2 Leto 2016: Pomembnejše obletnice POMEMBNA JE PREDVSEM VSEBINA Obeleževanje, spomini na okrogle ob-letnice o dogodkih ali osebah ima pomen le tedaj, če je dodana vsebina. Podobno kot pri visokih državniških obiskih, ki se redkokdaj (premalokrat) ukvarjajo s konkretnimi vprašanji. Zato je mogoče pogovore in dogovore oceniti šele čez čas, takrat, ko prinesejo oprijemljive rezultate. Že nekako v navado (a ne v rutino) mi je prišlo, da na začetku leta pobrskam po računalniku, vezanih letnikih Porabja in še kje, ter spominu, in pogledam, kaj zanimivega, pomemembnega se je dogajalo v Porabju in Prekmurju pred petimi, desetimi ali še več leti in tudi, katere osebnosti, ki so povezane s porabsko-prekmurskim prostorom, se bodo »srečale« z življenjskimi obletnicami. V letu 2016 je, po moji presoji, kar nekaj vsebinsko pomenljivih obletnic, med katerimi izstopata rojstvo in smrt dr. Agusta Pavla (70. obletnica smrti - 2. januarja - je že mimo), 10-letnica odkritja spomenika Pribini in Koclju v Zalaváru-Blatogradu, 10. obletnica ustanovitve treh novih škofij v Sloveniji, med katerimi je tudi s Slovenci na Madžarskem povezana murskoboška, četrt stoletja časnika, ki ga ta trenutek berete, in še nekatere, s podrobnostmi v nadaljevanju. Na Cankovi rojeni dr. Agust Pavel je tesno in trajno povezan s svojim delom in imenom, kajti večino let je preživel v Sombotelu. Ob poučevanju je prevajal, raziskoval, pisal in še marsikaj. Njegovo ime nosi najstarejša porabska kulturna skupina, gornjeseniški mešani pevski zbor. Zaradi kratkega bivanja pri starših v Potrni/Laafeldu pri avstrijski Radgoni se po njem imenuje osrednji kulturni dom štajerskih Slovencev. V Literarni zbirki Pavlove hiše je kot prva knjiga izšla trijezična slovensko-madžarsko-nemška pesniška zbirka Moje otrplo stoletje (2006). Kronist je maja pred desetimi leti zabeležil: »Sobota je bila sončen dan v Blatenskem kostelu -Zalaváru. V parku Cirila in Metoda so odkrili in blagoslovili spomenik slovaškemu knezu Pribini in slovenskemu knezu Koclju. Pot do tega, za Slovence na Madžarskem in v Sloveniji, pomembnega dogodka, ni bila preprosta, kajti od ideje -pri kateri so sodelovali prvi slovenski veleposlanik na Madžarskem Ferenc Hajós, mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej in takratni državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Peter Vencelj -do uresničitve je minilo več kot desetletje. Pobudo iz leta 1993 sta uresničila Društvo madžarsko-slovenskega prijateljstva in Zveza Slovencev. Skulptura je delo akademskega kiparja Metoda Frlica in tako kot imajo koroški Slovenci Knežji kamen, imajo Slovenci na Madžarskem spomenik Pribini in Koclju.« Po nekaj desetletjih prizadevanj in po tem, ko sta škofiji dobili Celje in Novo mesto, so se na dan državnosti, 25. junija, veselili pomurski verniki in tisti, ki so v škofiji videli tudi siceršnje bogatenje Prekmurja in Prlekije in zamejskega prostora - Porabja in avstrijske Štajerske. Prvi škof je postal dr. Marjan Turnšek, ki se je zahvalil vsem, ki so prispevali k ustanovitvi škofije, tudi rodovom pred nami, za navzočnost pa še posebej tedanjemu evangeličanskemu škofu Gezi Erniši: »Vaša pri- sotnost govori o skupni poti, ki jo v tem delu Slovenije že stoletja hodita obe veliki veji krščanstva in jo želimo skupaj nadaljevati.« Izpostavil je tudi pomen madžarske narodnosti v Prekmurju in krepitev sodelovanja s Slovenci po svetu in sosednjih državah: »To sodelovanje je bilo že do zdaj zelo dobro. Gospod Ivan Camplin je leta in leta hodil na Gornji Senik in je legenda povezovanja Slovencev z obeh strani meje.« Porabski verniki pa naj, dodajam, presodijo, koliko se po smrti Ivana Camplina nadaljuje, s pomočjo soboške škofije, skrb za verske in druge obrede v slovenskem jeziku. Desetletnica bo ustrezna priložnost, da o tem povprašam sedanjega škofa dr. Petra Štumpfa. Aprila pred desetimi leti so poslanci državnega zbora sprejeli Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. V enem izmed členov je tudi zapisano, da je Republika Slovenija matična domovina vseh Slovencev zunaj njenih meja in tudi država zaščitnica avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. Po zakonu in naslednjih volitvah je postal vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu vnovič minister (najprej tudi minister, potem državni sekretar), med pomembne novosti pa lahko štejemo Svet za Slovence v zamejstvu, katerega člane imenuje predsednik vlade, in sicer z ustrezno zastopanostjo Slovencev v Italiji, posebej Slovencev na Koroškem in posebej Štajerskem ter v Železni županiji. V zakonu so naštete »klasične« oblike sodelovanja Slovenije s Slovenci v zamejstvu pa tudi zagotovilo o finančni podpori za dejavnosti Slovencev zunaj republike Slovenije. Pred desetimi leti je izšla prva Antologija pomurske in porabske literature. V antologiji so dela, ki jih je za objavo odbrala in v madžarski jezik prevedla Judit Zagorec Csuka, urednik je dr. András Bertalan Székely. Kot sociolog kulture je ugotovil, da je bil presenečen, »koliko zakladov in vrednot skriva literatura omenjene regije.