvo in enotnost naših narodov. Kogre, je jasno nakazal pravilno linijo naše partije in dal odgovor na vse klevete proti naši partiji. Naša naloga je, da s podvojenim, napori izvršujemo naše obveze ter bomo tako dokazali, da smo na pravilni Poti. Od rudnikov zasavskega bazena Je plan za mesec Julij dosegel edino rudnik Trbovlje Doke valje je treba, ga gre Da sc da z dobro voljo veliko na-reuui, so dokazali tudi uslužbenci okrajnega odbora Trbovlje, ko so v petek 30. julija vršili prostovoljno delo na cesti. Vsi, ki so bili prosti so šli na delo pri gradnji nove ceste, 35 jih je bilo in izvršili so v 3 urah lep del cestišča. Kupi kamenja, ki so bili pripravljeni za Polaganje cestišča so izginili pod pridnimi rokami. Se bolj pa jim jc bilo v spodbudo, ko so jim nrišli pomagat borci JA. ki so se nahajali v Trbovljah na ekskurziji. Preko 100 jih je bilo. V eni uri so napravili več kakor pa ostali v treh urah. Kar veselje jih je bilo gledati, ko so sc ta,ko odrezali. Prvi del nove ceste gre hitro naprej, vkljub pomanjkljivostim na gradbišču, ki se izražajo predvsem v tem, da ni dovolj orodja in pa materiala pripravljenega. To se je naj-•>ol, občutilo zadnje dni, ko so prišli prostovoljci, pa niso imeli kaj delati. Trbovlje, 1. avgusta. Od vseh (reli rudnikov /afluvoke-gH bazena je dosegel plimi etilno rudnik Trbovlje im" to 100%. Burita za dosego plana je bila posebno v sredini meseca in zadnje dni prav ostra. V predkongresnem tekmovunjnii se je rudnik Trbovlje dvignil za 1.1%. Ob zaključku tekmovanja je bil 2t. julija še vedno 3.1%> pod planom. Toda nedoseganje se je zmanjševalo dnevno. 29. julija je imel še vedno 1.3"/o pod planom, 30.7 še 1.1%, zadnji dan pa so pošteno zagrabili in plan je bil dosežen. Najboljši 0d obratov je Doberna, ki je kljub dožev-jn plan presegal in je bila zadnja dnevna produkcija lHPVo, mesečni plan p« je bil presežen 13.1%. Tudi Zap&ani obrat ni zaostajal, saj je presegel mesečni plan za 7.7“/o. — Vzhodnni obrat pa je imel v tem mesecu velike težave, zato tudi plana ni dosegel, ampak je 12.1% pod planom. Rudnik Zagorje sc jc lepo 0.9% pod planom. dvigal, saj je samo v Času tekmovanja v čast M. kaiignresu dvignil produkcijo z« 9.02%. Nu pod planom. Izmed obratov ie v Zagorju ponovno najboljši Pod-strana, ki je stalno prisegal p’iin-ske naloge in tudi izvršil obvezo, ki jo je dal v čast V. kongresu KPJ, da bo do konca meseca plan presegel za 10%. Plan obrata Podstrana je presežen 7M 12.20/0. Z največjimi težkočami pa se je boril rudnik Hrastnik. Glavni problem jc bila delovna sila. Kljub tekmovanju in .prostovoljnemu delu je ostal v mesecu juliju 3.4°/o pod planom. Oekrten bazen je v mesecu juliju Stoksfigresno posvetovanje predsednikov In delegatov mladine Da bi čim bolje izvedli vse naloge, ki jih je postavil V. Kongres KPJ pred Partijo in s tem pred mladino Jugoslavije se je dne 1. VIII. 1948 vršilo okrajno mladinsko posvetovanje oziroma seminar, kateremu je prisostvovalo 89 zastopnikov mladinskih aktivov. Tovariš Jamnikar Ivo, član KPS Trbovlje jc ob tej priliki izčrpno nakazal razvoj zgodovine KP) in istočasno prikazal ves pomen in značilnosti V. Kongresa KPJ. Mladina is z oajvečjim zapipijinjcm slej, dila referatu. Tudi diskužija je bila zadovoljiva, v kateri so poedini tovariši iznašali delovanje mladine v predkongresnem tekmovanju, tako pri vpisu ljudskega posojila itd. Najboljši se je izkazal v tekmovanju zn V. Kongres aktiv LMS Narodna Milica v Trbovljah, v kateremu aktivu je 7 članov in so vpisali 28.000 din ljudskega