razvoj družboslovnih disciplin (FDV)
DANICA FINK HAFNER*
»Policy« analiza — perspektivno in dinamično področje pedagoškega in raziskovalnega dela
Aktualnost policy usmeritve
Policy usmeritev je postala v zadnjih desetletjih v mnogočem skupni imenovalec prizadevanj za modernizacijo znotraj različnih družboslovnih znanstvenih disciplin. Po drugi strani policy usmeritev (p)ostaja eden nujnih pogojev oblikovanja uspešnih razvojnih politik sodobnih družb.
K njeni aktualnosti prispevajo globalne težnje spreminjanja družbenih odnosov v nacionalnih državah kot tudi na nadnacionalni ravni (npr. na evropski). S tem v zvezi različni avtorji govorijo o globalizaciji področja, ki mu pravimo javna uprava (Riggs, 1991:473). in o velikih političnih spremembah, ki implicirajo tudi spremembe pri upravljanju sodobnih družb. Ziidnje je še posebej aktualno v post-socialističnih državah, kjer policy usmeritev postaja eden ključnih razvojnih dejavnikov. Gulick (1990:601) posebej opozarja na pomen razumno učinkujočih sredstev oblikovanja odločitev, ki jih zahteva demokratizirajo6 se kontekst nekdanjih socialističnih držav.
Spoprijemanje posameznih družboslovnih disciplin z aktualnimi problemi upravljanja sodobnih družb je povzročilo sorodne težnje razvoja v pravu, ekonomiji, poslovnem menedžmentu in podobnih disciplinah ter oblikovanje posebnih interdisciplinarno oblikovanih področij, ki se ukvarjajo z istimi problemi. Najočit-nejši primer tega pojava je razvoj t. i. javnega menedžmenta - integrativnega podreja, ki črpa tako iz javne uprave, policy pristopa kot iz poslovnega menedžmenta in praktičnih izkušenj zasebnega podjetništva. Tudi politična znanost se je spoprijela s sistematičnim povezovanjem obeh pojmov politike - splošnega (politics) in posebnega v smislu konkretnih politik (policy) ter z zahtevo po povečevanju uporabnosti politološkega raziskovanja. Očitno lahko govorimo o procesu rekonstrukcije starih področij družboslovnega raziskovanja upravljavskih procesov v sodobnih družbah ter tudi o oblikovanju vedno več stičnih točk med politično znanostjo, pravom, upravnimi in organizacijskimi znanostmi. Zdi se, da lahko v nekaterih pogledih govorimo o težnji h konvergenci med omenjenimi družboslovnimi področji, do katere prihaja zaradi osredotočanja na iste probleme, ki terjajo nov pristop (Cleary, 1990:671, Lambert. 1990).
Danes mnogi avtorji ugotavljajo, da je problem upravljanja družbe nemogoče razdeliti na »politiko« in »administracijo« (npr. Gulick, 1990:602,603). V tem smislu Ventriss (1991:11) govori o ponovnem odkritju zveze med menedžmentom, analizo in policy. Premik fokusa od eksekutive k responzivnosti na civilnodružbe-
* Dr. Danka Fink Hafner, doccnika na Fakulteti u dnithene vede
ne potrebe in zahteve ter k prilagajanju upravljavskih institucij in procesov družbenim spremembam postaja neizbežen. Vse bolj postaja aktualno tudi izobraževanje za uveljavljanje aktivne vloge državljanov (citizenship). Vse pogosteje se postavlja zahteva po izboljševanju strateškega razmišljanja in praktičnih znanj strokovnjakov in uradnikov v upravljavskih institucijah (Weimer, 1992). Kakšni so bili dosedanji odzivi družboslovja v izobraževalnem in raziskovalnem pogledu na omenjene izzive?