« Razpravo Slovenska književnost v Prekmurju in Porabju je za antologijo napisal literarni zgodovinar Franci Just. Vključeni so vsi porabski avtorji, z odlomkom je bil napovedan roman Franceka Mukiča Garaboncijaš, ki ga je tedaj šele pisal, izšel pa je istega leta kot antologija. Preglejmo še nekatere druge dogodke izpred desetih let. Izšel je Slovar stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka, v Sombotelu, na tedanji Visoki učiteljski šoli, zdaj Zahodna madžarska univerza, univerzitetni center Savaria, so odprli Center izvirov znanja, v katerem je tudi bogata knjižnica. Dr. Avgust Pavel pa je dobil spominsko sobo na slovenski katedri. Prav se je zaustaviti pri dveh (zavedajoč se, da jih je več) osebnostih z »okroglimi« obletnicami. To je akademikinja dr. Zinka Zorko, več desetletij in na več načinov ustvarjalno povezana s Porabjem, s Slovenci v Železni županiji, zlasti v Sombotelu pa tudi v Budimpešti. Akademikinjino sedemdesetletnico so v Mariboru počastili z mednarodnim dialektološkim simpozijem, z Logarjevimi, dr. Zinki Zorko posvečenimi, dnevi. Pogosti sodelavki so se s slovesnostjo oddolžili na Visoki učiteljski šoli v Sombotelu. Kaj pripravljajo akademikinji ob letošnji osemdesetletnici, bomo spremljali v Porabju. Osem desetletij bo star tudi akademski kipar Ferenc Király, prvi vodja lendavske Galerije in večkratni udeleženec mednarodne likovne kolonije v Monoštru, tudi lanske. Za vse prebivalce Madžarske in Madžare izven Madžarske bo pomenljiva 60. obletnica krvavih dogodkov leta 1956 v Budimpešti in drugih mestih in bolj prijetni obletnici, kot je 1700 let rojstva svetega Martina, rojenega v današnjem Sombotelu, pa tudi 230. obletnica cerkve v Števanovcih. Zavedam se, da sem marsikaj izpustil, vendar ne iz kakršnihkoli slabih namenov. Opravičilo vnaprej! Ernest Ružič 4 Gospodarstveniki v Iranu Gospodarska delegacija z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom se je mudila na tridnevnem obisku v Iranu. Delegacijo, v kateri je bilo 46 slovenskih podjetnikov, je povabil iranski minister za industrijo, rudarstvo in trgovino Mohamed Reza Nematzadehu. Obisk je bil namenjen predvsem obnovi gospodarskih stikov, ki so bili pretrgani zaradi mednarodnih sankcij proti Iranu. Slovenija in Iran sta v preteklosti že intenzivno sodelovala vse do leta 2006, ko je menjava med državama znašala skoraj 100 milijonov evrov, danes dosega komaj 22 milijonov. Minister Zdravko Počivalšek po koncu sankcij pravi, da mora Slovenija ujeti priložnost, ki se ponuja, saj je 80-milijonski iranski trg lačen izdelkov in storitev, ki jih v preteklih letih ni mogel nadomestiti z domačo proizvodnjo. Slovenska podjetja so v okviru obiska v Teheranu od iranskih poslovnežev dobila precej konkretnih povpraševanj za posle, ki jih bo treba zdaj izpeljati. Minister Počivalšek je v okviru obiska podpisal memorandum o sodelovanju med državama na področju energetike, nato pa še memorandum o gospodarskem sodelovanju, ki predstavlja priložnost za delo na konkretnih projektih. Vlada naj bi letos načrtovala tudi odprtje veleposlaništva v Teheranu. Dražgoše – slovenske Termopile V Dražgošah je potekala slovesnost ob 74. obletnici dražgoške bitke, na kateri se je zbralo več kot 3.000 ljudi. Zbrane je nagovoril akademik in pisatelj Saša Vuga, predsednik Borut Pahor pa je pred spomenik padlim v dražgoški bitki položil venec. Saša Vuga je ocenil, da so Dražgoše največji dogodek v evropskem odporniškem gibanju, dokaz skrajnega junaštva in domoljubne požrtvovalnosti. »Junaki so sprejeli boj, čeprav je razmerje sil štelo ena proti 14,« je spomnil in dražgoško bitko primerjal z bitko pri Termopilah. Predsednik organizacijskega odbora prireditve Drago Štefe meni, da poljanska vstaja in boji v Dražgošah predstavljajo prvi pomemben upor proti nacistom, ki so tisti čas zavojevali praktično že vso Evropo. Božično-novoletni koncert obmejni župnij v Kuzmi 10. januara je Odbor za cerkveno ljudsko glasbo pri soboški püšpekiji, steroga vodi Ciril Kozar, organiziral v Kuzmi božično-novoletni koncert za zbore obmejni far. Soorganizator je bila župnija (fara) Kuzma. Na koncert je daubo pozvanje Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Senika tö. Z veseljem smo vzeli tau pozvanje. Na koncert je glavni organizator Ciril Kozar pozvau 11 zborov: cerkveni zbor iz Kuzme, cerkveni zbor od Grada, otroška zbo- ra iz Kuzme pa Pečarovec, mešani pevski zbor iz Pečarovec, mešani pevski zbor od Grada, cerkveni pevski zbor iz Gornjih Petrovec, mladinski pevski zbor Šebeščanski Emanuel, Mešani pevski zbor Avgust Pavel ZSM z Gornjega Senika, cerkvene pevce iz Dolejnec, mešani pevski zbor iz Sv. Jurija in pevski zbor župnije Markovci. Zbori smo v tom vrstnom redi spejvali. Vse pesmi so lejpe, leko so Marijine, druge cerkvene, ljudske, vesele ali žalostne. Dapa najlepše so mi bile: Božji sin se rodi, Odrešenik sveta in Detece sveto, detece drago. Gda te pesmi poslüšam ali spejvam, se tak počütim, kak če bi nej na Zemli bila, pozabim vse skrbi, vse nevole. V cerkvi je hvala