Zakaj je prišlo do sprememb v programu za preskrbo Ljubljane s pitno vodo
Na 46. seji občinske skupšči-ne je bil sprejet v razpravi o delu uprave za inšpekcijske službe za leto 1972 naslednji sklep:
»Mestni vodovod naj obraz-loži, zakaj je prišlo do tako bistvenih sprememb v progra-mu za preskrbo Ljubljane s pitno vodo.
Program za preskrbo Ljub-ljane s pitno vodo je treba uskladitd z gradbenim urbani-stičnim načrtom ter ekonom-sko in urbanistično preveriti upravičenost in utemeljenost zaščitnih con sredi mesta Ljub-ljane. Pojasniti je potrebno, ali bo treba pitno vodo klorirati.«
Mestni vodovod Ljubljana je poslal naslednji odgovor: »Me-6tni vodovod Ljubljana je leta 1969 izdelal perspektivni pro-gram razvoja za obdobje 1970 do 1978. S tem programom so bile začrtane osnove za gradnjo novih vodovodnih objektov in naprav ter širjenje vodovodne-ga omrežja. Skupščina mesta Ljubljane je ta program tudi sprejela in potrdila.
Vendar programa niso ures-čevali po začrtani poti. Vzro-kov za odstopanje je več, glav-ni pa so tile:
—  razvoj mesta je bdl hitrej-ši, kot je bilo predvideno.
—  poraba  vode izredno  hit-ro narašča,
—  postopki  za  pridobivanje zemljišč,   lokacijske   dokumen-tacije in   gradbenih   dovoljenj so še zamudnejši, kot  so bili pri sprejemanju programa,
—  financiranje   ni    potekalo po programskih zasnovah; kre-dite so   odobravali   šele   sredi gradbene sezone,
—  inflacija   in  višji   stroški pri črpanju vode so vplivali na zniževanje lastnih sredstev,
—  ocene   gradbenih   storitev in  reprodukcijskega  materiala so se neprestano zviševale ter vplivale na podražitev objektov in omrežja.
Zaradi tega smo decembra 1972 izdelali rebalans razvojne-ga programa Mestnega vodovo-da za obdobje 1973—75. Ta iz-haja iz bistveno spremenjenih pogojev gospodarjenja v letu 1970—72 in je posledica defor-macij na področju stanovanj-ske gradnje v Ljubljani. Reba-lans daje poseben poudarek vodnim virom, njihovi zašditi, primarnemu omrežju ter pred-videnim investicijam mestnega pomena. Upošteva pa tudi od-ločitev o etapni in usmerjenl stanovanjski gradnji ter je ta-ko tudi usklajen z urbanistič-nimi načrti.
Dejstvo je, da se naravne za-loge pitne vode na Ljubljan-skem polju zmanjšujejo, isto-časno pa poraba vode naglo narašča. Pri sedanjem narašča-nju porabe lahko iz naravnega dotoka oskrbujemo Ljubljano le še dobri dye leti. Manjkajo-če vodne količine delno lahko dobimo na Sorškem polju. Za-gotoviti pa je potrebno popol-no zaščito tega območja in do-ločiti način izkoriščanja vod-nih količin za posamezna inte-resna območja. Seveda pa je potrebno pridobiti tudi velika dopolnilna linančna sredstva za uresničitev tega projekta. Drug, cenejSi vodni vir pa je bogatenje podtalnlce Ljubljan-skega polja. S tem načdnom bi bili racionalneje izkoriščeni bližnji vodni vlri, četudi bo potrebno rešiti še vprašanje kvalitete vode. Že danes pa je jasno, da se Ljubljana ne mo-re odreči zalogam pitne vode na Ljubljanskem polju. Sorško polje ali pa bogatenje podtal-nice predstavljata le razliko manikajočih. vodnih količin za predvidene potrebe. Zato je jasno, da moramo obstoječe vodne vire čuvati. To pa lahko dosežemo le z doslednim spo-štovan.iem zaščitnih območij ob črpališčih v KleSah, Hrastju in Šentvidu. Sedanja zaščitna ob-močja nikakor niso prevelika. Obstaja bojazen, da bodo pri intenzivnejšem črpanju depre-sijski lijakl prestopili predvide-ne meje.
Vedno intenzivnejša zazidava stanovanj, industrijskih objek-tov, skladišč za kemijske sno vi in naftne derivate, bencin-ske črpalke, cisterne nove gramoznice, gradnja cest čez zaščitna območja in stara na-selja brez kanalizacije — vse to pornerd nevarnost za ones-naženje podtalnice. Ker mesto brez vode ne more živeti, je nujno, da bi se moral urbani-stični razvoj mesta bolj prila-goditi potrebam vodne preskr-be. Kemične in bakteriološke analize vode, ki jih za Mestni vodovod redno opravljajo na Zavodu za zdravstveno varstvo, kažejo na to, da za sedaj še ni izrazitega poslabšanja kvalitete vode. Vendar imamo v razvoj-nem programu predvideno na-bavo nekaj kloratorjev, kl jih bo možno, če bo potrebno, vključiti v obstoječe naprave.