Nekatere ključne značilnosti dosedanjega razvoja policy analize v svetu
Kaj je sploh policy analiza? V obširni literaturi najdemo vrsto »gesel«, s katerimi avtorji poskušajo strnjeno opredeliti to raziskovalno in pedagoško dejavnost. Med njimi so najbolj znane opredelitve naslednje. Policy analiza je odgovor na vprašanje, »kaj vlada dela. zakaj in s kakšnim učinkom« (Dye. 1972:1-19). V vseh opredelitvah je posebej poudarjena praktična usmeritev - usmeritev v produkcijo aplikativnega znanja za politično odločanje. Poudarjen je torej razvoj sposobnosti družboslovnih in zlasti politične znanosti opisati, analizirati in razložiti javne politike (Dye. 1972:2) ter sposobnosti znanstvenega svetovanja politike (Windhoff-Heritier. 1987:115-137). Avtorji, ki enakovredno poudarjajo deskriptivno, ekspla-natorno in aplikativno funkcijo policy analize, govorijo o njej kot o »umetnosti in obrti« ter poudarjajo njeno ustvarjalnost (Dve, 1972:17, 18). O obeh temeljnih pristopih policy analize, akademskem in aplikativnem (o policy analizi kot o znanosti »o« in »v« oziroma »za« policy proces), pa je sicer govoril že Laswell v svojem prvem besedilu o policy gibanju (Lerner, Lasswell, 1951). Novejša razmišljanja o policy analizi vztrajajo pri široki opredelitvi policy analize kot na znanju zasnovane kulture, ki se ukvarja s procesom in vsebino javnih politik (Dryzek, 1990:112).
Lasswcllovo in Lemerjevo delo (1951) se v literaturi običajno navaja kot ute-meljitveno delo policy analize - samostojnega raziskovalnega in pedagoškega področja. Po drugi strani pa je res, da so se policy raziskave in ustanavljanje raziskovalnih institucij in izobraževalnih programov razcvetele šele v šestdesetih in sedemdesetih letih. Od takrat velja policy področje za eno najhitreje razvijajočih se področij (Nagel and Neef, 1977:390).
Dosedanji razvoj policy analize je potekal pod vplivom naslednjih ključnih dejavnikov, in sicer:
-	materialno izraženega interesa države;
-	visoke stopnje razvoja posameznih družboslovnih disciplin, ki so se zavedle potrebe po interdisciplinarnem obravnavanju družbenih problemov;'
-	izoblikovanja spoznanja znotraj politične znanosti, da političnih pojavov ni mogoče celostno analizirati brez upoštevanja njihove dinamične - procesualne sestavine ter oblikovanja zavesti o potrebnosti aplikativnega politološkega raziskovanja za reševanje konkretnih družbenih problemov;
-	težnje po drobljenju klasične politike (politics) na posebne politike (policy);
-	vse večje zapletenosti družbenih problemov, ki jih ni mogoče več uspešno reševati brez interdisciplinarnega znanstvenega svetovnaja politike.
* o pomenu \isoke slopn)c razvitosti posameznih disciplin (zlasti saciok>gi|e. antropotogijc. ekonomije, politične znanosti, statistike. ps4holo|P|e socialnega dela. socialne gciigrarije Ul zgodovine) za razvoj policy usmeritve glej Lerner. Lass«ell. 1951:5.6; Dunn. I9SI:|2-19. Windholf Hentier. I9g7:|l. IjMibert. 1990
Prav politično kontekstualnc determinante so se v dosedanjem razvoju tega področja izkazale kot ključne za razcvet tovrstnega raziskovanja in institucionalizacije policy področja v pedagoškem in raziskovalnem pogledu. Na izjemen pomen tega dejavnika opozarjajo policy analitiki iz različih držav in tudi različnih obdobij razvoja policy področja. Pri tem posebej izstopajo poudarki o pomenu državnega interesa, kot npr. interesa državne varnosti (Lemer, Lasswell, 1951:7), oblikovanja programov za reševanje ključnih družbenih in razvojnih problemov (Dunn, 1981:17,21.22), strokovnega pripravljanja družbenih reform (Windhoff-Heritier, 1987:11. 15.16). problemov ekspanzije javnega sektorja in javnega inter-vencionizma (Ferrera. 1992:469. 4711). interesa za znanstveno svetovanje politike (Hogvvood, 1991; Meehan. 1991:68-71) ipd.