Baugi dosta poslušalcov bilau, pevci smo te najbole veseli, če nas dosta lidi poslüša. Najprva so nas lepau pozdravili domanji župnik gospaud Ivan Kranjec, potejm je vsakši zbor spopejvo dvej pesmi. Za zaključek je bila skupna pesem Sveta nauč, blajžena nauč, trno veličastno se je čüla, gda smo jo vküper popejvali pevci pa poslušalci. Po koncerti so se nam gospaud župnik zavalili za lejpe pesmi in so nas pozvali na pogostitev. Tam so nas domanji že čakali z dobro hrano, pijačo, s toplim čajom. Pokaraj je venak vsakša hiša pekla, telko vsega dobroga je bilau kak na velkom gostüvanji. Zahvalimo se za lejpi zadvečerek, steroga smo leko preživeli z drugimi pevci vret na obmejnom koncerti. V imeni členov Mešanoga pevskoga zbora A. Pavel, Vera Gašpar Zadnje slovo od »ribiča ljudi« V 69. letu starosti je umrl László Zsámpár. Na njegovo zadnjo pot so ga pospremili sorodniki, znanci, člani župnijskega odbora monoštrske župnije in njegovi romarski bratje in sestre. Bil je ustanovni član monoštrskega Društva za krščansko gibanje. Na pokopališču v Slovenski vesi se je od pokojnega brata v veri poslovil župnik Ferenc Rimfel: »Romar je prispel, končala se je njegova pot na Zemlji, ki se bo nadaljevala v neskončnosti, v deželi Gospodovi. Živel je za cerkev, za domovino in za svoj na rod. V zadnjem obdobju svojega življenja si je prizadeval, da bi ljudi s pomočjo B.D. Marije pripeljal do Jezusa. Zato se je podal za organiziranje in izvedbo raznih romanj. Vzpostavil je stike z raznimi romarskimi kraji, prizadeval si je za stike med madžarskimi, slovenskimi in avstrijskimi verniki. Bil je Kristusov človek, posredoval je nov način življenja obnavljajočemu se krščanskemu človeku.« Na njegovem grobu so verniki v domačem slovenskem jeziku zmolili Gospodovo molitev Oče naš... Na koncu so se od njega poslovili s skupnim petjem Kodályeve Večerne pesmi (Esti dal). Horváth R. László Radio Monošter se čüje samo na FM frekvenci 106,6 MHz Zavolo toga, ka se je pobantivo radijski oddajnik ali rádióadó Radiona Monošter, se njegvi slovenski program zdaj čüje samo na FM frekvenci 106,6 MHz. Aparat so radioške napautili v Italijo. Gda ga tam popravijo, ga pošlejo nazaj. Tau de blüzi 2-3 kedna trpelo. Gda se vrne v Monošter, de se porabski slovenski radio pá čüu na FM frekvenci 97,7 MHz tö. Radio Monošter prosi svoje vörne poslüšalce – sploj na G. Siniki in v Andovci, gde bole samo na drügoj frekvenci čüjejo varaški program – aj porazmijo pa malo potrpijo, tačas, ka italijanski majstri ne ozdravijo srce porabskoga radiona. 5 Nauvo leto se je začnilo z dobrim štenjom Gnesnedén nega več dosta knig, štere bi bile napisane v našoj porabskoj slovenskoj, domanjoj rejči. Zatok leko na veuko držimo knjižno zbirko Med Mürov in Rabov, v šteroj sta Zveza Slovencev na Madžarskem pa Založba Franc-Franc iz Murske Sobote v preminauči skoro dvej desetletjaj vödali 18 knig. Ta literarna dela so bila napisana v našoj porabsko-prekmurskoj rejči ali so je dojobrnauli, knige pa so dobili vsi, šteri so plačüvali novine Porabje. »Božični knjižni dar smo nej mi vönajšli« -pripovejda odgovorna urednica naši novin Marijana Sukič. »Ideja je prišla od kolega Ernesta Ružiča, steri je dobro pozno, kak tau delajo Slovenci v Italiji ali Avstriji. Tisti, šteri so naprejplačali novine, so za božič knigo dobili.« Pred 18 lejti je bila prva takša kniga roman Ernesta Ružiča »Erd«, depa eške samo v knjižnoj rejči. »Nikak smo zbrodili, ka bi bilau, če bi za knjižni dar vsikšo leto pripravili edne takše knige, stere so -leko povejmo -dvojezične. Tak smo začnili cüj iskati tiste pisatele, steri bi za tau bili. Najšli smo je v Prekmurji -na priliko Milana Vincetiča, Dušana Šarotara ali Ferina Lainščeka - depa bila sta dva našiva avtora tö: s porabskima romanoma Francek Mukič pa s kratkimi pripovejstami Karči Holec« -je nutpokazala serijo Marijana Sukič. S prvimi letošnjimi novinami so bralci Porabja dobili deset pripovejsti pokojnoga prekmurskoga pisatela Ferda Godine, štere so že originalno bile napisane v njegvoj dólinskoj maternoj rejči. »Gda mi je tau idejo tapravo urednik zbirke Franci Just, sem premišlavala, če nede problemov zavolo toga. Dolinski guč je malo ovaški od našoga porabsko-goričkoga. Gda sem preštela te štorije, sem vidla, ka samo par takši reči geste nota v vsakšoj zgodbi, stere mogauče nedo razmeli. Depa če se štoj potrüdi, leko vse razmej« -tomači glavna urednica naši novin pa cujdeje: »Po vsakšoj zgodbi smo napisali mali slovarček dolinski pa knjižni reči, štere bi mogauče nej razmeli.« Štorije so prausne, zavolo toga pa so eške bole razmene. »Nej so zasükane pa zapletene, so pripovejsti s človečoga žitka. Leko bi se zgodile, ali celau so se godile našim lidam v Porabji. Istina, ka so na Francusko nej ojdli, odišli pa so v Meriko ali na sezonsko, šumaško delo. Siromacke so bili, nej so meli völko paverstvo, nej so mogli svojo držino tadržati« -pripovejda Marijana Sukič pa dale tomači: »Te zgodbe gučijo od človeči čütenj, ka čütijo, gda odidejo na tihinsko, gda morejo svoj dom tamnjati. Kak se čütijo te, gda domau pridejo pa svojo mater več živo ne najdejo. Ne prineséjo bogastva, liki beteg pa smrt. Štorije o mlajšaj so ranč tak naše: kak deca žmetno čakajo svoje stariše, šteri daleč krü slüžijo, ali kak se radüjejo svetkom. Völkoga razločka med žitkom v Prekmurji pa Porabji je v prvoj polovici 20. stoletja nej bilau, zatok so te zgodbe naše.