Posojila Tovariš iz Vzhodnega ohrnta in iz Doberne sta diskutirala, kako ie mladina razkrinkavala ob priliki vpisa ljudskega posojila socialdemokracijo. Tudi tov. iz Hotemeža je diskutiral o delu mladine na posestvu, ki je svojo delavnost pojačala in pričela tudi s študijem po enotnem programu. Po končani djskuziji . so sc formirali krožki. Ustanovilo se jc 5 krožkov po produkcijskem značaju. Mladinci iz rudnikov so tvorili posebne krožke, mladina iz kmečkih krajev po zopet svoje krožke. Po krožkih so se obravnavala vsa važna organizacijska vprašanja o delu I.MS. Istočasno so se postavili važni sklepi za nadaljnje del0 mladinske organizacije v Trbovljah Nedeljski seminar je dol predsednikom in delegatom politične in organizacijske oblike načina dela za pokongresno razdobje in za dvig mladinske organizacije. Kako fe zaživela raladTuta v Dobovcu V. kongres KPJ jc razživel tudi Dobovško mladino. Vs do tega časa v tem zagorskem predelu trboveljskega okraja ni obstajala SKOJ-evska grupa. V grupo SKOJ-o, ki se je v tem času osnovala, se je vključila najboljša mladina, s pomočjo katere se je začelo novo življenje mladine v Dobovcu. Prejšnjo nedeljo so organizirali udarniško del0 pri posestniku Bajda Janežu v Završali. 21 mladine se ie zbralo ter razporedilo v grupe, katere so odšle na delo. Prvo grupa iz mladink je odšla na njivo, kjer ie očistila več arov prosa, druga grupa ie šla napravljat drva, tretja jih je žagala, a četrta jc spravljala posušeno mrvo, nekaj mladine je pa odšlo na košnio. Med odmorom pa so se zbrali na skupno mesto, kjer je tov. Knez Marjanca, predsednica mladine, prikazala pomen mladinskih značk, ter iste podelila. Dobil jo je tudi IJnjdov-najmlajši sin. ki bo čez nekaj ^mesecev izpolnil 14 leto, vendar že danes hoče biti eden najboljših min Čuvajmo in učvrščujmo neporušljivo enotnost naše Partije kot jamstvo za ohranitev velikih pridobitev naše ljudske revolucije in jamstvo vseh bodočih zrnat/ naših narodov na poti socialistične izgradnje dinccv. Pri izročitvi značke je bil srečen in ponosen kot še nikoli. Tudi tov. Zvone kot zastopnik okraja jim je ob tej priliki povedal marsikaj, predvsem pa o V. kongresu Partije, kar ie mladina najbolj z veseljem poslušala. Po podelitvi mladinskih značk je mladina še z večjim elanom odšla nazaj na delo ter družini Bajdovi, ki ie dala 4 sinove za NOB za lepšo bodočnost nas vseh, napravilo 90 udarniških ur, istočasno se zavedajoč, da je to v Počastitev naši stavni KP ---------\ Nekaj o obratni knjižnici Separacije Trbovlje Na Separaciji se je ustanovila v decembru' preteklega leta obratna knjižnica, ki posluje vsak ponedeljek in petek od 16. do 18. ure v Rdečem kotičku pri jašku 3. Knjižnica je pokazala do sedaj že prav lepe uspehe, saj je narasla od ustanovitve pa do danes od 93 na 160 knjig. Zasluga za to gre v prvi vrsti lepemu številu onih obiskovalcev knjižnice, ki jo redno poseča-jo, ter tako mnogo prepomorejo k nabavi novih knjig. Ti Zavedni tovariši in tovarišice zaslužijo vs0 pohvalo. Graje pa so vredni oni obiskovalci knjižnice, ki drže knjige doma dal j časa in navzlic opominom istih ne vrnejo, v knjižnici pa ie ravno po teh knjigah najvcčic povpraševanje. Toki ljudje škodujejo napredovanju knjižnice in jih bomo prehodnjič imenoma navedli. V. B. Stanovanjska kolonija „Kcše Ivana61 na Doberni bo sprejela do jeseni 40 novih družin Veselo in prijetno je na Doberni, kjer živi naš Trboveljski rudar svoje vsakodevno življenje. Tu niso samo l)orci za plan in zn večjo produkcijo, ampak že par