Prav izkazani državni interes (zlasti v ZDA) je v zadnjih dveh desetletjih omogočil izjemno institucionalizacijo policy analize. Nastali so mnogi inštituti, šole, strokovne revije in asociacije, dodiplomski in podiplomski študijski programi ter veliko študijske literature. Tako lahko rečemo, da je policy analiza v svetu danes že uveljavljeno študijsko in raziskovalno področje (podrobneje Dunn, 1981; Fleishman, 1990:749-753). V sedemdesetih letih je postal pojem policy analiiik uraden opis poklica, uveljavljenega v zvezni vladi, večini držav ter v mnogih samoupravah v Združenih državah Amerike (Dunn, 1981:23).
Poleg tega da se policy analiza razvija izjemno dinamično, je res tudi to, da je notranje izjemno raznovrstna in razvejana. Eden od razlogov za ta pojav je nedvomno težnja različnih posameznih družbt^slovnih disciplin, da bi prispevale policy pomembna znanja. Tako lahko govorimo o množici različnih podzvrsti policy analize, ki so močno determinirane z osnovnim vsebinskim zornim kotom in metodologijo konkretne discipline, kot npr. ekonomske in politične znanosti, prava, javne uprave, sociologije, antropologije, psihologije itd. (Hedge in Mok, 1987). Novejša kritična razmišljanja o teh problemih razvoja policy analize poudarjajo pomen teoretizacije in vzpiistavljanja ustreznih metodoloških standardov v policy raziskavah (npr. Gregg, 1975; Portiset al., 1988;Greenbergetal.. 1977;Howkes-worth, 1988; Rogers. 1989:13-28) ter uveljavljanja njene kritične vloge (Long, 1990; Meehan, 1992).
Razvoj policy analize Sloveniji
Začetke zanimanja za policy analizo v okviru politične znanosti na Slovenskem zasledimo že v začetku osemdesetih let (Maček, 1983), vendar pa se je institucionalna opora za študij, policy analize in za samostojno policy raziskovanje pričela vzpostavljati šele v zadnjih nekaj letih. Morda je ta časovni zaostanek na nek način tudi srečna okoliščina za razvoj policy analize na Slovenskem. Po eni strani namreč lahko črpamo znanje iz profesionalno dodelanih učbenikov in raziskav iz tujine, po drugi strani pa sc lahko zavestno izognemo stranpotem in enostranskostim dosedanjega razvoja policy analize v svetu. To še zlasti velja za množico tehnično izpopolnjenih raziskav, ki so izgubile povezavo s teoretičnimi osmislitvami policy pojavov ter z realnim družbenim kontekstom raziskovalnih problemov (Dryzek, 1990:133,134). Gre za raziskave, ki se osredotočajo predvsem na metode in tehnike obdelav podatkov in podcenjujejo globalna vsebinska vprašanja, povezana z raziskovanjem »o« in »v« policy procesu (Hedge, Mok, 1987).
Ob natančnejšem vpogledu v policy analitično literaturo se kmalu izkaže tudi potreba po delni prilagoditvi oziroma specifičnem razvoju policy analize v naci-
onalnem kontekstu. Gre za zakonitost, s katero so se srečali tudi Britanci, ko so pričeli razvijati to področje. Hogwood in Gunn (1984:V) sta tako jasno zapisala, da je njun učbenik nastal ravno iz potrebe po razvijanju policy analize za resnični svet - torej za konkreten družbeni kontekst. Mnoga policy analitična gradiva, pripravljena za ameriške študente, ki ponujajo generične resnice ameriškega političnega konteksta in ponazoritve z ameriškimi izkušnjami pri oblikovanju javnih politik, niso neposredno uporabna za britanske študente.' Podobno lahko ugotavljamo tudi pri prevzemanju tuje in razvijanju domače policy analitične litereture na Slovenskem.