« Eške lani, s slejdnjov duplanskov številkov novin Porabje pa ste leko dobili v roké Porabski kalendar za leto 2016. »Kalendar je zdaj že dosta lüstva vidlo pa vzelo v rokau« -nam je pripovejdo urednik letopisa Karči Holec. »Polonje knige so kejpi, fotokronika. Za deset ali več lejt de tau velko vrejdnost melo, tau je kak kakši arhiv leta 2015. Vidimo, ka so krovne organizacije pa drüštva delala.« Do tega mau so ništerni bralci že dosta pisanj prešteli. »Lüstvo takšoga reda, za božič že čaka kalendar. Vsikdar me spitavajo: ’Gda pride Porabski koledar? Radi bi ga poglednili’. Edni pa pravijo, ka je nauva kniga rejsan zanimiva, vrejdno go je prejk prešteti« - povej svoje veseldje urednik. Vekši tau kalendara je napisani v prekmursko-porabskoj rejči. »Glavno je, aj dosta pisanj baude v domanjoj rejči, vejpa večina Porabcov samo tau razmej. Če se te kalendar dela za nji, aj se leko prešté. Depa ga radi štejo v Prekmurji ranč tak.« Tak kustoga kalendara je že dugo nej bilau, nut je pisalo dosta lüstva. »Tiste, steri so do tegamau pisali, je nej trbelo nagučavati. Uni že sami vejo, gda konca avgusta, septembra dobijo tisto pismo. Nika si zmislijo, pa napišejo« - tomači Karči Holec pa cujdeje: »Nauve je bole težko najti. Depa sem fejst veseli tauma, ka je s Porabja pisalo pet mladi. Pa eške z Društva upokojencov Murska Sobota se je zglasilo pet nauvi piscov. Ovak je v Porabji dosta več lüstva, ka bi znalo pisati, depa nikak se jim ne dá. Dja bi rad biu, če bi s vsikše vesi što kaj napiso.« Urednik je letopis prejkvzeu pred sedmimi lejtami, od tistoga mau se zové »Porabski kalendar.« Malo smo ga vöopitali, kakšo je njegvo delo. »Najbole kritično je zamé, najbole se bogim toga, ka aj nika vküp ne zmejšam. Ka je že vöpopravleno pa ka je nej, aj kakša hiba nut ne ostane« -začne pripovejdati Karči Holec. »Gestejo takši, šteri ne pošilajo digitalno, liki na mašin z rokauv natipkano. Pa nej samo tau, ništerni rejsan s perom napišejo, kak edno pismo. Tau mi kolegica prejk natipka. Pisanja te raztalam na ’knjižno’ pa ’domanjo’, pa pošlem, ka prejkpoglednejo. Gda več samo par dni ostane, ka se more druknivati, ništerni eške itak kaj pošlejo. Vejm, ka pošlejo, samo malo kesnau.« Urednik pisanja raztala na osem tem, kak so »Porabje« ali »Za duge zimske večere« ali »Cerkveno živlenje«. »Kak se teme začnejo, cujziščem kejpe. Če tak pride, ka so trifrtale strani prazne, moram ranč tak ziskati kejp ali ilustracijo. Začnem premišlavati, ka aj baude na prejdnjoj pa na slejdnjoj platnici, kakši kejpi aj baudejo pri kalendarskom tali. Pri mejsecaj vsikdar nika malo nauvoga ščem. Meli smo že lüstvo, lončarsko posaudo pa folkloriste. Zdaj je tisto sadje, ka se pri nas pripauva. Tau so lejpe farbe: grauzdje, višnje, črejšnje ali djabka. Pri fotokroniki pa je eške bole trbej paziti. Tau je več stau kejpov, vsakši mora pasati, gda je bilau, gde je bilau, stera organizacija je poslala. Na leki se leko zmejša, tau vzemejo najprvin na pamet. Lüstvo rado samo sebé gleda ali tau, ka so delali« -je dosta švico urednik. »Na konci eške dvakrat-trikrat več lüdi prejkpogledne. Vsikdar je žmetno poklačiti tisto gumbo: ’aj dé ali eške nej?’ Gda vöpride kalendar, ka lüstvo za en keden povej? Takše knige nega, gde bi nika nej najšo. Stau procentno naprajti? Takše knige ranč nega. Depa kalendar gvüšno nej bijo do tegamau...« -se smejé Karči Holec. -dm Dve trtetjini dijakov si predstavlja svojo prihodnost v tujini »Kdo bo ostal v državi?« postavlja vprašanje agencija za merjenje javnega mnenja TÁRKI na podlagi rezultatov najnovejše raziskave, po katerih namerava 67 odstotkov sedanjih dijakov, 21 odstotkov diplomiranih odraslih, 27 odstotkov brezposelnih in 16 odstotkov tistih, ki imajo maturo, iskati svojo prihodnost v tujini ali kot začasno zaposlitev ali kot stalno preselitev. Število tistih, ki razmišljajo, da zapustijo državo, se je podvojilo lani aprila. Zanimivo je pogledati tudi politično opredeljenost morebitnih migrantov, njihovo število je nižje med tistimi, ki so politično nekako sredinsko opredeljeni (pristaši vladne stranke FIDESZ ali opozicijskih socialistov). Kar 29 odstotkov tistih, ki ne preferira nobene stranke, bi odšlo v tujino. Precej visoko je število morebitnih migrantov tudi med simpatizerji desničarske stranke Jobbik. Podatki kažejo, da so ljudje, ki bi zaradi službe in boljšega življenja odšli iz države, bolj mobilni tudi znotraj države. Več kot dve tretjini bi bilo pripravljeno na dnevno migracijo, če bi se s tem lahko izognili brezposelnosti, kar polovica bi se tudi preselila v drugo pokrajino. Madžarski paviljon ostane v Milanu? Madžarski paviljon svetovne razstave v Milanu je imel precej burno zgodovino. Paviljon so enostavno imenovali