ISOlcfnica liDeraiizma Liberalizem je starejši ko 150 let. Star je prav za prav toliko, kolikor je staro človeštvo samo. Njegov prvi pojav na pozorišču človeške zgodovine je inscenirala kača, odnosno tisti hudobni duh, ki je vz nje govoril prvima človekoma. Hoteč ju odvrniti od pokorščine Bogu in njegovi volji, jima je prigovarjal, naj prekršita božjo zapoved; s tem ne bosta zapadla kazni, marveč dosegla svobodo in srečo: »Bosta kakor bogova.« Liberalizem je pretiravanje človeške svobode zlasti v odnosu človeka do Boga in religije. Kot naziranje o življenju in svetu je spremljal v različnih oblikah razvoj človeštva v teku stoletij. Zdaj se je bolj uveljavil na verskem področju, zdaj bolj na kulturnem in književnem, zdaj na političnem. Francoska revolucija, ki je izbruhnila leta 1789, pomenja njegov prodor na politično polje v Evropi. Zato govorimo v naslovu in v članku o 150 letnici liberalizma. Čez dva dni se bodo začele na Franco» skem svečanosti v proslavo te 150 letnice, katero bodo slovesno obhajali zlasti svobodomiselni krogi. Francoska velika revolucija (politični prevrat), ki se je začela v juniju 1789, je hotela povsem preosnovati francosko družbo in državo. Geslo, pod katerim bi se naj ta preosnova dosegla, so bile znane krilate besede: »Svoboda, enakost, bratstvo!« Ta obnova naj bi se izvršila v popolni neodvisnosti od Boga in krščanstva in v celotnem nasprotju z njim. Ko so jakobinci (najradikalnejši liberalci) prišli na krmilo, so oJstavili ne samo kralja, marveč so tudi izdali odredbo, da Boga ni in zato se ga tudi ne sme častiti. Mesto krščanskega bogoslužja so s posebnim zakonom vpeljali češčenje boginje razuma. Najlepša cerkev v Parizu (cerkev Matere božje) je bila spremenjena v tempel razuma. Ko so prvikrat obhajali praznik svobode, so na glavni oltar Marijine cerkve posadili neko zloglasno operno pevko, ki je predstavljala boginjo razuma. Brezboštvo je slavilo zmagoslavje. Kri je v Parizu tekla v potokih. Naposled je krvavi samodržec Robespierre, jakobinski voditelj, izdal po konventu (narodnem zboru) to-le odredbo: »Francoski narod priznava, da je Bog ift da je duša neumrljiva.« S tem pa ni mogel rešiti sebe nasilne smrti pod guillotino (sekiro, ki je bila takrat vpeljana in s katero še danes sekajo zločincem glave). Z največjim nasiljem je bila izvršena francoska revolucija. Na stotisoče ljudi je bilo umorjenih in usmrčenih, med njimi tudi kralj Ludovik XVI. in kraljica Antoaneta, prav mnogo duhovnikov, redovlakov in redovnic ter Ijudi zmernega političnega prepričanja. Cloveška svoboda je bila najhuje pogažena v krvi. Nadaljnje izvrševanje gesla: »S^/SSo&a, enakost, bratstvo«, je prevzel cesar Napoleon Veliki s svojim samodržnira in nasilniškim vladstvom in s svojimi krvavimi vojnami po Evropi. Potem se je liberalizem v teku preteklega stoletja začel širiti med evropskim človeštvom, ki je vkljub vsem slabim izkustvom verovalo njegovim obljubam. Vgnezdil se je med vse narode ter povsod začel pod znanim geslom francoske revolucije: »Svoboda, enakost, bratstvo«, boj ne toliko zoper absolutistično državno moč, marveč zoper božjo avtoriteto in oblast Cerkve. Lažniv v svojem bi- stvu, ni mogel nobenemu narodu jprinesti sreče, marveč nesrečo in" skodoV" Svojih obljub ni nikjer izpolnil. Zato je pokončan po lastnih potomcih. Mesto svobode, enakosti in bratstva je zapeljal človeštvo na političnem področju pod absolutistično diktaturo totalitarnih držav, na socialnem in gospodar&kem polju pa pod suženjski jarem marksizma in komunizma. Spoznali smo ga najbolje na njegovih. sadovih. In ta sodba je edino stvarna in prava, ne pa tista, ki jo laži-svobodomiselni krogi te dni širijo s frazastimi slavospevi o priliki 150 letnice njegovega političnega prodora po francoski revoluciji.