V našem primeru je očitno, da je poučevanje in raziskovalno delo na področju policy analize treba postaviti v kontekst demokratične preobrazbe. Razvoj policy analize je namreč smiseln v modernem političnem okolju. Tako se tudi praktična politična potreba po policy študijah praviloma izraža v modernem oziroma dinamično modernizirajočem se političnem kontekstu. Interes vlade za policy analizo namreč izrazito spodbujajo procesi nastajanja avtonomnih inštitucij, interesnih skupin, rastoče kompleksnosti socialnega in političnega okolja (Dunn, 1981:23,24). Ob odpiranju novih problemov oblikovanja politik v postmodernih in modernizirajočih se družbah se aktualizira tudi ideja o združevanju demokracije in racionalnosti pri reševanju družbenih problemov, značilna policy usmeritev v reševanje konkretnih družbenih problemov (»problem-solving«) tako ostaja v osrčju zanimanja policy analitikov, po drugi strani pa tudi »razlog obstoja in razvoja« tega področja raziskovalnega in pedagoškega dela (Lasswell. 1951; Dryzek. 1990).
Uvajanje policy študija na Fakulteti za družbene vede
Nekateri osrednji policy analitiki, kot je npr. Stuart Nagel (Nagel. Neef 1977:388), označujejo študij policy analize v okviru oddelkov za politične vede in na temeljnih politološko zasnovanih študijskih programih kot najpomembnejši program, ki v kombinaciji z interdisciplinarnimi elementi daje največ policy pomembnega znanja. Tovrstni študij namreč vsebuje pomembno teoretično znanje o političnih institucijah, strankah, interesnih skupinah, javnem mnenju, politični filozofiji, oblikovanju in implementaciji politik. Gre torej za znanje, ki je policy analitiku nujno potrebno. Dodiplomski študij policy analize (tako kot velja tudi za študij moderne javne uprave) pa mora biti tudi interdisciplinaren, spodbujati mora tudi razvoj občutljivosti za družbene probleme. Pri razvoju študija analiza politik in javna uprava' na Fakulteti za družbene vede smo poleg navedenih upoštevali Se mnoge sugestije in priporočila, ki nastajajo v svetu na podlagi empiričnih analiz in kritik že uveljavljenih študijskih programov.
Do zdaj so se v jedru tovrstnih študijev uveljavila zlasti naslednja vsebinska področja (glej npr. Cleary. 1990; Fleishman, 1990): politika, organizacija, javna uprava in javni menedžment, kadri (personnel), finance, policy, raziskovanje, ekonomija. Nekatera izmed znanj strokovnjaki štejejo med strateška znanja v študijskih programih policy analize. Tako npr. Bozeman (1979:1-24) poudarja zlasti organizacijsko teorijo, finančni menedžment (Javne finance, proračun), personalni
' Podrobneje o tem v intervjuju » prof. Hofwoudom
' Potem -polic) anali», tmo zaradi Jelje po dovenjenju prevedli i -analiza politik-, kar do neke mere siromaii pomen -polKv- Iz »lega razloga v prispevku raje uporabljamo kat tujko (policy). O proMemu prevoda angleikc besede -policy- v druge jezike (zlasti slovanske) GrdeM. 1987
menedžment, personalni menedžment v javni upravi. Velike teoretične, informacijske. tehnološke in menedžerske spremembe v osemdesetih letih so izzvale razvoj pedagoških programov za izobraževanje javnih menedžerjev (public managers) za 21. stoletje (Bergerson. 1991:X1). Bergerson (1991:XI-Xin) zato govori o naslednjih ključnih področjih javne uprave: administrativna teorija, praktični pouk, računalništvo, raziskovalne metode, mednarodna administracija oziroma komparativna javna uprava, finančni menedžment, policy evalvacija. infortnacijski menedžment. sodobne policy tematike. Podobno Ventriss (1991:10) navaja tri standardna področja študijskega programa - menedžment javnega sektorja, uporabo kvantitativnih in kvalitativnih tehnik analize ter razumevanje javnih politik in organizacijska okolja. Strokovnjaki vse bolj poudarjajo tudi pomen komparativnega vidika - npr. komparativnih politik (Dierkes et al.. 1987). komparativne javne uprave (Riggs. 1991) ter upoštevanja interakcij med vladnimi in nevladnimi dejavniki na lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni (Ventriss. 1991:9,10).