šamanski boben, zaradi okroglih stavb na dveh koncih. Načrt arhitekta Sándorja Sárkánya je zmagal po neobičajni poti, kajti komisija ga je uvrstila šele na drugo mesto med petimi predlogi, vladni pooblaščenec za svetovno razstavo Géza Szőcs pa se je kljub temu odločil zanj. V primerjavi z načrtom, ki je nosil ime Vrt življenja, je bila zgrajena stavba precej spremenjena, kljub temu jo je italijanski tisk uvrstil med najlepše in najbolj zanimive stavbe svetovne razstave. Izvajalec stavbe -italijansko podjetje – je želel zapleniti stavbo, češ da mu madžarska vlada dolguje, toda sodišče mu ni dalo prav. Po prvotnih načrtih naj bi se paviljon pripeljal domov in na novo postavil v mestu Karcag. Med tem časom so organizatorji svetovne razstave zaprosili Madžarsko, naj paviljon pusti v Milanu, kjer bi postal del Zavoda za tehnologijo. S tem bi Madžarska privarčevala več kot milijardo forintov transportnih stroškov. Porabje, 21. januarja 2016 Nej vöter pa nej vijer Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki, drejve pa divdje stvari. Od vsega toga ta parpovejst guči. Biu je den, kak mora biti. Biu je den, kak na sprtolejt šego ma biti. Na lidaj v Malom varaši se je takši den že na daleč pozno. Kak se tou povej, vsi so bili takši sproutolejtašnji. Tisti trgé mlajši tö, steri so nej vedli, ka aj delajo. Vej je pa sobota po obödi bila. Ka aj delajo? »Ge bi se za labdo naganjo,« si tak bole manjasto zbrodi Luka. »Ti pa tvoja labda,« se malo menje manjsato zglasi Renata. »Bole se idemo za baute špilat.« »Ja, za baute! Vi doma zavole pejneze mate, vi leko kaulak po bautaj ojdite. Ge bi gor na brejg üšo. Leko kaj takšoga najdemo, ka je eške niške nej najšo,« se najmenje manjasto zglasi Gustek. Eden čas so se gledali, nika klumali, se znouva gledali pa dun na brejg odišli. Trbej pa tou tö prajti, ka je Renata nej najvekše vole mejla. »Dobro, ge den na brejg, depa drgouč mo se za baute šli,« je skur zapovejdala. Luka bi eške tö labdo naprej prineso, depa če so na brgej, aj bou. Tak dva pojbiča pa ena deklička po brgej ojdijo. Ojdijo pa iškejo, ka bi kaj ovakšnoga najšli. Gustek najbole naprej ojdi, kak bi vedo. Kak bi vedo, kama trbej titi. Ja, kak bi vedo, depa un je samo šou, Renata, Luka pa samo za njim. Gustek samo nagnouk stane. »Dejdek, od mame ata, mi je od toga mesta vsefele vedo povedati. Ja, ja, vnoči tü nej sloboudno ojditi. Na tom mesti se ti vsefele leko zgodi. Zdaj je nej nauč, tak ka leko malo poglednemo. Dejdek je gučo, ka je ranč na tom mesti ena stara cerkev stala. Niške več ne vej, kak stara je bila. Zvün toga pa je eške tou, ka se je z njou nikšna velka nevola zgodila. Ranč zavolo toga se vnoči ne smej es ojditi,« Gustek tak guči, kak bi njiva škeu postrašiti. »Ja, tü nin kaulak tiste stare cerkve so apatice pokapali. Ja, ja,« tak tiüma guči, ka Luka na labdo sploj več ne brodi, Renata pa na bauto ranč tak nej več. »Od dejdeka dejdek je gučo, kak stera eške gnes den gor stane pa kaulak ojdi. Mi mo zdaj iskali, na sterom mesti je stara cerkev bila, leko pa eške kakšen grob najdemo.« Renata na velke lampe gor opre, Luka ne vej, aj domou dé ali aj ostane. Gustek v tom že ojdi gor pa doj z nausom vcejlak pri zemlej, kak bi orati škeu. »Vej pa vüva se tö kcuj k deli vzemta! Gvüšno kaj najdemo,« njiva Gustek kcuj k deli tira. Luka prvi začne v zemlou brsati, aj se kaj vöobrne. Renata eške eden čas lampe ma oprejte, depa dun se ne pisti doj poglednoti. Tak za eden čas vsi trgé z mladimi pa malimi nosami skur ordjejo po zemlej. Več so na drugo nej brodili, samo aj kaj najdejo. Najdejo kaj takšoga, ka je eške niške nej najšo. V tom svojom deli so ranč nej vpamet vzeli, ka više Babdjoga brga črni oblacke že svoj bal majo. Z enoga kraja sunce sija, z drugoga kraja je vse bole črno gé. Trgé mladi junacke pa iškejo pa li iškejo. Ednoga ipa se Renata zdere: »Kamen! Nikšen nebesko čüden kamen je eti gé!« Pojba sta v istoj minuti skrak njé. Rejsan! Vse koulak trava pa grmouvdje, srejdi toga pa eden kiklati kamen. »Tou je tou! Najšli smo, ka smo iskali,« Gustek gizdavo vözglasi. »Renata, ti si ga najšla, ti ga gor zdigni!« Kak zapovejdano, tak napravleno. Renata se prig-ne, drouvne prste zmejs med zemlou pa kamen deje, pomalek ga zdigavle. Gvüšno bi ga zdignola, če bi nej, če bi nej tak včasin začno velki vöter fudati. Takši vöter se je začno zaganjati, ka je že skur vijer biu. Mlajši se poglednejo, blejdi so gé. Renata kamen tam nja, mlade pete pa že kak najbole naglo letijo doj z brga. »Nikšno bajo smo gor obidili,« najprva Gustek krči, potejm pa že vsi trgé. Eden od nji ne vej, kak je na svoj daum prišo, eden nej. Vsikši pa je v tom gvüšen gé, kak je ranč iz tistoga kamna vöter, ka je skur vijer gé, vöprišo. Za skur vijerom se je dež vlejo, nin za deset minutov je vse vküper enjalo, znouva je sunce sijalo. Nikšne velke baje je nej bilou, samo od baute smetjke je vöter raznok fudno. Depa kak Luka, kak Renata pa Gustek si je vsikši za sebe obečo, kak več nigdar vijera nedo delali. Miki Roš 7 Inda svejta, gda sam eške bole mali pa mladi biu, sam na velke