mesecev delajo rudarji in žene prav pridno pri graditi stanovanjskih hiš, katere gradi Uprava Zasavskih premogovnikov Ta stanovanjska kolonija, ka- vsi smo mnenja, da naj ima ta kolonija naziv enega izmed naših bor cev, ker je to pravilno in bomo na ta način odstranili vsa tista stara imena. Zakaj se ne bi imenovala po našem borcu Keše Ivanu, soj je živel dolga leta med nami, je dejal in zasadit kramp globoko v zemljo za temelj nove hiše. Veselje je pogle- s I i Nova kolonija na Doberni v gradnji tero so pričeti graditi v začetku junija, raste hilro. V treh, štirih dneh in že je v surovem stanju dozidana. Težkoče so edino pri strešni opeki, katere trenutno primanjkuje. Ogledali smo si to prijazno naselje mčd akacijami, na svežem zraku, kjer bo še letošnje leto dobilo udobno in prijetno stanovanje 40 družin. Res je, da sobe so prav velike, toda vedeti moramo, da je naš rudar skromen, zadovljen je z malim, ker razume nujnost rešilve stanovanjske krize. Vendar bo imela vsaka družina kuhinjo, spalnico in dnevni prostor, potrebne pritikline in ktiJialnL’ co. V vsaki stanovanjski hiši bosta dva vhoda, zn vsako stranko posebej, okrog hiše pa vrtiček. Kakšno ime pa naj bi imela ta nova stanovanjska kolonija, vprašamo enega izmed prostovoljcev, ki so vsak dan na gradbišč.u. Veš, tovariš, skoraj dati, v kako kratkem času so hišice zrastle. Že 16 jih stoji, za 4 pa se še pripravlja. Pri prvih, ki imajo že pokrile, so pričeli že s čiščenjem in ne bo dolgo, ko b0 za prve stanovalce prostor pripravljen; ko smo šli z gradbišča, so ravno betonirali temelje za novo hišico. Dva mlada zidarska vajenca sta sproti vršila delo, kljub temu, da se učila šele pol leta, kamenje in mešanico pa so jima vozili prostovoljci, med njimi Gajšek Franc, upokojenec, star 63 let, ki je prav pTidno vozil kamenje za temelje. Izvršil je že preko' 150 Prostovoljnih ur in jč marsikateremu mlademu lahk0 za zgled. Nc smemo pa pozabiti ostalih prostovoljcev, sai so med njimi že trije, ki imajo preko 300 ur. To so rudar Urankar Jože, rudar Majcen Božidar in vdova Kranjc Amalija. Ti s0 prvi, ki so izvršili obvezo, kate- ro sp dali ob pričetku gradenj. Iz- 1 vršcaih ie že preko 3500 proštovolj- ] n ih ur. Poleg prvih treh, ki so že ! dosegli po 300 ur, so izvršili sledeče število ur: Zorc Franc 222, Pečmk Franc 252, Kočar Stanc 2t4, liru-ševar Franc 206, Kunsti Ivan 223. Svctanič turi j 203, Beraus Uršula 236, Sirk Ivan 210, Flebus Karel 231. Ostati prostovoljci pa so izvršili od 50 do 200 prostovoljnih ur. Njihov cilj je pomagati, znižati proizvodne stroške in s Jem dati možnost, da sc z nakazanimi investicijami zgradi por hišic več, kajti kolonija na Doberni je že napol podrta. Pred tridesetimi leti je takratna Trboveljska premogokopna družba gradila to kolon ji o. Zidava je bila zelo sla- • ba, ker sc je gradilo z lesom. Les je med zidom strohnel in sedaj se hiše podirajo. Stavbe na Doberni ic treba podreti in sc bo to na jesen tudi izvršilo. Kolonija Doberna bo izumrla, ostala pa bo nova kolonija, ki bo nosila ime našega borca tov. Keše Ivana, ki se je boril za svobodo in pravico. Tudi rudarji na Dobrni so se borili vsa leta stare Jugoslavije za pravico, toda niso je dobili, prinesla io je šele narodnoosvobodilna borba. Danes rušijo na Dobcri norme in dvigajo produkcijo. V času V. kongresa KPj so vsak dan dosegali predpisani plan in ga presegali Na dan 23. julija je bil obrat Doberna 0.5% nad planom, 24. julija 3.5"/o, 25. julija 5%, 26. julija 98%, 27. julija ie bilo samo Obvezen odkup žitaric