Smer analiza politik in javna uprava na Fakulteti za družbene vede se razvija na pt)dlagi politične znanosti, poleg tega pa vključuje tudi osnove vseh ključnih znanj, ki v strokovnih krogih veljitjo kot potrebna za delo v sodobni javni upravi ter za pripravljanje analiz »o« in »v« policy procesih. Študijski program na dodi-plomski ravni tako vsebuje naslednje predmete:
-	sklop ptilitoloških predmetov (obča politologija, politični sistem, zgodovina p<ilitičnih idej. mednarodni odnosi, politične stranke in interesne skupine, pnmer-jalni politični sistemi. st>dobna država);
-	interdisciplinarni sklop (predmeti teorija organizacij, temelji ekonomije, obča sociologija, obča komunikologija, socialna in politična psihologija, novejša politična zgodovina, swiologija prava);
-	uprava (javna uprava, upravno pravo in upravni postopek, sodobni upravni sistemi, upravno osebje, menedžment v javni upravi, izbirni; lokalna uprava);
-	osnovne policy usmerjenih predmetov (analiza p)olitik, zakonodajni proces, izbirni: policy skupnosti);
-	spccifične predmete o konkretnih politikah (ekonomska, javne finance in proračunska politika, politika človekovih pravic, socialna politika, izbirni: različne politike in upravljanje različnih področij j.ivnega življenja, posebni vidiki uprave, prava, mednarodnih cxlnosov);
-	metodološki in informacijski sklop (metodologija družboslovnega raziskovanja. statistika, informatika, informacijski sistemi v javni upravi).
Študij policy analize je študij, ki (kot so pokazale izkušnje v tujini) terja večstopenjsko strukturo. Nagel in Neef (1977:387) izrecno govorita o potrebi po razvoju tristopenjskega programa študija policy analize, ki bi vključeval že dodiplomske študente ter se nadaljeval na višjih ravneh (magistrski, doktorski študij). Dodi-plomsko izobraževanje na tem podriičju naj bi študentom dalo temeljna teoretična. metodološka in informacijska znanja ter jim razvilo sposobnosti temeljnega razumevanja družbenih in političnih procesov ter sposobnosti analitičnega in družbeno responzivnega dojemanja družbenih problemov. Podiplomski študij naj bi opravljal vlogo specializacije in seznanjanja z najnovejšimi trendi na tem področju v svetu.
V okviru študija analiza politik in javna uprava že poteka študij druge generacije podiplomskega študija javne uprave (znan je pod imenom »Šmidovnikov študij«). Pripravljamo tudi podiplomski študij z večjim poudarkom na policy analizi, kjer bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz tujine. S tem študij analiza politik in javna uprava pridobiva celostno strukturo.
Policy raziskave na Slovenskem
Zlasti v zadnjem desetletju je na Slovenskem opaziti zanimanje različnih družboslovnih disciplin za različne politike. Tako je npr. nastala vrsta študij v okviru sociologije (npr. socialna politika, znanstvena politika, družinska politika, politika zaposlovanja itd.). Politološke raziskave so pričele izkazovati policy usmeritev pred nekaj leti. ko so se raziskovalci usmerili na empirično analiziranje policy procesov, vzorcev oblikovanja politik, parlamenta v procesu oblikovanja pohtik (npr. Fink Hafner, Zaje).
Trenutno lahko rečemo, da je za novo področje relativno veliko zanimanje raziskovalcev, vendar pa je (tudi materialno izraženo) zanimanje uporabnikov (političnih inštitucij in drugih policy dejavnikov) še relativno zelo majhno. Vsekakor je to področje raziskovanja v Sloveniji vzpostavljeno, njegov množičnejši razcvet pa je pretežno - tako kot v drugih državah - v rokah konkretnih uporabnikov in države oziroma njihovih potreb po tovrstnih raziskavah in znanstvenem svetovanju politike.
Odprti problemi razvoja policy analize na Slovenskem
Med odprtimi razvojnimi problemi naj navedemo le nekatere še manjkajoče vire in probleme uvajanja novosti v študij.