senjo. Z oprejtimi očami sam senjo. Vsefele sam senjo. Ednoga dneva, že sam pomalek šteti vedo, sam o supermani nika taprešto. Že v istoj minuti sam ge tö superman biu. V svoji senjaj sam lejto kaulakvrat pa vsefele takše delo, ka se mi je najbole povidlo. Zvün toga so mi moji pajdaši nebesko nevoškeni bili. Kak bi pa ovak bilou, če pa sam takšno velko mauč emo, če pa sam leko lejto kaulak Zemle, leko sam vijere delo, leko sam gledo skozi stenou, leko sam… Vsefele sam leko naredo, sam senjo z oprejtimi očami. Zvün vsega povedanoga pa sam najraj lagve lidi za šinjek zgrabo. Ja, kak pojbič sam vse takše senjo. Zdaj senjam samo eške, gda spim. Včasi senjam kaj lejpoga, zmejs pa kaj lagvoga tö. Depa zadnje dneve sam znouva s oprejtimi očami začno senjati. Pa nej samo tou! Začno sam senjati, ka sam znouva superman grato. Pa nej zatoga volo, ka bi mi drugi lidge nevoškeni bili, pa zatoga volo tö nej, ka bi se ženskam bole povido. Senjam o tejm, ka kak superman red delam. Tak v tej svoji senjaj z oprejtimi očami najprej red doma naredim. Kak prvo, vsem tistim tajkunom pejneze, jahte, vile, drage autona pa eške kaj vkraj vzemem. Po tejm tak naredim, ka ji na biroviji gvüšno na vouzo obsoudijo. Že brž po tejm dem v naš parlament pa do naši najbole prejgnji glavašov. Tak je v red vzemem, tak je postrašim, ka eden več lagvo ne brodi pa ka povej, rejsan vsikši najbole za istino povej. Gda vse tou v trej minutaj obredim, vse pejneze od tajkunov tistim dam, sterim pejneze rejsan trbej. Eške vsefele drugo njim tö ta dan. Depa s tejn san eške nej svoje delo zgotouvo. Kak najbole brž sam tam gé, v tistom tali svejta, v sterom bojna geste. Na več mestaj sam v istoj minuti, gde se bojnajo. Tou leko naredim, vej sam pa superman, ka nej. Tam lidam vcejlak glave vöobrnem, njim ji mozgé zaperem, ka nedo več norije delali pa lidi marjdali. Rusoške, meriške pa evropske sodake domou zaženem. Več nji nej trbej, lidge se sami od sebe zmirijo pa več nedo vküper mejšali vöro pa politiko, nikoga več niške nede v svojo vöro nut silo, niške več nede trpo zatoga volo. Tou vse vküper nin v dvej dnevaj obredim. Kak tou zgotouvim, vsem lačnim na toum svejti gesti dam pa vse tisto, ka njim za dober slüž trbej. Že brž za tejm je mati Zemla na redej. Zavračiti go trbej, vej go je pa človek tak dugo mardjo, ka eške malo pa nam premine. V tom časi, kak se mati Zemla vrači, vse najüše kriminalce nut v vouzo spakejram, aj je več niške ne vidi. Gda vse tou obredim, si malo čas vzemen, ka tadale brodim o tom, ka vse eške moram obrediti. Na, pa eške malo si spočinem. Vej pa superman tö počivati mora. Tou nin tam na sedmi den naredim. Ja, lepou je tak senjati z oprejtimi očami. Lepou je broditi o lejpom svejti, v sterom so vsi srečni, veseli, nej lačni, nej žedni pa vse takšno. Zranje si znouva malo časa vzemem, ka mo leko superman, zavolo toga, ka zdaj s tejm lejpim delom zgotouviti moram. Druga slüžba se mi začne. Ja dvej slüžbi delam, ovak nika nede za nut v lampe djasti. Miki Porabje, 21. januarja 2016 PETEK, 22.01.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 UGRIZNIMO ZNANOST: ZNANOST O SNEGU, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.25 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: KRAVE, MLADINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 DUHOVNIUTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.0 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 KIOKA: KLJUČ, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 MI GA PA ŽLINDRAMO, 10 LET -ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE, 21.25 NA NAŠI ZEMLJI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 NEUSMILJENO POLETJE, ITALIJANSKI FILM, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL PETEK, 22.01.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.00 SLEDI: SREČNO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.40 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: ALPSKA KOMBINACIJA -SUPERVELESLALOM (M), 12.45 DOBRO JUTRO, 14.25 BIATLON -SVETOVNI POKAL: SPRINT (M), 16.05 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: ALPSKA KOMBINACIJA - SLALOM (M), 18.00 V ECOVEM SVETU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 OLJKA, ANGLEŠKO-IZRAELSKI FILM, 21.45 POPRAVLJENA KRIVICA (II.), AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.35 POLNOČNI KLUB: KO SPREGOVORI TELO, 23.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL, 1.15 ŠPORTNI POSNETKI * * * SOBOTA, 23.01.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.10 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NAVRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.30 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF.DR. MARKO MIKUŽ, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.00 AFRIKA: KALAHARI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 SLADKANJE Z RACHEL ALLEN, 18.30 OZARE, 18.40 ZU: ZU JE KRALJ, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 BOB LETA 2015, 21.30 FORTITUDE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.55 GOLOB, KI JE SEDEL NA VEJI INRAZMIŠLJAL O ŽIVLJENJU, NORVEŠKO-ŠVEDSKI FILM, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEVV ITALIJI, 1.05 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 1.55 INFO-KANAL SOBOTA, 23.01.2016, II. SPORED TVS 6.00 10 DOMAČIH, 6.30 NA NAŠI ZEMLJI, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.10 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SMUK (Ž), 11.40 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SMUK (M), 12.55 SMUČARJEV DNEVNIK, 13.