v okraju Obvezen odkup žitaric v okraju Trbovlje se bo pričel z 20. avgustom, to pa zaradi tega, ker po višinskih predelih šele te dni žanjejo. Žetev v nižini je že v celod izvršena. Prav uspešno je bilo izvršeno kontrnhira-nje, ki je bilo zaključeno že 25. junija, ko je bilo; doseženo 307% kon-trahiranja belih žit in 131 Vt koruze. Okrajni izvršni odbor je vsem najboljšim izdal priznanje v obliki pohvalnih pisem. KLO Radeče je bil najboljši, saj je dosegel 624% kon-trahiranja belih žit in 175°/o koruze. Na drugem mestu je KLO Razbor, ki je s 569®/o dosegel prav lep uspeh, 7. ozirom na to, da je teren hribovit in slab. KLO Kot red ež, ki ie dosegel v kontrahiranju pri belih žitih 389 in pri koruzi 67.5®/», je na tretjem mestu. Četrto mesto je pripadlo KLO M lin še in peto KlO St. Jurij pod Kumom. Okrajna uprava za odkup je potom krajevnih odkupnih komisi j na terenu, od 15. julija do 25. julija ugotavljala na licu mesta 9%, 28. julija se ie ponovno dvignilo na 9.3“/o m 29. julija na 9.6P/o» 30. juhja že 10.5% in zadnji dan julija pa 13.t?/o nad planom Gajšek Franc, upokojenec, star 63 let ima že preko 150 ur proštov, dela Zavedajo se, da je izvrševanje planskih nalog tudi zboljšanje njihovega življenjskega standarda, ki se danes v novi Titovi Jugoslaviji iz dneva v dan zboljšuje. pridelek, bi je boljši od Lanskega lota ter je na podlagi kontrahiranih količin in pridelka določila obvezno oddajo. Tistim KLOjem kot Dol pri Hrastniku, Čeče in drugim, ki so slabše kontraliirali, je zato bila predpisana večja oddaja sodaj, ko se jo določal obvezen odkup. Za vse kon-traliirano žito in žito obvezne oddaje je preskrbljen že .sedaj prostor za vskladiščcnjc. ..................... ■ sv,- : češki rudarji med nami Trbovlje, 3. avgusta 1948. V sredo Z avgusta je prispela v Trbovlje skupina rudarjev iz bratske Češke, da izmenjajo izkušnje svojega dela z našimi rudarji kakor da si ogledajo način dela tvrboveljskih rudarjev. Na trboveljski postaji jih je v torek zvečer sprejela delavska godba in predstavniki sindikata. Po sprejemu na postaji so se gostje odpeljali s Irbovcljsko železnico do restavracije, kjer je bHa večerja in pozdravni govori. V Trbovljah se bodo zadržali dalj časa, nato pa se bodo zopet vrnili domov v Češko. Ob zaključku sezone sindikalnega gledališča Msvlje V letošnji sezoni Jc naštudiralo Sindikalno gledališče štiri igre in če prištejemo še mladinsko, ki je bila naštudirana v predsezoni, potem nam je dalo pet premier, še za časa festivala dela, so uprizorili mladinsko igro N. J. šesta-kov-Smaseh »Veliko potovanje«, in sicer Štirikrat, pozneje v sezoni pa še eno ponovitev, torej skupno petkrat. Režija in inscenacija je bila v rokah lov. Raka M. 2a otvoritev prave sezone je bita uprizorjena Igra Cankarja »Kralj na Betajnovi« v režiji prof. Pirnata, inscenacijo je oskrbet inž. arh. V. Molka. Njej jc sledila V. Skvarkin »lzpil za življenje« v režiji tov. Palemost J. ter inscenariji inž. arh. V. Molka. Kot tretjo, oziroma četrto so uprizorili h. Fc-dor »Matura« v režiji tov. Malovrha V., insccnator je bil prof. Pirnat. Za zadnjo predstavo so nam dali š. Zweig »Siromakovo jagnje«, režiser prof. Pirnat, foscenator inž. arh. V. Molka. Vseh predstav je bilo 23, od tega 6 gostovanj. Ako razčlenimo predstave dobimo sledeče številke: Uprizorjene so bile »Ve lifeo potovanje« petkrat, vse doma, »Kralj na Betajnovi« trikrat, vse doma, »Izpit za življenje« osemkrat, od tega Štirikrat doma (gostovanja v Zagorju, Radečah pri Zidanem mostu, št. Pavel pri Preboldu in v Mežici), »Maturo« petkrat, od tega trikrat doma (gostovanje v Dolu pri Hrastniku in v Mežici) in »Siromakovo jagnje« dvakrat, obakrat doma. Skupno število obiskovalcev znaša 8468, od tega pri predstavali doma 6698, na gostovanjih pa 1770. Povprečen obisk predstave znaša 368 oseb, od skupnega števila predstav, od doma igranih del znaša 394 oseb, pri gostovanjih pa 295 oseb. »Veliko potovanje« je gledalo 1964, »Kralja na Betajnovi« 1158, »Izpit za življenje 2720 (od tega 1569 oseb doma in 1151 na gostovanjih), »Maturo« 1703 (od tega 1086 doma in 619 na gostova njih) iu »Siromakovo jagnje« 921 oseb. Te številke nam zgovorno povedo, kaj ljudem ugaja in v čast našemu občinstvu moramo poudariti, da so bife vse igre, ki so kvalitetno vsekakor nad povprečjem dobro obiskane, saj je bila dvorana povprečno zasedena vedno preko štirih petin. Ves repertoar jc izvedlo v samostojnih vlogah 30 članov, od tega 11 igralk in 19 igralcev, vendar jc bilo breme necenakomerno razdeljeno, ker so nekateri sodelovali samo pri eni ali dveh igrah, nekateri, pa piri treh, štirih ali edo pri vseh. Vsekakor bi se število sodelujočih nekoliko spremenilo, ie bi odšteli nestalne sodelavce. Tu bi prišli do porazne številke stalnega kadra, kar vsekakor ni v čast Trbovljam, še manj pa prosvetnim aktivom naših organizacij v prvi vrsti sindikalnim. V tem pogledu bo treba temeljite preusmeritve, da bo razpolagalo gledališče z večjim številom stalnih moči. Predvsem je občutno pomanjkanje mladih moči in sioer moških. Vsled preobremenitve nekaterih članov in članic trpi njihova igra in s tem kvaliteta uprizorjenih del. Sezona se je tudi zelo kasno začela, in sicer v decembru, kar se mora letos popraviti in sicer mora biti uprizorjeno prvo delo najmanj v prvi polovici oktobra. Ravno zaradi te časovne stiske Je odpadla zadnja predvidena predstava B. NuŠič »Žalujoči ostali«, kakor tudi gledališki teden. Kar se tiče tehnične plati, hi omenili, da. jc oder Sindikalnega gledališča tehnično popolnoma zastarel ter nesposoben za večje in hitre spremembe. Posledice tega so predolgi odmori, ki kvarijo celoten vtis igre. Tudi Število tehničnega osebja ne zadošča in bo treba tudi tu korenitih sprememb Gledališče je vse igre vzorno opremilo in jc šla večina dohodkov za nove kulise, praklikable in slično opremo odra. Težak problem našega odra jc tudi razsvetljava in nabavljanje blaga tako za kulise, zavese kot za obleke, želeli bi v tem pogledu več razumevanja s strani merodajnih. Ob koncu bi omenili še nekaj. Igralci so preveč obremenjeni z drugimi funkcijami in bi se tudi hi moral napraviti red. Vsled prezaposlenosti precejšnjega števila stalnih sodelujočih drugod, trpi reden potek vaj in se s tem zavlačuje študij iger. Uveljaviti bo treba načelo, da kdor je v polni meri zaposlen pri gledališču, naj se razreši vseh drugih poslov. Poleg vsega naštetega so Člani gledališča sodelovali pri vseh pro-i slavah in so nekatere celo sami organizirali, kar tudi vpliva na redno gledališko delo. H Videli smo delo našega gledališča v številkah, moško pokazali na vse napake in vzroke, ki ovirajo večji razmah, želeli bi, da bi kdo od poklicanih delo Sindikalnega gledališča ob zaključku sezone ocenil z igralske plati. 'L ozirom na vse navedeno lahko končamo s pozivom: vsa široka javnost, vse organizacije in naša lokalna ljudska oblast, so mora zavedati, da je gledališče del Trbovelj samih, nekaka šola in vodnik vsega okraja v gledališkem življenju in da mu jc zaradi tega potrebno posvetiti mnogo, mnogo več pazljivosti, skrili in nege kot doslej. Le na ta način bo našo gledališče uspevalo, raslo in se dvigalo po vsebinski vrednosti in po številu uprizorjenih del. P. Fiz kultura in Šport Sindikalna reprezentanca Split: SFD Rudar Trbovlje 2:3 (2:2) V nedeljo dne 1. avgusta jc v Trbovljah gostovala sindikalna reprezentanca Splita, ki je odigrala prijateljsko tekmo z domačim dudarjem. Za nastop splitskih nogo*, metašev je vladalo v Trbovljah veliko zanimanje, saj se je zbralo preko 1500 ljudi, ki so bili priča lepe zanimive igre. Najprvo so se pojavili na igrišču gostje, toplo Pozdravljeni od publike. Vsak igrač je imel v roki rdečo cvetko. Po pozdravih pa so pritekli proti tribuni in vsi naenkrat vrgli cvetje proti publiki, kar je publika navdušeno pozdravila. Ta njihova tepa gesta se je izražala tudi v igr., tako da sodnik iz Celja ni imel težkega posla. Takoj za gosti priteče«,na igii-šče moštvo Rudar v postavi: Pajer, 1'utkovec, Dolinšek, Blatnik. Vodišek, Polc, Princ, Kos, Mlakar, Koncilja in Opresnik. 2e pričetki igre so pokazali da bomo videli lepo igro, gostje so se pokazali tehnično zelo dovršeni, občutiti pa je bilo, da so premalo borbeni. Najboljšega moža so imeli v vratarju. Igra jc valovila iz polja v potje. V . 17. minuti strelja Polc in doseže gol, toda sodnik ga ne prizna, ker je bila v kazenskem prostoru roka. Enajstmetrovko pretvori Opresnik v prvi gol. Rudar vodi z 1:0. Dve minuti za tem kot proti Rudarju, iz katerega doseže desna zveza gostov izenačenje. Rezultat 1:1 ni ostal dolgo. Koncilija doseže s krasnim strelom drugi gol. Rudar vodi z 2:1. Tik pred koncem prvega polčasa zaustavi Dolinšek žogo z roko in enajstmetrovko izkoristijo gostje; rezultat 2:2 in s tem tudi zaključi prvi polčas. Po odmoru se je igra oživila. Rudar pritiska in je delno v premoči, toda dobri vratar gostov sigurno brani. Vse do tridesete minut je bil rezultat neodločen, toda Opresniku uspe, da s prodorom poviša rezultat na 3:2 in rezultat ostane do konca nclzpremenjcri. Rudar je imel možnost, da poviša rezultat, ali enajstmetrovko, kat;ro je streljal Koncilija, vratar Splita bp-ni. Gostje so v Trbovljah zapustili najlepši vtis in si takšne fizkultur-nikc še želimo v naši sredini. Sindikalna reprezentanca Split: SFD Proletarec Zagorje Sindikalna reprezentanca Splita ije na svojem gostovanju po Sloveniji odigrala v torek, 3. avgusta prijateljsko nogometno tekmo proti SFD Proletarcu v Zagorju. Za nastop Splitskih nogometašev je vladalo v Zagorju veliko zanimanje, saj sc je zbralo ca. 800 obiskovalcev, ki so gledali zanimivo igro. Moštvo Proletarca je nastopilo v sledeči postavi: Prosenc, Lpggr. Kokalj, Drnovšek, Repovž, Ogrinc, Vipotnik, Zupančič, Kurent, Dornik, Rupnik. Po izvršenih pozdravnih govorih in predaji darila v obliki jamske svetilke, katero ie predal tov. Klun se 'je pričela zanimiva borba. Moštvo Splita jc že v peti minuti doseglo vodilni gol in to tik pred koncem prvega polčasa povišalo na 2:0. — Dočim je prvi Polčas prevladovalo moštvo Splita, je drugi polčas bila iniciativa v rokah moštva Proletarca. V drugem polčasu doseže Split v prvi minuti ponoven gol in vodi 3:0, toda moštvo Proletarca'ne kloni, takoj za tem Dornik zniža na 3:1. V 15. minuti Split poviša na 4:1. — Sledita dva zaporedna uspeha, Vipotnik zniža na 4:2 in Split zopet poviša na 5:2. Zadnjih 15 minut je bila iniciativa v rokah Proletarca. V 29 minuti zniža Kurent na 5:3 in v 38 minuti drugega olčasa je zopet dspešen Vipotnik. Rezultat ostane 5:4 do konca neizpremenjen. Moštvo V predtekmi je drugo moštvo Proletarca premagalo FA Kemične tovarne iz Hrastnika z rezultatom 7:4. SD Škofja Loka 6:0 (j:o) SFD Brofflctarec t Nogometno moštvo SFD Proletarca se temeljito pripravlja za jesensko nogometno prvenstvo. V nedeljo, t. avgusta je odigralo prijateljsko nogometno tekmo s FD Škofjo Loko, ki igra v drugi slovenski ligi. Moštvo Proletarca je pokazalo zelo dobro igro si je tekmo odločilo s 6:0 v sivojo korist. Ves čas igre je bil Proletarec v premoči in je goste večjega poraza rešil prav dobri vratar, ki je branil neverjetne stvari. šah FD ENOTNOST : SFD DUDAH 7•/. : 2'/j V nedeljo 25. julija jc šahovska sekcija SFD ltudarja odigrala v Ljubljani prijateljsko tekmo proti moštvu Enotnosti. Dudar jc nastopil v najmočnejši postavi, vendar ni dorasel ljubljanskim šahLstom, pri katerih se jc opazilo, da dobro obvladajo teorijo. Ven-dar je rezultat 7*/t : 2V» tudi uspeh in naj služi trboveljskim ša-liistom kot vzpodbuda za nadaljnja tekmovanja in povratno srečanje, ki bo v Trbovljah. Od šaliistov Dudarja so zmagali tov. Jazbec, Pajk, neodločeno pa j c igrat Taušič. Ali že veste da vozi avtobus na progi Zidani most—Sopota s tako naglico, da ga pešec lahko, če hitro stopi, dohaja; med potjo pa še naklada razni material, tako da se potniki zamudijo več z vožnjo, kaker če bi hodili peš, poleg tega pa si ne bi zamazali oblek; da se trboveljski avtobus usiavi, kadar se mu zljubi; da je na stenčasu glavne uprave rudnika Trbovlje že več mesecev članek, ki obnavmava delo na progi Šamac—Sarajevo, proga pa je že davno zgrajena in se sedaj gradijo druge proge in javna dela, ki jih z uspehom vrši mladino; da v današnji številki Zasavskega udarnika zato ni slik o udarnikih rudnika Hrastnik, ker imajo baje v Hrastniku vse fotoaparate Pokvarjene; KINO KINO UPRAVA obvešča vse obiskovalce, da se bo s pričetkom avgusta vršil tedensko dvakrat filmski program, t. i. poleg rednega od sobote do ponedeljka, še izredni vsako sredo in četrtek ob 6. in 8. uri zv. Predviden je naslednji program: 7. do 9. avg.: sovj. film »Med ljudmi*. It. do 13. avg.: angl. film »Sedma tcnčica«. 14. do 16. avg.: sovj. film »Vaška učiteljica«. 18. do 18 avg.: sovj. film »Pisani spored« (barvni film). 21. do 23. avg.: sovj. film »Marita«. 25 do 26. avg.: SOvj. film »Najdenček«. 28. do 30. avg.: sovj. film »Čakaj me«. 1. do 2. sept.: sovj. film »Dvoboj«. 4. do 6. sept.: sovj. film »Gavro-che«. Uprava prosi vse obiskovalce, da prihajajo točno k predstavam. Vstopnice si lahko nabavijo že v predprodaji ker je blagajna odprta že dve uri pred pričetkom vsake predstave. V petek 6. avgusta ob 17. FD Crvena Zvezda, Beograd : SFD Rudar da je zadnje čase postalo zelo moderno, da lepaki, oznanjajoči razne prireditve, visijo še pol leta na zidovih in oglasnih deskah; da je tekmovanje za pokal FLRJ v nogometu v trboveljskem okraju popolnoma zaspalo, baje zaradi tega, ker ni nobenega, ki bi prevzel organizacijo; da je postrežba v kavarni MLO Trbovlje točna in solidna; če naročiš kavo, jo dobiš v rekornem času? da imajo na zvezni progi v Hrastniku štiri vrste tirnih zapornic in da razen najprimitivnejše nobena ne odgovarja, pošteno se mučiš, preden prideš do tega, da lahko odpelje vlad; da so se v rudniškem konzumu že pred dvema mesecema sprejemali gumbasti škornji v popravilo in da isti še danes leže v skladišču nepopravljeni? Odlomki iz dnevnika NOR iz Španije (Nadaljevanje) Vlada Neg-rin — vrhovna komanda in CK KPS s tov. sekretar jem Joz.e Diaz-om in la Pasionurio-lbaruri na čelu — so se po zračni poti vrnili v centralno Španijo na fronto, kjub termi, da je bila Katalonija izgubljena. iV Madridu, Valenciji in Estremaduri, Slika iz internacijskega zapora L 1941—1942 Čampo - Vernet Južn« Francija katero je rabila specialne policija za posebno nevarne antifašiste v času okupacije v Franciji. na fronti in v zaledju ni bilo nobenih znakov demoralizucije, čoprav so se borci in oficirji zavedali, da so v obroču krvoločnega fašizma. Še vedno mejne posluje, katere so bile še svobodne Frankovih tolp, in smer: Ilucg—Madam—Pori—Rau in Gurs, tri glavne prometne zveze s Španijo, so republikanske čete obdržale iniciativo v rokah. Toda položaj je posta! za republikansko vojsko in organe ljudske oblasti v centralni Španiji skrajno kritičen. Za te ni bilo nobenega izhodišča po suhem iz tega strašnega obroča. Po dvomesečnem oddihu Frankovih tolp v Kataloniji, po 14. februarju 1939, so se borbe stopnjevale do nepoznane srditosti na celi centralni fronti Španije. Kajti pred borci in cklivisti je 6tuk> vprašanje, ali herojska smrt na bojnih poljanah ali pa v Sredozemskem morju; druge poti ni bilo več za milijonske množice Španije. V gigantskih Irorluth sredi aprila 1939 je orožje začasno utihnilo po vsej Španiji. Izbrani borci so odhajali v gozdove in so nadaljevali gverilsko vojno in jo še nadaljujejo proti krvavi diktaturi klerofašizma. Ranjenci in bolniki so se z ogromnimi težavami vkrcati v pristaniščih n,a potniške ladje in z njimi so (Kisli tudi maloštevilni borei. oficirji in aktivisti, katerim je tispolo odpluti v Francosko Afriko. Razen socialistične Rusije doslej zgodovina še ne pozna primeru, da bi država, olik rožena od morja sovražnikov. no kapitulirala, toda španska republika v aprilu 1939. ni kaprtuli-lirala. — 9. februarja ,1989 je poročni organ KI'F JLTIumanilc". da so meje odprle zaenkrat same bolnike in begunce brez orožja. Imenovane so bile tri špansko ob- Na migljaj francoskih predstavnikov v Burgcsu pri Frankovi hunti je prenehalo vojno stanje med zaščitnimi četami in fašisti v Kataloniji 9. febr. 1939. Iz tega je razvidno, da so buržoazne demokracije ne samo podpirale, nego tudi priznale Frankov teror in režim v Španiji. S tem so bili ludi nosilci zupadne buržoazne kulture in civi-' lizacije * razkrinkani pred narodi vsega sveta. Vse masovne organizacije, katere so bile tedaj pod neposrednim vodstvom II. Amsterdamske internacionale, niso ukrenile ničesar v korist miru in španske demokracije in nosijo ti laži-demo-kraljo vso odgovornost za vse zločine v Španiji oil 1. 1930 naprej. Vodstvo teti palrloličnih masovnih organizacij jc želelo smrt ljudski fronti v Spanji in drugod. Vso pomoč in simpatije španskemu narodu jc nudila le III. kom. internacionala pod vodstvom tovariša Georga Dimitrova. Mednarodna organizacija Rdečega križa in vojaško oblasti Francije so imele tedaj polne roke (lota na špansko francoski moji. Morali so spraviti preko meic nad pol rntijona ljudi v internacijska taborišča. 1’et dni jc trajalo, da so nas obmejne francosko Četo razorožile. Pobrali so nam1 med drugim tudi vso osebno imo- vino. Nasilno so nam trgali Lz rok zapestnice, žepne ure, nahrbtnike s perilom, folo-aparate, nalivna peresa, sploh vse, kar se je svetilo, so nam odvzeli črnci iz Afrike. Francoski poveljniki, vojaški in od mo-bil-gardc, so sc nam hinavsko nasmihali, ko so se sprehajali z btitovkami v rokah. Kakor hitro smo bili razor oženi na francoskih tleti, smo postali brezpravni sužnji. Posamezni oficirji so pljuvali po nas in nas I>sovali, češ (la smo banditi, pa