Med ključnimi pomanjkljivimi viri moramo vsekakor omeniti dejstvo, da v Sloveniji v upravljavskih znanostih primanjkuje že oblikovanih strokovnjakov z ustreznimi akademskimi naslovi - zlasti t. i. srednje generacije. To še prav posebej velja za specifične predmete v okviru javne uprave ter za področja, ki se tudi v svetu šele uveljavljajo (npr. menedžment v javni upravi kot sistematična inter-sektorska kooperacija ipd ). Zastavljena kadrovska politika (usposabljanje mladih strokovnjakov na področju javne uprave in policy analize v ZDA in Veliki Britaniji) bo verjetno v prihodnjih letih vsaj deloma zapolnila kadrovsko vrzel.
Naslednji problem virov je financiranje samostojnih raziskovalnih projektov policy analize. S tem so seveda povezane tudi težave pri oblikovanju potreb po strokovnem znanju v policy procesu ter potreb po policy raziskovanju. Doslej lahko govorimo o nekaterih uspehih le pri raziskovanju modernizacije slovenskega parlamenta. O potencialnem razvoju teh potreb v slovenski politiki nam govorijo tudi rezultati empiričnega raziskovanja delovnih teles slovenske skupščine v času 1991/92, ki kažejo, da se v nekaterih delih slovenskega političnega prostora pričenjajo razvijati skromni zametki ekspertno zainteresiranih policy področij. Očitno je. da je treba novo kulturo oblikovanja politik (responzivnost vlade do interesnih skupin, naročanje policy raziskav v vlogi znanstvenega svetovanja politike) šele oblikovati.
O novostih v načinu študija naj k vsebinskim ugotovitvam dodamo še naslednjo. V literaturi o študijskih programih policy študijev v ZDA in v evropskih državah velikokrat najdemo mnenje, da so praktične izkušnje kot del študija zelo zaželen element študijskega programa (npr. Nagel in Neef. 1977:388,389). To zahtevo je mogoče resnično uresničevati. Ponekod se odločajo za vpis ljudi, ki imajo za seboj že določen študij in izkušnje. Tako v študij javnega menedžmenta in policy analize vpisujejo ljudi z različno fakultetno predizobrazbo in s praktičnimi vodstvenimi izkušnjami (npr. študij javnega menedžmenta na univerzi Strathclyde, Glasgow). Drugi možni preizkušeni načini so še: organiziranje stažiranja (intems-
hip) v državni upravi, vključevanje študentov v svetovalne projekte v sodelovanju s profesorji, vabljenje praktikov, da predavajo in se pogovarjajo s študenti. Glede na obstoječe razmere v Sloveniji se zaenkrat zdi (za začetek) še najbolj realno razmišljanje o sodelovanju praktikov iz javne uprave v izobraževalnem procesu. To zaenkrat uresničujemo v določeni meri s podiplomskim študijem javne uprave na naši fakulteti. V zvezi s tem ostaja še potreba po ustvarjanju omrežja praktikov, ki so profesionalno visoko usposobljeni in pripravljeni sodelovati v študijskem procesu. Hkrati je treba ustvarjati tudi kulturo sodelovanja med prakst> in univerzo.
Naslednje razvojno vprašanje, ki ga kaže posebej omeniti, je vzpostavljanje interdisciplinarnih in internacionalnih raziskovalnih ter izobraževalnih projektov. Začetno delo pri vzpostavljanju mednarodnega omrežja sodelovanja je že obrodilo prve sadove in v kratkem pričakujemo tudi domačo in tujo finančno podporo za večje raziskovalne in izobraževalne projekte (zlasti za projekte podiplomskega študija) in policy raziskovanja.
Zaradi vsega navedenega in kljub omenjenim razvojnim problemom lahko tudi v Sloveniji govorimo o policy analizi kot o perspektivnem in dinamičnem izobraževalnem in raziskovalnem delu - v korist razvoja političnih ved kot akademske in aplikativne znanosti in v korist učinkovitejšega oblikovanja in izvajanja politik na Slovenskem.