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL: ZASLEDOVALNA TEKMA (Ž), 13.45 DESKANJE NA SNEGU -SVETOVNI POKAL: PARALELNI SLALOM, 15.50 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M) -EKIPNA TEKMA, 18.00 BIATLON - SVETOVNI POKAL: ZASLEDOVALNA TEKMA (M), 19.00 GLASOVI STRAHU: NAJBOLJ ČRNA MED ČRNIMI OVCAMI, KOPRODUKCIJSKA SERIJA, 19.30 V SVOJEM RITMU: METAL, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA ZA MLADE, 20.00 DESKANJE NA SNEGU - SVETOVNI POKAL: PARALELNI SLALOM, 20.20 ROKOMET -EVROPSKO PRVENSTVO (M), 22.00 ZVEZDANA, 22.45 PRESENEČENJA, 23.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.05 ARITMIČNI KONCERT - IZŠTEKANIH 10 (2015), 1.35 POLNOČNI KLUB: KO SPREGOVORI TELO, 3.05 ŠPORTNI POSNETKI * * * NEDELJA, 24.01.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 NABRITI DETEKTIVI: IZGINULI ANGEL, NEMŠKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNAODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: MOHORJEVA DRUŽBA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNAODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 MI GA PA ŽLINDRAMO, 10 LET -ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE, 15.00 SOBA Z RAZGLEDOM, ANGLEŠKIFILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 MUK: BAMBUSOV NASAD, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 BROADCHURCH (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.50 INTERVJU: MIROSLAV MOZETIČ, 21.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.10 NOTRANJE IZGOREVANJE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.05 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 24.01.2016, II. SPORED TVS 6.45 DUHOVNI UTRIP, 7.00 AH, TE ORGLICE! MEDNARODNI FESTIVAL USTNIH HARMONIK, 7.35 GAL V GALERIJI -GLASBENA PRAVLJICA; OTROŠKI PEVSKIZBOR RTV SLOVENIJA, 8.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.50 AVTOMOBILNOST, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 1. VOŽNJA, 11.25 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (Ž), 12.40 BIATLON -SVETOVNI POKAL: ŠTAFETA (Ž), 13.25 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 2. VOŽNJA, 14.35 BIATLON -SVETOVNI POKAL: ŠTAFETA (M), 15.50 NORDIJSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 18.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 18.50 ZVEZDANA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 POTOPLJENA ZGODOVINA -KOLIŠČARSKE NASELBINE V EVROPI, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.45 SHERLOCK (III.): PRAZEN MRLIŠKI VOZ, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.10 BOB LETA 2015, 23.45 VIKEND PAKET, 0.55 ŠPORTNI POSNETKI, 5.45 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 25.01.2016, I. SPORED TVS 6.10 UTRIP, 6.25 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 SLADKANJE Z RACHEL ALLEN, 10.35 10 DOMAČIH, 11.05 VEM!, KVIZ, 11.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.20 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: SLOVO, MLADINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM: AKADEMSKE VREDNOTE DANES, 14.20 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 V SVOJEM RITMU, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA ZA MLADE, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 JANI NANI: GLASBENI STOLI, RISANKA, 18.18 MUK: KRESNIČKA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PLATFORMA, 23.40 GLASBENI VEČER: 5. TEKMOVANJE KOMORNIHANSAMBLOV PRIMOŽ, ZAKLJUČNI KONCERT NAGRAJENCEV, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL PONEDELJEK, 25.01.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.40 MAMA JE ENA SAMA, SLOVENSKA DOKUMENTARNA POVEST, 11.00 DOBRO JUTRO, 13.15 POLNOČNI KLUB: KO SPREGOVORI TELO, 14.45 LJUDJE INZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.35 RESNICA O TELESNIVADBI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.25 AVTOMOBILNOST, 17.00 HALO TV, 18.05 ROKOMET -EVROPSKO PRVENSTVO (M), 20.00 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 20.45 VARNA HIŠA, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.25 SPOMINI, POGOVORNA ODDAJA, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 HALO TV, 1.45 ŠPORTNI POSNETKI, 3.05 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 26.01.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.40 OBZORJA DUHA: MOHORJEVA DRUŽBA, 12.15 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, MLADINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.40 NAGLAS! 