VIRI
BcigcfMin. Pctci J (1»9I). Tcachmg Puhlic Polic> Thciw>. Rcw«ch. «nd Puciice. ürccii»«od Pic«. New Vort - Loodon
Bozcmjin. Bam (1979). Puhhc Management and Piilic>' Analvus. St Alartln's Pre». New- Ynrk Ocary. Beverly A (1990). Whal tki Puhlic Admiimtralion Master» Pitigrams Look tjke? l>o They ßo NMial Is Needed?. Public Administration Resic«. Vol JO. No (i, pp 663-67}
Oierkes. Meinolf. Weiler llansN .BerthoinAntal Ariane, eds (19X7), Comparative Policy Research Leraning form Ejiperience, Gower. ItngUnd and t'SA
Dryzck. John S. (1990). Disrursivc DemoctKy PolitK-s. Policy, and Political Science, Cambridge University Press, Cambrit^. No York. Pott Chestet. Melbourne. Sydney
Ounn, William N. (19SII. Public Policy Analysis. Prentice-Hall. Inc . Hnglessood Clifh. N J Dye. Thomas R (1972). Understanding Public Policy. Prentue-Hall. Inc . Englewood Clifb. N.J Fererra. Maurizio (1992). lulian PolilKal Science and Public PiilKiev, F.uropean Joimut of Pnlitical Research. Vol 21. No 4. pp 469-481
Fmk Hafner. D (1991). Glasovalno obnaian)< poslancev v slovenski skuptoni. Teoii|a m praksa. <1 7, pp 1288-1 }02 Fink Hafnel. D (1992a). OMikovanie političnih aren v pogojih transformirania političnega sistema. Politička misao. Zjigreb. Vol 29. No 3-5. pp 81 105
F'ink Hafner, D (1992b). Policy skupnosti in nekateri problemi vladanja v pichodnem obdobju, tuiskmalno poroči, lo. projekt Transformacqa slovenske skupičine v sodoben parlament (nosilce mag Drago Zaje), Center u politoluike ruiskavc. RI FDV. Ljubljana, julij 1992
Flashman. Joel L (I990J, Policy Analysis and PuMk Administration, American Behavioral Scientisi. Vol. 33. No 6. pp. 733-754
Grdeiič. Ivan (1987). Policy analua. Pobtička misao. Zagreb. Vol. 24. No 3. pp 3-18
Greenberg. George D . MUlcr Jelfrey A . Möhr Uwrence B . Vladcck Bruce C (1977). Dcvelopmg Public Pohcy Theory: perspectives from Enmpirical Research. Amencan PolitKal Sacnce Revie». Vol 71. pp 1532-1543
Gregg. PhilUpM.ed.(1975).Current probiemsofPoUcy Theory.Policy StudiesJosimal. Vol 3, No 3.Spring, pp 222-312
Gulidt. Luther H (1990). Kc fleet ions m PuNic Administration. Past and l*iesenl. Pubbc Administration Rcviei». Vol 50, No. 6. pp. 599-603
lUwkctwonh. M. E (1988). Theoretical Issues in Policy Analysis, State University of Ne» York Press, Albany Hedge, Divid M , Mok Jm W. (1987), The Nature of Policy Studies; A Content Analysis of Policy Journal Articles. Policy Stwfies Journal. Vol 16. No I. pp 49-62
Hogwood. Bnan (1991), Pobcy analiza Uindeset lel po Lauwellovi iniciativi za razvoj policy znanosti, intervju prijxavila Danica F'ink Hafner (ponujeno v tisk Teoriji in praksi)
Hogwood. Bnan W . Gunn Lewi» A. (1984), Policy Analysis for the Real World, Orford Umvtmty Pres». New York
Hof^cit. P»ul (1991). A New Maiufcmcm in ihc PuMic Sccioi?. Policy and PoUiio. Vol 19. No. 4. pp 24J-255 Lamberi. Richard D. (1990). Blurrinf ihe Di«ciplinary Boundaries. American Behavioral Scientist. Vol. 33. No. 6. pp 712- 732
LasswcU. D Harold (1951). The Policy Orientation, v: Lerner Daniel. Usastell Harold D.. eds . The Policy Sciences. Stanford Univesity Press. Stanford
Long. Nonon e. (1990). Concepiua] Notes on the Public Interest for Public Admimstration and PoBcy Analiysis, Administralion and Society. Vol. 22. No 2. pp 170-181.
Matek. Maijat (1983). •Policy manosti. Teonja in praksa. Vol 20. St. 12, pp 1694-1699 May. Peter J. (1989), Policy Analysis: Past, Present and Future. Public Administration Reviest, Vol. 49, No. 2, pp. 210-211
Maynard-Moody, Steven (1989), Beyond Implementation: Developing an Insiitutional Theros o< Admmiurativc Policy Making, Public Admrntstratto« Review, Vol, 49, No. 2, MarcWApnl, pp 137-143
MaynHi, Renatc (1983). The Conditions of Effective Public Policy: A New Challenge for Policy Analysis. Policy and PoUtics. Vol. II, No 2, pp 123-143
Meehan, Eugene J (1991). Polky Studies in a Unncrsity Conteat: Between the Rock and the Hard Place. Politeia, Vol 10. No 2. pp 56-77
Meehan, Eugene J. (1992). The University and the Community; Social Science and Pubhc Aulhoniy, Muuscrito. Campinas, Vol 15. No. 1. pp 7-35
Nagel. Stuan. Neef Manan (1977). What Is and What Should Be in Unis-eisity Policy Studies?, Public Administralkm Review, Vol 37, pp 383-.390
Nilwin, K)eU (1992). UiiliutHia Patterns and Strategies in Three Policy Sectors, Science Studies, Vol 5. No. 1. pp 29-46
Portis. F.dward Bryan. Uvy Michael B (1988). Political Theory and Policy Science. Greenwood Press. New York - Westpon. Connectic« - l.ondon
Rhodes. R, A. W (1991), Theory and Methods in British Public Administration: The View from Political Science, PoUlical Studies, Vol 39, pp 533-554
Riggs, David H (1991), PuNk Administration A Comparativisi Framework, PuWk Administration Review. Vol. 51. No 6. pp 473-477
Rise. Enc M (1992). Pulic Administration in Post-Socialist Eastern Europe. Public Adminisinition Review, vol. 52. No 2, pp 116-124
Rogers, James M (1989), Social Saence Disciplines and Policy Research: The Case of PoliiKa] Science. Policy Studies Review. Autumn. Vol, 9. No. 1. pp 13-2«
Stumi, Roland (1986). Policy Fofschung, Pohtache Vieneljahtschrift. 27 Jg. Sonderhcft 17. pp 231-250 Vallej, Joscp M , Newton Kcnnclh,cds., (1991), Polilioil Science in Western Europe, 1960-1990, European lounalof Political Research, special issue, Kluwer Academic Publishers, Dordrecht, Boston. London
Ventnss. Curtis (1991). Contemporary Issues in American PublK Admimstration EducatKm: The Search for an Educational Focus. Public Administration Review. Vol. SI. No. I, pp 4-14
Wagner. Peter (1988). The Politics of a Discipline: Policy Orientation» in We« Oemian Politkal Saence, Policy Studies Jounial, Vol 16, No. 3. Spring, pp 455-477
Waldo. Dwight (1988). The End ol Public Adimnisiration?, Public Administration Review. Sept JOct.. Vol. 48, No 5.pp 929-932
Webb, Adrian (1981). CoKndinatian: A Problem in Public Seciro NUnagemcni, Policy and Poliiics, Vol. 19, No. 4. pp 329-341
Weimer, David L- (1992), Political Soence. Practioner Skill, and Public Management, Public Admuiislratkm Review. Vol. 52. No. 3. pp 24(V-245
Weiss, Carol H.. ed (1992), Organizations (or Policy Analysis Helping GosTmment Think, SAGE, Newhury Park, London. New Delhi
WiWawski. Aaron (1985). Tlie Once and Future School of Public PolKy. The PubUc Interest. No. 79. Spring, pp 25-41
Wilson, H T (1985). Political Management Redefining the Public Sphere, Waller de Gruyter, Berhn, New York Windhoff-Henlia. Adnenne (1987). Policy-Analyse, Campus Veriag, Frankfun/M , New York