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA -BARANGOLÁSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF. DR. MARINA DERMASTIA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 EKO UTRINKI: PASIVNA HIŠA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNAODDAJA, 18.05 MUK: STOPINJE, RISANKA, 18.10 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD: LOV NA ZAKLAD, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 VOTLA KRONA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 PIANIST V BELEM, PORTRET DR. PAVLA KORNHAUSERJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: JANEZ ŠPORAR, POGOVORNA ODDAJA, 0.50 PROFIL, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL TOREK, 26.01.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.15 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.05 HALO TV, 12.35 DOBRO JUTRO, 15.15 MI GA PA ŽLINDRAMO, 10 LET - ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE, 16.30 DOBER DAN, 17.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 1. VOŽNJA, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ŠPORT, 20.40 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 2. VOŽNJA, 21.45 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: MODENA : ACH VOLLEy, 23.00 PRESENEČENJA, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IMAGO SLOVENIAE – PODOBA SLOVENIJE: ANDERS BERGCRANTZ GROUP, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25 ODBOJKA -LIGA PRVAKOV: MODENA : ACH VOLLEy, 3.20 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 27.01.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 PLATFORMA, 12.15 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, MLADINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: MIROSLAV MOZETIČ, 14.20 PRAVA IDEJA: BATIS PLUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ FRANCA ROZMANA MARIBORIN OŠ DOBROVA, KVIZ, 16.30 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 EKO UTRINKI: ZELENA BATERIJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 SARA IN RAČEK: SPUŠČANJE ZMAJA, RISANKA, 18.15 SIMFONORIJE: TABORJENJE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: MOJA HČI ANA FRANK, NEMŠKI IGRANO-DOKUMENTARNI FILM, 21.35 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 MARCEL REICH-RANICKI: MOJE ŽIVLJENJE, NEMŠKI FILM, 0.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.05 PROFIL, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.55 INFO-KANAL SREDA, 27.01.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.50 10 DOMAČIH, 10.50 ERTEVE, 11.05 DOBRO JUTRO, 13.45 VIKENDPAKET, 15.10 JEJMO, POSTIMO SE, ŽIVIMO DLJE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.00 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.55 ODBOJKA -LIGA PRVAKINJ, PGE : CALCIT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNAPARODIJA, 20.20 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 21.15 LUKA ŠULIć IGRA TEMO IZ FILMA SCHINDLERJEV SEZNAM, 21.20 SENCE PRETEKLOSTI – DUNAJSKI FILHARMONIKI1938-1945, AVSTRIJSKI GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 21.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 ARITMIČNI KONCERT -V SVOJEM RITMU, 0.00 TOČKA, GLASBENAODDAJA, 0.45 HALO TV, 1.30 ŠPORTNI POSNETKI 3.20 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 28.01.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 TRPLJENJEMLADEGA IGORJA, MLADINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PIANIST V BELEM, PORTRET DR. PAVLA KORNHAUSERJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 POD DROBNOGLEDOM -NAGyíTó ALATT, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST: GENETIKA: ŽIVALI IN LJUDJE PO MERI, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 EKOUTRINKI: MALE VODNE ELEKTRARNE, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM IZBRAL DARILO ZA PRIJATELJA, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO JE POLDI OSVOBODIL ZVEZDE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 SVETO IN SVET, 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST: GENETIKA: ŽIVALI IN LJUDJE PO MERI, ODDAJA O ZNANOSTI, 1.00 PROFIL, 1.25 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.45 INFO-KANAL ČETRTEK, 28.01.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 TOČKA, GLASBENAODDAJA, 10.00 NA NAŠI ZEMLJI, 10.50 KINO FOKUS, 11.10 HALO TV, 12.05 DOBROJUTRO, 15.40 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 HALOTV, 18.00 FINA GOSPA (III.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 AVTOMOBILNOST, 20.30 UMETNOSTNO DRSANJE -EVROPSKO PRVENSTVO: MOŠKI, 22.20 DOSJE: ZLOČIN, KI NE ZASTARA, 23.20 LOVEC NA TROLE, NORVEŠKI FILM, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.45 HALOTV, 2.45 ŠPORTNI POSNETKI, 4.35 ZABAVNI KANAL Naslov uredništva: Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za H-9970 Monošter, človeškervire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v Gárdonyi G. ul. 1.; zamejstvu in po svetu. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za e-mail: porabje@mail.datanet.hu Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ČASOPIS ISSN 1218-7062 ali 52 USD. Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič