Leto LXXV., št. lic ■*p«*di/i(»n« In .< V uiiamcntc puntale Poštnina plačana v gotovini. Cen* 50 ORBDNIATVO £N UPRAVA.: LJUBLJANA, FUUUINUMVA KKLJTJCNO ZASTOPSTVO » oglase fts Kraljevme tt*J&> M UNION« PUBBLICITA ITAIJANA ft. A-, MLAKO OONCB8SIONARIA ESCLUSTVA por In pobbUdtm go obsežnejše, kakor se splošno misli. Izredno visoka zasluga je že bila, da smo jih tri leta prehranjev.ili in da jih še danes naprej vzdržujemo v tako obsežnih operacijah na vzhodu. Vendar je ta ogromna operacija oskrbovanja popolnoma drugačnega značaja spričo pom rske bitke za posest Afrike. Hote pravi .pomorska bitka za posest Afrike«, ker je treba jasno ugotoviti, da ni šlo za oskrbovalno službo bolj ali manj zaščitenega zaledja, temveč za stalno žilavo in srdito borbo z močnejšim sovražnikom glede na ogromno premoč v velikih mornariških in letalskih virih, pripravljenih za nadomestitev izgub. Borba je bila ogromna, izvajana z velikimi in majhnimi ladjami, s podmornicami, s torpednimi letali in bombniki, olajševana in vodena z gosto in neprekinjeno letaisko službo, in to podnevi in ponoči, zaradi česar smo morali vedno igrati z odkritimi kartami, ne da bi bilo na nasprotni strani prav tako. Ogromno dela pri preskrbi afriških borcev Ostra m srdita je bila bitka za Tunis, ki je trajala šest mesecev na izrelno tesnem prostoru, v katerem je sovražnik osie-dotočil vsa pomorska bojna sredstva, s katerimi je razpolagal: krizarke in ru^ilce, brze minoiovke, motorne čolne, podmornice in zlasti letala, letala, letala. Pot naših ladij ni bila tako kratka, kakor bi se zdelo površnemu posmatranju razdalje 80 milj od Maršale do rta Bone. Iz drugih mnogo bolj oddaljenih pristanišč, ki so bila zaradi svojih naprav edino primerna za ta ogromen promet, so oihajali naši konvoji. Ni bil torej kratek skok, ki se ga naredi v nekaj nočnih urah, kakor se je prečesto slišalo reči. temveč relativno dolga plovba, katere ni bilo mogoče prevoziti v eni noči in enem dnevu. Zadnji odsek po Sicilskem kanalu je vodil skozi obzirna minska polja, od katerih so bila nekatera postavljena od nas, da so ščitila kakor dva zidova konvoje v odseku, kjer bi jih sovražnik s površinskimi ladjami najlaže napaiel. Lažje je bilo v tem ozkem področju in v tako malo oddaljenem od oporišč neprestano nočno letalsko izviciništvo. Lažja je bila tudi letalska akcija v množicah. Čast našim mornarjem in zlasti oficirjem in posadkam naših neutrudljivih torpedovk, ki niso nikoli preštevali sovražnika ter tehtali pred zo petni m odhodom in zopetnim prihodom obsega tveganj. Pripravljenost mornarice S tem govornik noče trditi, da imamo vse sile, ki bi jih radi imeli za prepreče-nje morebitnih pobud sovražnika proti našim silam. Pravi samo, da sovražni^ ve, da ne more pričeti takega poizkusa, ne da bi naletel na srdit odpor tudi na morju poleg onega, ki bo nuden iz zraka, in one-gag. na katerega bo naletel na obali. Ko smo stopili v vojno, so vsi pomorski kritiki predvidevali, da bo naša odporna sposobnost na morju trajala samo neka i mesecev. Danes po treh letih borbe, ko smo opravljali promet v našem morju in ga zaprli nasprotniku, smo še pripravljeni povzročiti mu velike težkoče. Doslej smo po- rušili račune in predvidenja strokovnjakov. V tesnem stiku s sestrskim orožjem bo Kr. mornarica do skrajnosti preprečevala sovražne načrte tudi v bližnji bodočnosti. In vse to za vse naše padle, za v?*e naše pogrešane, za vse tiste, ki s© nam pustili tako veliko dediščino časti slave in žrtvovanja, kajti časti m slave ne more biti brez krvi Državni podtajnik je zaključil, da bomo zvesti zapovedi: Vztrajati, vztrajati dn skrajnosti na življenje in smrt Vztrajati za Italijo, za Kralja, za Duceja! Visoki bojni delež Kr. letalstva Državm; podtajnik za letalstvo je ob pričet k u svojega govora razpravljal o ogromnem deležu, ki ga je dala volja posadk ▼ borbi, ki je postajala vedno hujša io vedno bolj krvava. Predočii je. kako v»ok je bil krvni delež, ki so ga velikodušno darovali čudoviti letalci, izjavljajoč, da znašajo izgube v vojni treh let srdite borbe 12.500 mož. od teh skoraj 2.000 oficirjev. K tem se pridružuje nadaljnjih 700 oficirjev in 2.000 pjodoficirjev ter specialistov, ki so umrli ali bili ranjeni pri letalskih nesrečah med mrzličnimi pripravami za nadomestitev v borbi dobljenih izgub in za zagotovitev učinkovitosti frontne črte. Omenjajoč te izgube je pozval, naj se da priznanje izrazito junaškemu duhu v poslanstvu, za katerega so poklicane naše posadke. Glede potrebščin je zdaj znano, d« skrb za kakovost strojev in razvoj borbenih oblik zahtevata industrijski potencial prvega reda z najvišjo tehnično sposobnostjo. Ne da bi se spuščal v podrobnosti, je govornik omenil težkoče, ki se morajo premagovat, kajti letalska vojna je neizprosna do starih strojev. Ce r*>mislimo. da je moralo naše letalstvo po izrabitvi ▼ prejšnjih vojnah tri leta obvladovati sovražnika, ki je opremljen z vsemi sredstvi, smo lahko ponosni na to, kar je bilo storjeno, in na dosežene uspehe, katerih sovražnik sam ni mogel zanikati. Do skrajnosti so se razvile oblike letalskega ardi-tizma, torpedna letala, napadalna letala in borbena letala. Prevladujočo vlogo imelo in še fma lovsko letalstvo, ki obvladuje nebo v slehernem odseku, naj si bo letalske, kopne ali pomorske bitke. Močno se je razvilo tudi prevozno letalstvo, ki je z junaškim ud^jstvovanjem često rešilo težke položaje. Delež Kr. letalstva v sedanji vojni kažejo naslednje številke: Potopljenih je bilo 145 sovražnih ladij z nad 1,600.000 tonami, 67 vojnih ladij), od teh 20 križark, 11 ru&ilcev in 7 podmornic Z gotovostjo je bilo nničeitih 2342 letal sovražnika, od teh 1944 v letalskih borbah. En tisoč nadaljnjih letal Je bilo verjetno sestreljenih. Letalskih prevozov osebja in potrebščin je bilo 58.000, prevozilo se je 610.000 potnikov in 42.000 ton potrebščin. To so glavne številke, ki pričajo o neutrudnem delovanju in žrtvah, katere delajo čast narodu, ki ima mole tako visoke storilnosti in tako čudovite vzdržnosti. Sovražnik bo skušal ojačiti svojo letalsko ofenzivo, da bi izčrpal življenjske vire in odporna središča trdnjave, zaganjajoč se neusmiljeno tudi v najbolj odvratnih oblikah vojnih napador na naša mesta in civilno prebivalstvo, vendar brezuspešno. Vsekakor, je zaključil državni podtajnik, je italijanski narod lahko ponosen na svojo slavno, neprimerljivo tradicijo, ponosen na svoj privilegij avantgarde ▼ tveganju in smrti ter se bo z vsemi svrv. jlmi energijami zopestavljal napadalcu in mu zadajal še hujše udarce kakor v preteklosti povsod, kjer se bo pojavil. Govore državnih podtajnikov so pokušali navzoči z izredno pozornostjo in jih podkrepili z odobravanjem ter jih ob koncu pozdravili z močnimi dolgo trajajočimi vzkliki. Predsednik je predlagal, naj se vsi trije proračuni sprejmejo z vzklikom, kar naj ima tudi podmen globoke pokloni t ve italijanskim Oboroženim Silam. Skupščina je sprejela predsednikov pred« log z izreno živahnim in splošnim odobm-vanjenru Topniško obstreljevanje skladišč v Petrogradu Na ostali vzhodni fronti le krajevne akcije — Nad NemBfo in zapadnim ozemljem uničenih 48 angloifiigkHi letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je potekel včerajšnji dan, jzvzemši krajevno delovanje napadalnih in izvidniških oddelkov, v splošnem mirno. Težko topnifitvo kopne vojske je povzročilo požare v skladiščih Petrogradu, Pri podnevnem prodoru britansko-ame-riških letalskih skupin proti zasedenemu zapadnem« ozemlju in v letalskih bitkah nad Atlantikom je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal. V pretekli noči so prodrla britanska letala v Široki fronti nad nemško ozemlje in so napadla z rušilnimi ter zažigalnimi bombami nekaj krajev v zapadni in srednji Nemčiji, v vas primerili tudi "*njh~c želske občine. Prebivalstvo je Imelo be. Doslej Je Javljena sestrelitev S4 sovražnih letal. Stotnik Lutje Je dosegel kot ni lovec včeraj šest letalskih zmag. V borbi proti Veliki Britaniji Je v noči na 14. maja močno napadlo strijsko mesto Chelmsford. Bombni ki so povzročili velike požare v oborožit nI ni industriji. Štiri letala se s tem* nnminz niso vrnila. Ameriški pohlep Helsinki, 14. maja s. V zadnjih 24 urah so bik spopadi patrulj na fronti Kareisk* ožine in na fronti ožine Maaselkaje. Z ostalih odsekov ne poroča i o o pomembne*. *ih Stran 2 »S TJ OVE >.T S K T NtARO Dm »isoto 15. maja 19!3-XXI Ste v. 110 Obsojeni zaradi komunističnega delovanja Ljubljana, 15. maja. Vojno sodišče Oboroženih Sil za Slovenijo in Dalmacijo je dne 13. maja izreklo nnslednjo obsodbo proti 68 obtožencem, obtoženim organiziran ja »Narodne z iščite«, postavitve in dela pri tiskarni er subverzivne propagande: Višmr Alojzij, KoSir Stanko. Markih Rudolf. Mahnič Oskar, Lavrenčič Karel, Marinšek Stanislav in Ogrin Marija — vsi obsojeni na 30 let zapora. Fogačar Ignacij, Poglajen Metod, Kump Amalija, skrabl Julijana, Kotar Janez, nupar Jakob. Jermančič Franc, Pleško Hermina. T:bias Rudolf. Remškar Filip. Avbelj Tit. Bogme Simon, Pleško Anton. CukPžič Franc in Oražem Antonija — vsi na 27 let zapora. Kariž Franc — 30 let. rojila Anton — 25 let zapora; Hrov**t Rozalija — 20 let zapora. Fi^eher Boge- J •i — 20 let zapora: škerlj Gabrijel — IS let zapora; Stare Nikolaj — 18 let za- Življenje na živilskem trgu v lepih maj niških dneh — Po zadnjem dežju raste vse na vrtovih, da je veselje Ljubljana, 15. maja. Marsikoga je prva, tretjina meseca že skrbelo, da bo maj preveč hladen in deževen ter da bodo zaradi tega rastline na vrtovih in njivah zzstale v rasti, čeprav je bila letošnja zima zelo kratka, se ni obetala posebno zgodnja letina, ker so rastline precej zastale zaradi suše. Dež je bil vsekakor zelo potreben in zdaj bomo kmalu radi priznali, da ga tudi ni bilo toliko preveč, kakor se nam je zdelo. Zgornja plast zemlje se je že precej posušila, tako da so tu in tam začeli zopet zalivati na vrtovih. Da je bil dež pravi blagoslov, je zdaj vsakomur očitno. Vse se je naglo opomoglo na vrtovih in zdi se nam, da je v zadnjih sončnih dneh zelenjava zrasla hitreje kakor prej v tednih. Lepo uspeva tudi gr h, k i je tu in tam že začel cveteti. čeprav letošnja letina ne bo bolj zgodnja kakor lanska, venla.r ne bo tudi bolj pozna. Da bo trg kmalu založen z nekaterimi domačimi vrtnimi pridelki, ki si jih najbolj želimo, lahko sodimo po blagu, ki ga do-važajo n::5e izredno marljive in podjetne zelen jrdarice iz Trnovega in Krakovega. Nekatere pridelujejo v toplih gredali tudi kumare in prejšnji teden je domača kumara budila pravo senzacijo. Najprej pa bodo r. še zelenja larice začele zalagati trg z zeleno kolerabo, ki zdaj že začenja delati glavice. Sprehod po naši zelen jadarski četrti, v Trnovem, je zdaj poučen. Tam lahko Čitaš z vrtov, kaj bomo lahko začeli kmalu kupovati. Medtem ko smo ovojni vrtnarji« šušmarji in so naši vrtovi še bolj rumeni kakor zeleni, so trnovski vrtovi že vsi zeleni. Sleherna ped zemlje je bila obdelana ob pravem času. Pridelovanje povTtrtine je urejeno tako, da ni zemlja nikdar prazna in da je izkoriščen tudi sleherni topel dan. Na mnogih vrtovih lahko vi limo že krasno glavnato solato, ki jo naše gospodinje zelo rade kupujejo. Mnogo pridelujejo špinače, ki gre dobro v denar vse leto. Tudi graha imajo precej, a ni mogoče ugotoviti, ali ga je kaj več kakor lani in če ga bodo dovažali kaj več tudi na trg. Lani so lahko sprevideli, da gre grah zelo dobro v denar. Marsikateri pridelovalec ga je pa lahko prolal že doma, tako da mu ga ni bilo treba še ponujati na trgu. To velja tudi za stročji fižol, ki so ga letos mnogi pridelovalci skušali posaditi še več kakor lani. Da se začenja velika sezona na zelenjad-nem trgu, lahko sprevidimo po živahnem prometu. Blaga je zdaj precej tudi ob navadnih dneh, a sobotni tržni dan zasluži svoje staro ime. Posebno ob lepem vremenu je trg dobro založen, toda priporočljivo je, da gospodinje pri.lejo čim prej. Tržno življenje se zdaj začenja zelo zgodaj, saj blago dcvaž3jo že pred sedmo. Danes je prevladovala na zelenjadnem trgu berivka. Te dobrote je zdaj toliko, da smo se je menda preobjedli, ker je nihče noče mnogo kupovati. Zato je pa tem večje povpraševanje po domači glavnati solati, ki gre mnogo bolj v denar kakor uvožena. Mnogo glavnate solate razprodajo že v Trnovem. Zdi se, da bo ta pridelek šel tudi letos tako dobro v denar kakor lani. Upamo, da se bodo pridelovalci ravnali po tem ter bodo pridelali tem več solate, čeprav rta škodo nekaterih drugih pridelkov. Povpraševanje po sadikah je še vedno precej živahno, vendar se zdi, da je v glavnem čas za pomladno sajenje že minil. Danes so še precej kupovali paradižnike. Sadike paradižnikov se še niso pocenile in mnogo cenejše tudi ne morejo biti. Najlepše so po liri. Pri branjevcih je bilo danes posebno živahno povpraševanje po citronah, kjer so jih imeli. Branjevci zdaj niso tako dobro založeni z uvoženo zelenjavo, a danes so imeli mnogo boba, ki je posebnost za naš trg. Prejšnje čase ni bilo nikdar naprodaj toliko italijanskega boba. Bob baje lahko dobro nadomesti grah. Gospodinje se bodo menda hitro navadile nanj ter ga bodo kmalu bolj kupovale. Tisti, ki »5 ga poskusili, ga hvalijo. O kokošjih pečenkah, vrednosti perutnine in jajc Da jo mesa perutnine okusno in užitno, so mnogi spoznali šele sedaj — Kako smo včasih preizkušali svoj okus ob raznih kokošjih delikatesah Ljubljana, 15. maja. Prav za prav bi nam kdo rekel, da je danes odveč pisati o teh dobrotah. V sedanjih Časih jih ceni meščanska in kmečka gospodinja, če so ji le na razpolago, število takih, ki so se nekdaj omalovažujoče izražali o kokošjem mesu in ga niso marali uživati, čeprav je bilo še tako slastno pripravljeno, se je izredno skrčilo ali pa jih morda sploh več ni. Mesa se danes nihče več ne brani, in to ne samo mesa klavnih živali in rib. temveč tudi perutnine in kuncev. Nasprotno, vrste živali, ki pridejo v poštev za klanje in uživanje, so se še pomnožile. Tako je na primer konjsko meso dobilo mnogo ljubiteljev celo med takimi, ki so ga včasih odklanjali že vnaprej kot neokusnega in neužitnega. Danes je to drugače. Drugačna je zato tudi cena, ki jo pripisujemo kokošim in drugim vrstam perutnine. Ko sedaj skoraj vsaka meščanska gospodinja redi vsaj eno ali dve kokoši in si za silo pomaga sama iz zadrege z jajci, ji kokoš predstavlja važen mesni kapital, ki se ga potroši ob največjem domačem prazniku. Kokoši koljemo v različni starosti Ker redijo kokoši zaraii jajc, jih gospodinje danes koljejo šeJe, ko iznesejo, to se pravi, ko so že stare. Po treh letih odsluži vsaka kokoš kot jajčarica in mora pod nož. Meso starih kokoši seveda nima več tako slastnega okusa kakor meso mladih kokoši in piščancev. To najslabše kokošje meso je uporabno predvsem za znano kurjo juho, ki je izvrstna za bolnike in za zdrave ljudi. Mnogokje redijo sedaj doma tudi nekaj piščancev. Petelinčke bolo ob primerni starosti zaklali za domače potrebe, jarčke pa redili naprej zaradi jajc. Po starosti, ko zakoljemo kokoš, smo se navadili v normalnih razmerah razlikovati razne stopnje. pora: Detelja Ivana — 17 let zapora: Smodic Cita — 17 let in 2000 Ur; Svetkm Marija, Bučar Jožef, Fabijan Terezija, Kov&ca Marija, DrnJkovič Roza — vsi 11 let zapora; Lonč^rič Julka, Kobal Ivana, M^rkovič Marija, Klemenčič Jože, stru-bclj Franc. Skuk Janez, Novak Frane. Semrajc Jožefa. Kralj Janez — vsi 9 let zapora; Pogačar Stanislav in PetkovšeK Mihael — na 8 in 6 mesecev zapora in 2000 lir; Matelič Lojze in Vovk Ana — oba na 8 let zapora; ,MihelčIč Mila, FtaJ-mavar Romana. Jakulin Savo, Berlič Drago. Osolin Hieronim — vsi na 8 let zapora; Košir Ž'vko. Hribernik Janez. Bn-folin Jožef. Furlič Viktor — vsi na 5 let in 6 mesecev zapora: Babka Lojze — 5 let in 6 mesecev: oproščeni so bili: Skerlj Silvester. Zoreč Fr., Bemik Frančiška, M°žina Lolze. Markovie Ljudmila. Verb'č Zlatko, Kol-man Vladimir. Kolman Božidar. Ivolman Albert in Merčun Milan. Tako so gospodinje včasih govorile o ham-burških piščancih. To so zimski piščanci, ki jih je koklja vodila šest tednov, nato so jih opitaii in zaklali. Mlade petelinčke so odvzeli koklji tudi že po četrtem tednu in jih začeli pitati. To so bili petelinčki, namenjeni za cvrenje. Nepitani petelinčki so se prodajali šele s sedmimi tedni. Razen petelinčkov so v časih obilja prišle v poštev za zakol tuli manj vredne jar-čice. To se pravi, mlade kokoške, ki niso bile zaradi kakšne napake primerne za pleme. Te so opitaii in jih prodali kot pitane piščance za peko. Tako vse je število piščancev, ki jih je vodila ena koklja, vedno bolj redčilo. Toda nevarnosti še niso minile za mlide Jarčke. Zadnji pregled je bil navadno v jeseni, ko se je za nekatere odločilo, da jim je namenjeno le kratka življenje. Jeseni so ko-kosjerejci pri ponovnem pregleiu izločili vse tiste jarčke, ki niso bile prvovrstne za pleme. Te so opitaii in jih potem prodali. To so bili tako imenovani >rx>ulardi«, ki so dali izvrstno pečenko Ljubitelji kokošjega mesa so cenili še eno delikateso. Kopune. Tri mesece stare ali mlajše petelinčke so skopili, spite.li in jih prodajali od božiča do pusta kot kopune. Kopuni imajo izvrstno meso. _ Pure, race, gosi Iz pokrajine Trieste Zaključek pomladne operne sezone v P°-lite&ma RoSsettl. S tretjo predstavo >Tra- viate« je bila zaključena pomladna operna sezona v Politeama Rossetti. Prota gonistka je bila odlična triestinska sopramstka Ksenija Vidall De Marčni, ki je doživela večkraten aplavz ob odprti sceni. K uspehu sta pripomogla s svojim dragocenim sodelovanjem tudi tenorist Vladimir Badiali ter baritonist Peter Guelfi, izvrstni interpret Germontove vloge. Velika razstava umetnin iz 19. stoletja. V dvoranah umetnostne galerije na triestin-skem Corsu so zbrane zanimive umetnine. Te pridejo sedaj še redkeje na mizo kakor kokoši in piščanci. V naših krajih njih reja niti prej ni bila posebno razširjena in so bile vedno naprodaj uvožene. Obilo mesa da zlasti pitana pura, saj tehta 5 do 8 kg. iPreJ zakolom so jo običajno opitaii s koruzo, ječmenom ali posebno napravljeno kašo. Pure so redili na Dolenjskem okoli hrvatske meje. Nekaj več se redi pri nas rac, ker so manj zahtevne. Dobro pečenko dajo že 10 tednov stare račke. Kasneje jim rase perje in niso primerne za zakol. Ko so stare šest mesecev, se začnejo zopet debeiiti in imajo okusnejše meso ter so zopet primerne za klanje. Večina gosi- ki so se prejšnje čase pojedle v ljubljanski pokrajini, je prišla iz jugovzhodnih pokrajin in iz panonske nižine. Gosje meso je zelo dobro. Gosi spadajo kakor pure med izdatne dobaviteljice mesa. Posebna slaščica so gosja jetra, užitna pa je tudi gosja mast. Mlade goske (10 do 12 tednov stare) zakoljejo kar nepitane, starejše pitajo s koruzo, korenjem, otrobi in podobnim. O redilni in nakupni vrednosti Meso naše perutnine, predvsem kokoši, je po kakovosti, po svoji redilni vrednosti popolnoma enakovredno mesu klavnih živali. Lahko prebavljivo je zlasti primerno za bolnike. Količina masti je odvisna od načina pitanja. Bolj mastno meso, zlasti pri goskah in racah, je seveda težje prebavljivo. Pri nakupovanju perutnine mora gospodinja, ki ima možnost izbire, pomisliti tudi na odpadke, saj je po njihovi količini vredno premisliti tudi o ceni. Tako so strokovnjaki izračunali, da je pri kokoši 42 % oipadkov, pri puranu 23 Cć, pri raci 26 do 28 7Ć in pri gosi od IS do 27 9Ć- Poleg mesa tudi Jajca Danes redijo gospodinje kokoši predvsem zaradi jajc, ki si brez njih skoraj ni mogoče misliti priprave mnogih jedi. Kokošje jajce nam lahko nadomesti 100 g mleka ali pa 40 g mesa. Poleg vode vsebuje jajce največ beljakovin (13*%) in tolšč (11%). Nekaj ima tudi rudninskih snovi in vitaminov. Hranilna vrednost jajca se vračih pretirava, vendar je v kuhinji skoraj nepogreš-no, saj se uporablja za najrazličnejša jedila, samostojno in kot dodatek. Nepo-grešna so jajca v bolniški hrani. Z jajcem se da vsaka jed povreinotiti in jo napraviti okusnejšo in boljšo. Da se založijo z jajci za dobo, ko kokoši prenehajo nesti, to je predvsem za zimske mesece, jih gospodinje vlagajo. Bistvo tega shranjevanja je, da se prepreči do jajc pristop zraka, ki bi jih pokvaril. Jajca vlagajo v razne snovi: papir, pepel, otrobe, žito, apno in podobno. Zadnje čase se uveljavlja vlaganje v vodotopno steklo. Za 200 jajc zadostuje 1 liter vodnega stekla in 10 litrov vode. plastične slike iz 19. stoletja. Značaj posameznih slik je očrtan v posebnem katalogu. Do smrti povoden. Pri skladišču 70 pristanišča Duca d'Aosta v Triestu je povozil vlak 41 letnega Vladimirja Colzanija, ki je pestal žrtev nesrečnega naključja. Nesrečnik je bil pri priči mrtev. — Demografska slika. Pretekli teden je bilo v gorizijski pokrajini osemnajst rojstev, dvajset smrtnih prknerov in šest porok. — Skupina Cimera—Adani v Verdijevem gledališču. Skupina novega gedališča v Milanu, ki ga vodita Lavra Adani in Alojz Cimara, nastopa te dni z lepim uspehom na odru Verdijevega gledališča v Trlestu. Med drugim uprizarja Raggi-jevo komedijo ^Oblačila ljubljene žene*; Bokaievo rNe odrečem se ljubezni«, La-vedanova »PrioLski markize. Zorzijevo *Dve polovicic. De Stefani-Cecchinijevo s-Zd ravnik in umobolna«. — Glasbene produkcije. Te dni so se pričele na triestinskem glasbenem atenc-ju šolske glasbene produkcije. Na prvi produkciji so nastopili gojenci ter gojen-ke šol Evzebija Curellija in Cesara EarL sona. — NemAkl pianist koncertna v Verdijevem gledališču. Glasbena sezona XX!.. ki jo je organizirala triestinska koncertra družba, bo zaključena s koncertom pianista Viljema Kempffa, ki je med najbolj znanimi sodobnimi nemškimi pianisti. Izvajal bo klavirske skladbe Beethovna in Chopina. Koncert bo v družabni dvorani Verdijevega gledališča. — Ljudsko gibanje. Dne 13. maja je bilo 16 rojstev, 8 smrtnih primerov in 10 porok. Nadebudni šofer Miha PokljukaT, trgovec v nekem podeželskem mestecu ,ni hotel zaostajati za duhom časa: kupil si je avto. Ni kupil sicer drage limuzine, toda avto je avto in Miha je zarodi takšnega, kakršen je pač bil, po vsej pravici hodil mimo someščanov ponosno dvignjene glave in zavihanega nosu . Obenem z avtom je kupil seveda tuil knjigo »Perfekten šofer«. Novo pečeni avto-mobilist sicer marsičesa ni razumel, vendar se mu je pa že čez nekaj đni zdelo, da je razumel vse, kar je važnega. Sedel je torej poln ponosa za volan, pognal motor in zbir-jal po cesti. Prvih sto metrov je prevozil ponosni šofer brez nesreče samo zato, ker na povsem prazni cesti ni bilo nobene ovire, t<-da kmalu je šlo že bolje. Sklenil je torej pokazati se v sijaju svoje nove umetnosti svoji ženi in svojim potomcem. Med potjo je povozil samo nekaj kokoši, potem je pa nadebudni šofer okrenil avto za sto osemdeset stopinj in zdirjal zmagoslavno proti domu. Njegova žena Neža je stala z otroki na balkonu in ponosno motrila spretnost hranilca njene družine. Se en učinkovit obrat — je pomislil Pokljukar, ko je bil def ili ral mimo svoje družine — potem pa stoj. Samo kako ?! ? Prekleto! Pozabil je bil, kako se avto pstavi! Obrnil je torej še enkrat okrog hiše in razmišljal, kako bi ustavil. Nič ne de, bo že šlo — je pomislil, ne da bi se mogel spomniti. Treba bo samo zakli-cati ženi, naj pogleda v njegovo knjigo »Perfekten šofer«, kako se avto ustavlja. — Neža, poišči v moji ... 3-Pisalni mizi« ni več utegnil izgovoriti, kajti avto je bil že zdirjal mimo balkona. Torej še enkrat okrog hše, potem pa zopet mimo balkona. ... v moji pisalni mizi ... Zopet okrog hiše. Nova runda. ... v gornjem predalčku . .. Nova runda. — Tam najdeš knjižico___ Neža je oišla v sobo in jela Iskati. Se ena runda in še ena. Končno se je Neža zopet pojavila: — Ne morem je najti. — Pa poglej se na polico. Nova runda. Neža je iskala. Deveta., deseta, enajsta runda Končno se je Neža pojavila s knjižico v roki. Koliko sreča, da se je spomnil, na kateri strani se govori o ravnanju z zavorami, je pomislil Pokljukar. Zdaj bo naposled končano to neumno voza r en je okrog hiše, končano bo čez nekaj trenutkov, čim žena prečita, kaj stoji na strani 39 o zavorah. In d očim je družtaskl poglavar tako krožil okrog hiše, si je nataknila njegova življenjska družica naočnike na nos in jela listati po knjižici. Končno je nJŠLa, kar je iskala. Z izrazom na obrazu, ki bi se o njem ne dalo baš reči, da je inteligenten, je začela čitati: — Svinjsko uš pokončamo najlaže . . t — O bože moj! — je obupava! Pokljukar, vozeč okrog hiše. žena je bila vzela s police ^Gospodarski priročnik«. — Ne tistega! — ji je zaklical. — Poliči v žepu mojega suknjiča . .. Nova runda, še, še in še... Končno se je Neža znova pojavila na balkonu. V roki je držala moževo denarnico. Pokljukarja je naenkrat cblil mrzel pot. Kako da ni pomislil na to! Zdaj bo njegova, žena takoj . .. Kako je sploh mogel pripravljati taksno stvar___Kakor zaljubljen peto- šolček! In zdaj bo zaradi te stvari, ki je samo spomin na mlada leta... Toda kdo bo njegovo Nežo prepričal, da je to pismo staro dvajset let, ne pa dva meseca! Tedaj se je pa Pokljukar nenadoma spomnil, da svojega ^Perfektnega šoferja« sploh ni imel doma. Pozabil ga je bil prejšnji dan v gostilni v sosedni vasi, kjer se je mudil po opravkih. In Pokljukar je krenil proti gostilni po svojega >Perfektnega šoferja«. Kilometri so naglo švigali mimo in potem — naenkrat je motor nadušljivo zahropel in umolknil. Bencina je bilo zmanjkalo prav sredi poti, pri petem kilometru. Pokljukar je zletel iz svoje limuzine ln — kaj je mogel drugega? — ubral jo je peS nazaj proti domu. Naproti svoji Neži, ki ga gotovo že čaka s pismom v roki! Nevihti naproti! Športni pregled Jutrišnji nogometni spored v Ljubljani Jutri je na sporedu peto kolo prvenstva ljubljanske nogometne zveze. Ker razen nogometnih ne bo drugih športnih priredi-lev, ljubitelji sporta ne bodo imeli težav z izbiranjem. Tudi glede prostora ne bo zadrege. Prireditelji so zopet združili vse tekme v en spored na istem igrišču. Kakor že nekaj nedelj bodo tuli jutri vse tekme na prijaznem stadionu Hermesa v Šiški. Ob 14- rezervi Marsa in Hermesa V zgodnjih popol lanskih urah se bosta v uvodni tekmi pomerili najprej rezervi Hermesa in Marsa. Fantje iz obeh taborov se pripravljajo na svoje prvenstvo, ki se bo začelo prihodnjo nedeljo. Posebnih tehničnih fines ne bodo pokazali, vendar se bo morda tudi v njihovih vrstah pokrzal kakšen talent, ki bo kmalu prišel v ospredje v prvih moštvih. Ob 15. Mladika — Korotan To bo najzanimivejša tekma prve polovice prvenstvenega tekmovanja drugega razreda. Z zmago nad Zabjakom se je Korotan v neieljo povzpel na vodstvo tabele drugega razreda in kaže mnogo volje in elana, da si to mesto obdrži. Zanj govori predvsem mladostni polet in kakovostna igra nekaterih posameznikov. Mladika je favorit. Maštvo s Kodelje-vega pa bo moralo zaigrati z večjo vnemo kakor doslej, če bo hotelo spraviti obe točki. Korotanci jih letos ne bodo štedili in bodo izrabili vsako sl3bost, da si priborijo najčastnejši zanje dosegljivi naslov m morda kasneje vstop v prvi razred. Vsekakor bo tekma zanimiva tudi za razvajenejše. Ob 17- Hermes — Mars V zaključni, glavni tekmi se bosta, pomerila Hermes in Mars za točke prvega razreda. Tekma, katere izid bo važen za zasedbo drugega mesta v tabeli, bo nudila nedvomno dober sport. Prepričani smo, da bodo igralci obeh moštev zaigrali fair in pokazali športno obnašanje. Tega si po neprijetnih dogodkih-prejšnje nelelje zelo želimo, ker vemo, da si bo ljubljanski nogomet ohranil svoje pristaše le, če jim bo predvaja! lepe, borbene Igre brez grdih izpadov. Mars gre v borbo kot favorit. V vseh dosedanjih tekmah je pokazal solidno znanje in ga niti srečanje z Ljubljano ni vrglo s tira. Da je moštvo borbeno in dobrih živcev, je dokazalo zadnjo nedeljo. Za seboj ima dober trening in izvrstno kondicijo. Hermežane čaka jutri težka naloga. Zanje so važne točke in pa dober sloves. Pokazati bodo morali, koliko jim je uspelo od zadnjega neuspeha preboleti krizo in se ponovno dvigniti med najboljše ljubljanske nogometne klube, kamor so se še ne dolgo upravičeno prištevali. Točke pomenijo ugoden plasma v tabeli in možnosti za nadaljnje napredovanje. Tesen poraz ali pa neodločen izi 1 pa bi bila vsaj častna rešitev, ki bi pomenila dober moralni kapital za nadaljnje delo. Vsekakor bodo morali zaigrati jutri z največjim elanom in morda tako nadomestiti razne tehnične pomanjkljivosti. kama lahko pomagala prav v sprednje ste vodstva. V diviziji C se bo nadaljeval kvalifikacijski turnir za vstop četvorice v divizijo ' B. Pro Gorizia igra doma s Parmo in bo to j ena najvažnejših tekem. Ce Gorizia zmag i, i ji je vstop v divizijo B skoraj zagotovljen, j ker bo prevzeli vodstvo svoje skupine brez konkurence. V Curihu bo jutri meddržavna, nogometna tekma med Švico in Mad£ar>Uo. Tekme v Italiji in drugod V Italiji bo jutri glavna pozornost posvečena nadaljevanju tekmovanja za nogometni pokal. Na sporedu bo četrtfinale, v katerega so se uvrstili: Torino, Bologna, Milano, Genova, Lazio, Venezia., Roma in TJdi-nese. Dvojice so jutri razdeljene takole: Torino: Torino - Milano; Rim: Lazio -Roma; Benetke: Venezia - Udinese, Bologna: Bologna - Genova. Ker je lanskoletni zmagovalec Juven^us že izpadel, je najresnejši kandidat za končno zmago Torino. Ce se mu bo posrečilo zmagati, bo to v zgodovini italijanskega nogometa prvi primer, da si isto moštvo pribori v eni sezoni nogometno Ln pokalno prvenstvo. Razen pokalnih bo odigranih tudi nekaj prvenstvenih tekem. Tako bosta v M ode ni igrala tretjo kvalifikacijsko tekmo za obstanek v prvi diviziji Triestlna in Bari. Ker je Triestina že na varnem, se zdi, da je v največji nevarnosti — Venezia. Le če bodo Triestinci zaigrala z vso voljo in znanjem, je mogoče, da Venezia še ni pokopana. V diviziji B bo odigrana samo ena tekma, V La Spezii se bosta pomerili Spezla In Brescia. Izid je važen za obe moštvi, posebno pa za Brescio, ki bi si z dvema toč- KOLEDAR Dane«: Sobota: 15. maja: Zofija. Izidor. Jutri: Nedelja, 16. maja: Janez NVr»o_ muk, ITbalJ. UAM AtHil rilBlOITVI Kino Matica: Nočni metulj in lotom krona (matineja). Kino Sloga: Učiteljica. Kino Moste: Post rže k in Carlijeva tetka. Razstava del slikarja Edo Derzaja v Obersnelovi galeriji, odprta od 9. do IS.30. PRIREDITVE V NEDELJO Kinemat-o gra f i n espr^men }M o. Otvoritev umetnostne m/.M .zve slovenskih slikarjev in kiparjev: 7.. Kalin, S. Kregar, Z. IfnUč, M. Omerza, K. Putrih in M. drlj*«ko dežurno zdravniško *»In/l>o I » opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mootuj zdravnik dr. Gvkta Debelak, Ciril-Mctodova ulica 62. Nova knjiga Akademije znanosti in umetnosti IviuVujana, IS. nr n Pred dnevi smo poroeali. da jt v Balcftl i Akademije znanost- in umetmMi v Ljubljani izSla obširna studija prof. dr. Lan i Grafenauerja o »Lep* Vid«. Filoz >fsko-f'i-lolo^ko-rdrtorični rnzred je se izd d n -vo publikacijo, knjigo Razprav ki j • osma izdaja tega delovn"pi rurtdo ol ustanovitve Akademije znanost j m | a -nosti. Knj'ga obsega 40S .strani ototCajitegl i r-mata in vsebuje 5 zanimivih razprav prve se bavi prnf. d:-. Alma Sodnik - 7» -panceva o Vplivu Bo.^kove^ve prirodne i -lozofije v naših domačih filozofskih * ' -stih ,NVTII stoletjat. D i .!•:>>v'r o ti mož. naš rojak iz Dubrovn:ka. Ko je ur:', je bil član akademije znanrsti in tati* b v Berlinu, Parizu, Lonionu in FetTOffrmdu. Zapustil je obsežno slovstveno znpu^čm k Drugo razprnvo je napisal prof. dr. K' -ko Nahtigal, ki je v salržbi Akademij« znanosti in umrtn >.^tf izd.t! te El» lum Sinaitieum v dveh delih. V sod m j razp-avl se peča z »Rekonstrukcijo treh sta« kvcnctslovamakih pojraltOTC, *n aicer z azh'i-čno moltvije »Tolkovaja azbuka', s »P »-glasom svetemu evangeliju« in »Pohvaio carju Simeonu v Svjatoslavovem zborniku \ Dobrih 40 strani je posvečenih mdml\j razpravi našega si '»vmi-ar Jo p"f. Antona Breznika »O stavčni negaciji v ni«. To vprašanje ni bilo slabo o!>' > doslej le pri RM, temveč tudi v dnu vanskih jezikih. Vprašanje o rabi negacije je zapletno in sc mnogokrat dela jozik i sila. Sedaj ga je prof. Breznik v sedmih poglavjih podrobno Obdelal in tako KM prispeval važen doprinos k si I jezika. NajobširnejSa je razprava prof dr. Gra-fenaaerjn, ki poroča o novih najdbab le izsledkih v zvezi z dvema n titana znanima praznoverskima knjižicama »Duhovna bramba« in »Kokmaoncv žegen«, ki ju je prvi obdelal Matija <**op. Avtor se bavi v svojem spisu predvsem z dvema vprašan - ma: katera izdaja »Duhovne hrambe* in Kolomonovega žegna« je najstarejša in vzorec kSSnejiiRi izdajam tor k laj in kje so se posamezni odstavki m oddelki obrh prevedli na slovensko, kcd so se širili ln kdaj in v kaki obliki prešli v ohranjeno nam rokomse. V zadnji razpravi se bavi prof dr. F. Grl- vce s ^Clozov-Kopitarjevim glagolitom v slovenski književnosti in zgodovini«, katerega fotografski pesnetek je razpravi priložen. K večini raapTaV se b/xmo povrnili še s podrobnejšim prikazom. Prva knjiga »Razprav« filozofsko-filološko-hi-stcričnega razreda naše Akademije znanosti in umetnost i, ki jo je uredil prof. dr. Frflnce RamwS in natisnila Učiteljska Uzicama je zopet dokaz za veliko važnost te na^e institucije, ki tudi v sedanj:h vojnih časih krepko o-pravlja naložene ji dolžnosti. GLEDALIŠČE DRAMA Sobota. 15. maja, ob 1830.: Prava ljubezen. Red A. Nedelja. IS. maja. ob 15.: V LJubljano jo dajmo. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdol. ob IS. 30: Veliki mož. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdol. . Ponedeljek, 17. maja: Zaprto. « K. Bracco; »Prava ljubezen«. Dialog v ! treh dejanjih. Osebe: Helena — V. Juva-nova, Hugo — Jan, natakar — Vcr'.onik, krčmarica — Kraljeva, šofer — Košič. Režiser: J. Kovic. Prevod in scena: V. Bra. tina. OPERA Sobota. 15. maja. ob 18 : Zemlja *moh-Ijaja. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Nedelia. 16. maja. ob 17.: Madame Bnt-terfly. Izven. Cene od 28 Lir navzdol, j Ponedelje, 17. maja: Zaprto. Gostovanje odlične italijanske umetnice Mafalde Favero. Ko je gostovala predlanskim rimska Kraljeva Opera v Ljubljani, ena izmed njenih najboljših moči zaradi bolezni ni mogla sodelovati. To je bila Ma-falda Favero. Tokrat bo gostovala sama v eni izmed italijanskih oper, ki so na tekočem sporedu naše Opere. Dan njenega nastopa in delo bomo objavili v prihodnjih dneh. Prelvidoma bo gostovala prihodnji teden, in sicer v dveh predstavah. Stev. 110 »5 l O 3fc . «- «-----t Str an K uprizoritvi D'Annunzijeve „Jori jeve hčere" Ta tragedija je sintetična vizija ljudske duše sploh Ljubljana, 15. maja. Pomen in ceno dr. Alojza Gradnika kot prevajalca poznamo in vemo. da pomeni po njegovih rajrazličnejSh prevodih svetc\nih pesnikov prevod »Jorijeve hčere« enega izmed vrhuncev, ki jih more doseči odličen prevajalec. Delo. cigar največja vrednost je \isok pes-n ski slog in slovesno razpoloženje, kakor ga posredujejo samo tista dela, ki korenmijo že v kultu, v sletju antičnih tragedij, bo uprizo* rila naš Drama. Vtisi s skušnje l£ra poraja v človeku čudovito spoznanje: da vliva duh zemlje — priroda — v ljudsku ista prvobitna čustva in domala isti poetični izraz zanj. In presenečen prisluhneš besedam mladih deklet iz Abruzzov, ko se dvigne zastor: Dr. AL>j/j Gradnik »Kaj hi rada. Vi en d a na3a? Kaj bi rada, svast predraga? Hočeš haljico volneno? Hočeš haljico svileno. rdeče rožno in rumeno? AH pa: Vstani, Vienda. duša zlata! Kaj mudiš se? Pišeš soncu drobno pismo, naj počiva danes, naj v zaton ne hodi? Tn v drugem dejanju, kaj ni kakor naša narodna pesem, ko ponavlja Jorijeva hči besede pesmi: »Če želi krvi za zdravje, jo vzemite v mojem srcu, a ne smete me izdati, on ne sme o tem nič znati.. . Ali pa v tretjem, ko toži zbor žalovalk: Jezus Kristus, Jezus Kristus, ti so mogel to trpeti! Od te nagle, stra-ne smrti Lazar moral je umreti. Od podnožja in do vrha jc pretreslo vso planino. Se na nebu jasno sonce se zakrilo je \ črnino... In ne samo besede, temveč tudi podobnost ob čajev jc več ko presenetljiva Tako na primer zapreka z vrvjo pri /cnitovanjskem (za-graditev). taka imenovani »mest«? in odkupitev Oje —! Kdo čuva m os:? Ljubezen in Netrezen. Jaz hočem iti čezenj. Ho teti ni ^c smeti. Saj sem sla že čez goTo. saj sem šla čez ra\nlno. Most je podrt že skoro in reka spe v daljino. . ;td. Tudi zbor žalovalk cb mrliču (ki ima svoj izvor v heienskcm antičnem zboru tragedije, a je povzet prav kakor ta :z ljudskeca običaja) je tudi dalmatinski (»naricanje«) m ga naj» demo še marsikje v južni in srednji Evropi. Pesnik je podal s tem delom sorodnost :n povezanost ljudstev v marsičem. Na primer tudi v romanju odnosno zaobljubi daljnim če^čenim svetnikom. Ta izraz v Gradnikovem prevodu ni nikakršna poetična licenca, temveč tudi po sodbi enega izmed naših najbolj znanih jezikoslovcev, edina možnost prevedbe. Zd' se mi potrebno poudariti, da se je prevajalec zelo strogo držal orginala. in kdor ga bo primerja! fl prevodom, bo to lahko sam ugoto\il. * Kljub oznaki kraja ( Ahruzzi) ta tragedija ni folklorna razstava narodnih neš, temveč sin* tetična vizija ljudske duše sploh (ne glede na narodnost), zajeta v njenih najbolj bistvenih, večnih in neizpremenljivih obrisih. ?zn-en meja prostora in časa. ki se dogaja cd narodovega rojstva do danes. (Po knjigi Mana Cors:ja.) To je tragedija katerega koli primitivnega človeka, ki živi ozko povezan s samoto v divji nara\i. Edini jez njegovi prvobitnosti in njegovim strastem so vera odnosno mistika — včasih tudi vražjevernost in pa rrad:cija. To je osnovna misel tragedije, katere dejanje pokaže konflikt dveh ljudi, ki živita izven teh meja. Prvo je brezpravna izobčenka hči čarov« nika Jorija, Mila. ki ji >cle prva ljubezen vzbudi etos. in jo napravi zmožno največje človeške žrtve: da podari sveje življenje v blagor ljubljenega sočloveka. Drugi je pastir Aligi. zasanjan v svobodno življenje na planni in kot tak del prirode, da se ne znajde med Ijodnri in njihovimi zakoni. Njegov zdravi nravm čut se upira vsakemu nasilju (ženitvi z ncljublje-nim dekletom) in se nagonsko upre. ko vidi v nevarnosti sočloveka, tako da instinkti\no napravi ubijalsko kretnja Njegova žrtev je oče Lazar, človek, ki ga zapelje slepa strast, da zlorablja svojo avtor.tcto. V r.scb: njegove žene Candie je orisana usodna ljubezen matere, ki nehote sprež: tragedijo, ko vsili sinu nevesto in ga pridrži, ko se hoče umakniti pretečemu zlu, ki ga sluti z nekakšnim šestim čutom. Od veselja preko srda in razočaranja do trpljenja in vse do blaznosti jc razpeto njeno življenje. Ornella, njena hči, je čistega srca ksker Aligi. toda kljub svoji nedolžnosti m preprostosti — ali morda prav zaradi njiju — je zmožna superiornosti nad tradicijo. V igri jt tudi važna nema. a zahtevna vloga neveste Viende. Omembe je vredno nekaj čudovitih epizodnih oseb: zeliščarka Anna On na. svetivk O srna in dva žanjca. Ljubljanski kinematografi KINO SLOGA Tiha in vsakdanja epopeja morskih lovcev v najmanjših edinicah vojne mornarice 96» A« S« V glavnih vlogah: Andrea Cbecctai, V«ra Brrfmann. Luigi Pavesr, Film izdelan s pomočjo Ministrstva kr. mornarice. Dodatek: BELA OPOJNOST Vsled velike dolžine filma predstave ob 14.30. 16.45 in 19. uri. V nedeljo pa še ob 10.30 uri. KINO UNION Telefon 22-21 Pretresljiva drama mlade nezakonske matere Učiteljica V glavnih vlogah: Maria Denis, Nino Besozzi, Enrico Glori in drugi Predstave ob delavnikih: ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah in praznikih: ob 10.30. 15.30, 17.30 in 1930 uri KINO MATICA Kot veša v plamenu se ženska pogubi v ljubezni... OdLičen film češke produkcije s HANO VITOVO v glavni vlogi. „Noćni metulj" Krasna ciganska glasba, petje in globoka vsebina! Prestave dnevno ob 15, 17 in 19.15. V nedeljo MATINEJA ob 11. ur«. „Železsaa krona" V nedeljo ob % KINO MOSTE na 14. 16.30 in 19.30 Pcstržck Ljubka glasbena komedija z Lili Silvi in Amedeo Nazzariiem Casrlljeva tetka r»IACARTO v razgibani komediji umebe^ega smeha DNEVNE — Minister ljudske vzgoje na razstavi slikarice Panzini. Minister za ljudsko vzgojo sije v spremstvu glavnega umetnostnega ravnatelja ogledal razstavo slikarke Panzini, kJ je zbrala svoje umetnine v rimski umetnostni galeriji Nova ali Babuino. Minister se je živo zanimal za vsako od razstavljenih umetnin ter se je z umetnico razgovarjal o njenem nadaljnjem slikarskem deiu. Izrazil ji je svojo toplo priznanje za njene umetnine in razstavo, k: je doživela lep uspeh. — Vseučiliški tečaj drž. podtajnika za poljedelstvo in gozdove. Eksc. prof. Karol Fabrizi. drž. podtajnik za poljedelstvo in gozdove, predavatelj industrijske ter trgovinske tehnike na triestinski univerzi, bo zaključil v ponedeljek 17. maja svoj vseučiliški tečaj v veliki avli triestinske-ga vseučilišča s predavanjem o razdelitvi živil v vojnem času. — Ita'ijanski teden v Braunschweigu. Te dni je bil v Braunsch\veigu organiziran poseben italijanski kulturni teden. V okviru tega udna so bila uprizorjena odrska dela Verdija. Goldonija, Pirandella in Meana. Nemška kritika ocenjuje novo dramo Cesarja Meana zelo pozitivno in pohvalno. Naslov drame je »Stoletja ne zadoščajo^. — Proslava italijanske zajednice v Lis-boni. Proslava dneva imperija in vojske ter Italijanov v svetu je zbrala v Italijanskem domu v Lisboni vse člane italijanske zajednice. Po uvodnih besedah lis-bonskega Kr. konzula je spregovoril italijanski vojaški ataše, ki je očrtal italijanski ekspanzivizem v Afriki v času enega stoletja, ki so ga pričeli izvajati italijanski misijonarji ter potniki. — Priznanje svojstva številne družine. Iz Rima poročajo: Službeni list objavlja zakon z dne 23. febr. t. L, ki določa priznanje svojstva številne družine s 6 otroci, če je družinski oče padel v vojni. Zakon je že stopil v veliavo. — Sklep šoiskega leta. Minister za ljudsko vzgojo je odredil, da se zaključi šolsko leto 1942/43 z 20. majem. To velja za vse osnovne, srednje, ženske in višje šole ter vse šole. ki so zenačene z osnovnimi šolami, na področju stare Ita'ije. Zakon predvideva rudi izpitne roke Zrelostni ter usposobijenostni zpiti se pričnejo 10. junija in sicer po dnevniku, ki ga bo določil minister za ljudsko vzgojo. — Poslovanje Nr.bavljafne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine. Zaci.;;:!.- glasile Nabavljalne zadiuge želez ničarjev LP. zadruge z o. z., objavlja vabi o na občni zbor zadruge. Občni zbor bo v nedeljo 30. maja Hkrati je objavljena :udi bilanca poslovanja zadruge iani in :z računa izgube in dobička posnemamo, kako je zadruga poslovala. Iz bilance je razvidno, da je vrednost zalege znašala ob ' ncu leta 3.506.608 L'r: največ je odpadlo na špecerijsko b ago. in sicer 2,075.7"! Ur. V vlogah ima zadruga naloženo skupaj 208.305 Lir. Piecej vi tka vsota odpade na dolžnike; zlasti, ker sta vračunan: jeseniška in mariborska poslovalnica, in -icer 3.791.033 Lir. Vrednost nepremičnin znaša vo cdpi.-u 1,813.703 Lir. premičn'n pa (prav tako no odpisu) 603 057 Lir. Aktiva znašajo 11,152.136 Lir. Med pasi vami odpade največja vsota na upnike, in sicer 6,453.692 Lir. V raznih fond:h je naloženo skupaj 2.988 C04 Lir Poslovni prihra nek je znašal lani 40.732 Lir. Iz računa izgube in dobčka po-nemr-mo. da so znaš3 i osebni zdatki 1,416243 Lir. Režija je znn-! :Ia skuoai z osebnimi izririki 1,486.071 in dajati tem mestom s posebno pazo'vostio i Lir. Stroški so znašal; sirupa j 2 36*7.527 Ltr. verjeten in doživljen izraz. Toda ta pean.tev | poslovni prihranek na 40 732 Lir. Kosmat: prebitek je znaša! 2.075.147.5 Lir. — Nočni doživljaj mesečneag deč^a. Iz Va'enze poročajo: ll-letni deček Peter Giordani se ie dvignil ponoči v stanju me-sečnosti s postelje. Na sebi je imel samo -iajco B'.ouii je po stopnicah in zašel na dvorišče. Stcpil je na rob napajališča za "iivino, ki je bilo napolnjeno z vedo. Strumno ie stopal cb robu, ko je iz=;ub:l ravnovesje Cofni' je v korito in si poškodoval levo ramo in levo koleno Predram 1 se ie in pričel klicati na pomoč, saj si revež v prvem trenutku oživljene zavesti ni vede", pomagati. Ljudje so prihrteli :n pa rešili. Zatekel se jc v bolnišnico, ker se s bati posledic pljučnice. Prvo ha tretje dejarie sta realistična; \ niiiu sc razpleta zunanje dejanje krivde in pokore, v njem živi predvsem Folklora, Drugo dejanje ima mističen navdih in je p o o v o r duš. Aligijeve — v srečo verujoče. Miline — sreči se odpovedujoče, in Ornclhne — odpu= >čajcče in vse razumevajoče. In kot opremljava k temu subjektivnemu trpl;tnju zveni objektivna življenjska medr^sr. obrnjena k ono-j stranstvu v Oosmovih. in čudovit izraz nristič-nih naravnih moči v besedah /e! i."čarke A:.ne Onnc. Zadnji del drugega dejanja z mogočno sceno Lazarje ve strast: jc zopei povsem realističen. Režiser Milan Skrbimck ima z igra;ci vred nelahke nalogo, dati odrsko ublikt, c!c!u. Ki ima v sebi povezani dve zelo različni pr\im* iz; razit pcsni:ki slog (krasnoslovljenje) in izrazito realistično dejanje. Marsikje, kjer m fc!k!orn:h izražanj in je bil pesnik 1'art pour Part.-t morajo igraici zmagovati umetniško konstrukcijo je resnično mogočna Lepota Realizacija igre bo zamnuva kajti našlo se je dovolj virov i/ katerih je bilo možne čr^at; podatke za točnost ob čajev n odrsko verjetnost kostumov ter iim d.n- skladnost /. globljim simslom dejanja. Prav tako \.ik-,r vst naštete stvan je tudi inscenacija zabela vir »i okvir tragedije m nakazala občečkrveške ve* Ijavnost dejanja „ Mašs SI. — Rimske umetnostne razstave. V zadnjem času so bile organizirane v Rimu slikarske razstave siikarja Ezelina Brian-te. Line Carlandi in Petra Antona Gariaz-zo. Briante je mojster krajine in morskih motivov. Lina Carlandi je odlična akva relistka Umetnine piemontskega slikarja Petra Gariazza kažejo globok smisel za plastično kompozicijo in posrečeno obliko vanje. — Junaške smrti je umrl nodporočn k Ricciotti Risegari pri Arkusovem na ru skem bojišču. Žrtvoval svoje življenje v nanadu na sovražnika Bil je na čelu svojih vojakov, pa ga je zadel strel iz strojnice. Odklonil je vsako zdravniško Pomoč in iznodbujal svoje vojake k vztrajni borbi. Druga svinčenka ki ga je zadela, je bila smrtonosna. Pokojni podporočnik je bil po rodu iz Triesta. Študira' je na trgovinski fakulteti triestin=kega vseučilišča. Izšel je iz vrst G. I. L.-a. Pokojnikovi sve^c: bivajo v Triestu. — Lep uspeh italijanske pianistke na Dunaju. Dunajski dnevniki so objavili te dni zelo pohvalne ocene o elasbenih odlikah triestinske pianistke Klare Re«anzi-ni ki je doživea v dvorani dunajskega glasbenega doma zelo leD uspeh z izvajanjem Beethovnovih. Schumannovih in Choninovih skladb. Skupno z gospo Givu-do Pirkmpver pa 1p interpretirala dvokla- I vii ski skladbi Mozarta in Dvofaka — RoJstvo in smrt sedmorčkov. Filipin- i ska žena iz kraja Gua Gua v pokra i ini Pang-Pans ie rodila sedmorčke. vse moške- \ ga spola. Vendar pa so ^edmorčki kmalu J po rojstvu umrli. Manillski zdravniki se za ta primer zelo zanimajo, saj ni doslej v ginekološki zgodovini pomniti s'ičneea dogodka. — Poroka dveh bratov vojakov z dvema sestrama. Iz Orte poročajo: V cerkvi sv. Heme je bila zelo prisrčna poročna slovesnost. Dva brata, ki sta pod orožjem.. sta se poročila z dvema sestrama. Mornar Karol Ferrario se je poročil z gdč Marijo De Veechi. njeeov brat Peter Ferrario pa z Josfpino De Vecch;. — Na polju slave sta padla vojni prostovoljec Karo! Thesia ter bersaljer Um-berto Caloni. Thtsda se je boieval na afriškem bojišču, padel ie pri Bueratu Izšel je iz fašiiskih vrst. Caloni je žrtvoval svoje življenje v bojih z uporniki na Balkanu. Zrastel je v G. T. L.-ovih vrstah. Oba sta bila po rodu iz Milana. IZ UUBLJANE —lj Suha Zofka. Letos tudi Zofka ne bo delala sramote »ledenjakom«; zdi se. da bo vreme ostalo lepo še danes, a'.i vsaj suho čeprav je zračni tlak včeraj popustil Sno či je bilo še povsem jasno, čez noč se ie na malo Dooblačilo. vendar ob'ak: niso mogli povsem skriti sonca. Morda S€ bo eelo zopet zvedrilo Včeraj se ni mnoge več ogre'o: maksimalna temnera'ura je mašala 24 8° Malo topleje je po bilo davi kakor včerai zjutraj. Današnja minimalna temperatura zn3ša 7 G°. —lj Kopamče S. K. Ilirije v Ljutttjani odpre v soboto, 15 maja Uprava kopališča je poskrbela, da bodo :rr.eli kepalci čim naiveč mežneera ugodja, č stoča in hi-^■ijenske prilike n? bodo zarctajale za onim prešnjih let. Da pa se obeli ž kopališče na višni morajo solelovnt: k-p^lci s diaci-plm'rano pažnio na rerl in snago. Obzirnostjo do solcopalcev ter čuvanjem kopaliških naprav K^r kopaHško vprašanje v Lju':-l-ani še ni rešeno, je seveda na vol na ilirijanske kopal'žee veliko Zato je kakor lani tudi leto3 vpeljana dvoma frekvenca od 8—13 u:e. ;n od 13-19 ure. Celodnevni keprnie ni dcvcl eno. Pr por-caroo. d?, se kopalci, ki jim je to možno poslužuie-'o kopališča v đopolđasslcfb urah. Kooalc' naj paziio na ključe sv o jih kabin in cmr.ric. Zgodilo se je. da ie kopalec pustil ki uč svoje kab;ne na lež Sen in šel v vodo, medtem na je pebral ključ ne poki icanec in rosetil kopalcevo kabino. _lj Dr. Janko Hafner, specijalist za ušesa, nos m grlo, Resljeva 9. zopet redno crfl!n;ra. —lj Knjigoveze - mojstre vab:mo na sestanek ki se vrš5 v torek dne 18 maja t 1. ob 16. uri pri Odseku za obrtništvo. Čopova ulica št. 1 radi kolekt vne pegodte in preskrbe surovin. —lj IX. javna produkcija jr°jencov hoir G M. Jutri v nedeljo ćoprldne ob % na 10 bo začela DC. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice, lei ima naslednji spored: 1. Gluek: Predla k operi Milenija na Aulidi: 2. Mascagni: Sinfonični inter-meco; 3. Jer«i: Pseri iz slovenskih oper, 4. Novak: Balada: 5. Nebdal: Valček i? pantomin« »Leni Janez*: 6. Caikovski: Pe-I sem brez besed; 7. Lehar: Zlato in sre- bro, valček; 8. Albeniz: Seguidilla. Četrto in osmo točko bo izvajala na kiav'rju eb-sclventka šole Glasbene Matiee ga. Bon-sack - Kalan Ma jela iz šole prof. Bizjako-ve. Ostale točke sporeda pa bi izvajal iio'-ski orkester v .sestavi salonskega orkestra pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Na to piodukcijo še prav p sebno opozarjamo vsled nastopa orkestra poti vodstvom prot. Jera;a, saj je znano, da je prof. Jeraj eden najboljših naših orkestralnih dirigentov, ;;i je posebno uspešno uveljav'1 ravno pri vzgeji mlađih orkastraSev. Zvok Jerajevc-ga Šolskega orkestra je tako lep In plemenit, da se cul mo njegovemu uspešnemu delu in ga ne nio:-emo d; vol j visoko eemt\ zato še prav posebno vabimo na nedeljsko produkcijo in opozarjamo na začetek ob ^ na 10. uro v veliki filharmon čni dvorani. Pcdrobni spored v Knj garni Glasbene Matica. —lj Šentjakobska knjižnica v LjubUani je od 17. maja dalje za poletni čas odprta vsak, delavnik dopoldne od 10. do pol 1., popoldne pa od 4. do 8. —lj slikarji Stane Kerirar. Zoran Mu-šič, Niko Om-rsa in Makslm Sedcj ter kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih bo* do odprli razstavo svoj h del v nedeljo 16. t. m. ob pol io. dopoldne v Jakopičeve m paviljonu. Razstavljenih bo okoli SO del — v različnih tehnikah, ki bodo napunila vse štiri prostore paviljona. Vsa razstavljena dela — kompozic je. t«h:žitja, portreti, krajine itd. — so nastala v zid-njem času in bodo nudila zanimiv vpogled v bogato ustvarjanje mlajšega umetniškega rodu. Vabila niso bila razposlana« —lj Vsem tovarišem, kj so bili diplomirani lansko jesen na oddelku VPS f'lozof-ske fakultete kr. univerze v IJ«Wjani. P> nalogu dekanata filozofske fakultete sprro-čam vsem tovarišem, ki so bili diplomirani z menoj lansko j^sen na VPfl oddelku filozofske fakultete kr univerze v Ljubljani, da bodo dplcme gotove najkasneje do 1. junija t. L ter da mi naj v kril je vseh stroškov za diplomo vsakdo pošlje še po 20 lir. Kdor mi zo tiskovino d*plome Se ni nakazal 20 lir. naj to steri Čimprej. Kdor pa žol\ da mu pošljemu diplomo po pošti p.ripiročono. naj š° p^s^boj nakaže za poštnino. — Rudolf Bratok, 1'Hea sv. Marka 22, Ljubljana Vil. —lj Vrt gostilne »Lovšin« otverjen. T°-č;mo cdliCna vina; se priporoča gostilna »Lovšin«. —lj Svetovna glasbena I teraTura -o >re> cej begata na simf >n čnih delih, ki so pisana za klavir in oi-kester. Mnogo je bilo že izvajanih p:i nas m v ponedeljek. .Ine 17. t. m. bomo slišal ponevno Rahmaninov Koncert za klavir in orkester v c-molu v • U čni iz\e Ibi solistke pianistke Bossane Orlana:n: - B:ttai in našega s i^foničnega orkestra pod vodstvom dirigenta D. M ši-j^nca. Rabmanincv sam je bil odličen pla-n'st in krt tak je znal prav gotovo tudi a jajno napisati dela za instrument, ki ga je s tok!:: suverenostjo obvladal, S ponedeljkovo izvedbo te umetnine se bomo od-Jcl^ili mojstru, ki bi letos praznoval svojo 70-lctnico. zal pa m o: unc počastiti njegov spomin ker je i red kratk'm došla iz Se-verne Amerike ve:t. da ;'e slavni mojster tam preminul. Ponedeljkov XIV. simf oni-5nl koncert to vcd:l dirigent O. M. Siijancc, izva'al pa veliki s mfrnerv orkester. Koncert bo v unicnski dvorani, začetek toč-io cb pol 7. uri zvečer. —lj Vrt gost'Ine »Lovšin« otverjen. To-č'mo cdlična vna; se priporoča gostilna • Lovšin«. —lj V nede jo, IG. t. m. na? bo ob 11« uri vcdil Edo Deržaj po svoji razstavi v Obersnelovi galeriji, r.n cesti Arielle Rea. —lj tmrli so v Ljubljani od 7. do 13. t. m Susterš č Emilija, roj. Nikolič, 77 let. vdova mlinarja, Sv Petra c. 93; Koše-nina Zora. roj. Rakoš. 34 iet. žena tehn. uradnika. Rožna dolina C. XV 14; Lotrič Ivan. 58 let. mizar, Dro 20 71; Raj ar Marija, 20 let. novinka usmilj sester. Slomškova ul. 20; Svoboda Angela, roj. Leghiz-zi. 69 let. vdova okraj, tajnika, Vidovdan-ska c. 9; Zadnik Avgust. 64 let. inspektor drž žel. v p.. Tavčarjeva ul. 3; 2ele Ivana, roj. Špacapan 55 let. žena žel. uslužbenca, Lmhortova ul. 23: Zavamik Ivan. 87 let, zasebnik. Tržaška c 133. Šumi Andrej, 74 let. višji poštni kontrolor v p.. Poljan-ka c, 19: Balija Ferdinand, 65 let, gostilničar Janševa ul 2; Veiss Leopold, 84 let, irž služ.iteli v p.. Vidovdanska c- 9: Skerl Matevž. 63 let. deavec. Japljeva ul. 2; Tornar Ivana, roj Zupan 66 let. zasebni- 53. V ljubljanski bol-r>nhovec Franc, 56 let, d . Kolodvorska ul. 24. 66 :er. za^ebnica. Bfti kloš'čeva c. 22: Kraliič Anton. 38 let pc-(icijski stražnik Lipičeva ul 2: Weber Flmi'ija rnj. In to'd. 46 let. žena univ pro fesoria Beži^rrid 7; Keferle Rudolf, 72 et. cerkovnik Kočevje 3: Ina. Spitzer Hu «zo 67 let. inženir. Cankarjeva ul. 16. Straus Jožef. 19 let. kroj vajenec, Kersn -kova ul 4. Kervina i^Tarija 65 let. služ-kinja. Rimska c 7: Kamnikar Jožef 61 'et. Srednja vas ti obč Rudnik, Purkart Tvan 47 let Turjak 6. obč Velike Lašče; Zenko I\rana. roj Furl»»n. 74 let zasebni-ca. Pot na Rakovo Je'So 78: Korče Ivan. 24 let sin nosestnika. Blatna Brezovica 33 nri Vrhniki. —lj Vrt gostilne »Lcvšin« otverjen. to-č;mc cdlična vina; se pr:poroča gostilna »Lcvšin«. —lj Instrukcije — Novi (Turjaški) trg 5. Priprava ^a nlčje in v;šje tečaJne ter završne izpile na srednjih in meščanskih šo- 'ah. Lcčena priprava za dijake 3. in 4. razredov srednjih in meščanskih šol se začne 17. maja. Honorar za vsako pripravo zelo nizek. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16.: Novi (Turjaški) trg 5-III. Instrukcije. Radio Ljubljana NEDELJA, 16. MAJA 1943-XXI. 8 00 Napoved časa. — Poroči: i v ttalf" janščlni. — 8.15 Koncert Izvaja organlM Gennaro D'Onofrio. — 1100 Prenos peta maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v FL renzi. — 12.00 Razjajra Evangelija v italiiansčini (O. G. B. Marino). - 12.13 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. IZ. Sekovnn;č). — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Napevi in romance. — 13.00 Nap'vcd eai*a. — Poročila v itabj.nn.V-ini. — 13.10 Povočilo Vrhcvnr>pa Poveljstva Oboroženih Sil v slovenšč ni. — 13.25 Simfonična glasba. 14 00 Poročila v itakiansčini. — 14.10 Koneort Hadijske^^ orkestra in Krvmornesra Ebora, vo^li o ri-gent D. M. ft:.ian Skvenska prl:'sh^. 15.00 Poročilo v slovenščini. — 17.IS Kuret Vlad n ir: Poletna dela v vino du - kmetijsko predavanje v slovenačfnt. 17 35 Koncert Kvinteta harmonik — 10 30 Pereči^ v ploven*Čini. - 19.45 Politični Komentar v riovenač'nl. — 20.00 Napoved Caan, Poročila v italijanščini. — 20.20 Filmsko glasbo izvoja orkes*er. vo'li dirigent Petra Ha. '20. ."»o Konc rt meszaaonran'atka Fize Karlovfleve. 21.20 Predavanje v slovenščini« — 2* 30 Koncert Tria šlajs Buro r LlpOViOlt. 22.10 Orkester pesmi vodi (Ul i^ent Angelini. — 22.45 Poročila v italijanščini, PONEDEUKh, 17. MAJA 1043-\XI. 7.30: Pesmi in napevi, 8.00: K'.poved časa: poročila v Italijanščini. 1220: Pl< šč-*. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.4T* Komorna pflasba. 13 00: Napove,| r^si: Poročila v Italijanščini. 13.10: Toročilo Vrhov-ne°r^ Poveljstva Oboroženih Peli v slovenščini. 13.12: Koncert vodi dirigent Mini: > Steccanello. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra volt dirigent D. M. šuianoc; Ola^bo 7\ rpdatel orkester. 14.45: Pisana glasb*-. 15.00 P-it,o-či'a v slovenščini. 17.00: Napoved Časa: Poročila v \tr V. ^nnš' ini 17.15: Prenos iz rimskega gledalisčn EHs?o: Boccherinijeva glasba 18 30: Prenos javnega simfoničnega koncerta iz tsnlonske dvorane v Ljubljeni, vodi dirigent D. M. šijance. s.> letuje pianistka Rossana Bottai-Or^andini. 19.S0: Poročila v s?ovenSčiai. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napove1, č o : Poročila v ItaUjansčinl 20.20: Orke t tr pesmi vodi dirigent Angelini. 20.40: K m- eert tria -Emona . 21J.0; p.ejr?rjeva j;l^c;-ba — spominska svečanost i v* :S1. Narodac. ALI KE2* SE NE VESTE, ia vam oglas v >Slo-venskem Narodu< odvzame vse Vase skr-n r Ce iščete službo •iti stanovanje, če žell-e Karkoli kupiti, se lOrnite na oglasni oddelek >Siovenskega Narori?.<. M Vam bo s :enenlm oglasom iz-poLUl Zeljo INSERIRAJ BANCO di ROMA BANCA 01 INTERESSl NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI ANNO D! FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE PODRUŽNICA V LUBIANA Marijin trg 5, telet 4316-4317 TUTTE LE OPBRAZIONI DI BANCA - VSI BANČNI POSU Stran 4 »S L O V E N S K I N ARO O«, *>bota. 15. maja 194$-XXI Ste v. no Ljubljanski majmi: i dogodki L 1809 Bitka za Ljubljano med napoletmrkimi vojnami L I809 Ljubljana, 13. maja zajiimiva jo zgodovina. Ljubljane «ned fran(x>akirni vojnami m mnoge Ljubljančane bo najbrž zanimala se tem bolj, ker jim niso znane mnoge podrobnosti; v splodni ljub'jr.nski zgodovini so francoske vojne obdelane ket epizoda, zato so prav najzanimivejši dogodki najmanj ^ani Bitka za Ljubljano maja 1. 1809 je bila sicer večkrat opisana. Posebno dragocen vir je Cojzov dnevnik iz tistih časov; Cojz je zelo podrobno zapisoval dogodke t's^h usodnih dni. Toda iz Cojzovega dnevnika dogodki ne izstopijo dovolj plastično pred človeka, ki ni primerno poučen, kako so se razvijali beji na jugu m kako je prišlo do zavzetja L ubijane Mnogo zanimivih podrobnostih o bojih, odnosno pogajanjih za Ljubljano pa zvemo iz razprave stotnika H Sandiija^ objavljene 1. 1912 v >Carnioli< pod naslovom ~D:e Franzosenkampfe 'n Krain 1809«. Glavni obrisi dogodkov L. 1809 se je avstrijska vojska spopadla z megočno Napoleonovo armado. Vojna s« je začela aprila. Avstrijski državniki in vojskovodje so si mnogo obetali od nje. Avstrijska vejska je prekoračila državne meje. 'n sicer vojska nadvojvode Karla, vrhovnega poveljnika, je začela prodirati na Bavarsko 9. aprila. Bavarci so bilj tedaj na Napoleonovi strani. Napoleon se je tedaj udeleži vojne — kakor sicer že prej in pozneje na raznih bojiščih — na Bavarskem. Vojska nadvojvode Janeza, poveljnika notranjeavstrijskih zborov, je pa 10. TV. napadla proti Italiji ter se spoprijela z vojsko Napiler novega pastorka Eugčna Beauhamaisa. Razen tegi je 15. aprila začela prodirati na ozemlje varšavske vojvod ne, nekakšnega Napoleonovega protektorata, vojska nad vej v. Ferd nanda d'Este. Vse se je začelo srečno in Avstrijci so «e še posebno veselili, ker so se hkrati začeli Napoleonu upirati Bi varci. Ko bj Avstrija tedaj imela močnega zaveznika, bi Napoleonova vojska najbrž prež vljala črne dni, teda Avstrijci so osttui osamljeni v boju proti mogočnemu nasprotniku. Avstnji nisc pomagali ne Prusija, a tudi angleška pcmoč ni bila vredna omembe Rusija je bila tedaj še zaveznica Franc'je. Kmalu se je izkazalo, da Avstrijci ne bodo nič opravili proti Napoleonu. Vojna sreča je ostala zvesta velikemu vojskovodji, zlasti še, ker je bila njegova vojska močnejša, čim je Napoleon prispel na Bavarsko, je že začel tolči Avstrijce; 17. aprila je prispel na bavarstoo bojišče, a že 19. in 22. aprila so bili Avstrij-ei tako tepeni, da so se morali umakniti eelo na češko. Francozi so 13. maja po kratkem obleganju že zasedli Dunaj. Več »reče je imel nadvojvoda Janez na jugu, jrmaga Avstrijcem tu ni nič pomagala, ker so morali začeti hiteti na sever zaradi poloma na Bavarskem, ko je Karlova armada potrebovala pomoči. S tem pa še ni bil konec avstrijskih porazov. Avstrijci, pod poveljstvom Chastelerja, so bili premagani tud' na Tirolskem in so se morali umakniti na Koroško, še huje je bilo, da so bili deli avstrijske južne armade, ki so imeli nalogo, naj bi ščitili umik ter zaradi tega niso odrinili z vojsko nadvojvode Janeza, in sicer posadke v trdnjavah — povsod tepeni. Italijanski podkralj Evgen je zasledoval vojsko nadvojvode Janeza in avstrijska vojska ga ni mogla nikjer ustaviti; padale so trdnjave po vrsti: 17. maja Nabor jet, 18. Predel in 21. maja je bila italijanska armada že v št. Vidu nad Celovcem. Oddelek Francozov je 18. maja prodrl v Treste. 20 maja je bilo zav%eto Razdrto in francoski general Macdonald. glavni poveljnik na jugu, je poslal močne oddelke vojske proti Ljubljani. Francozi so bili že 17. maja v Logatcu in 19. maja na Vrhniki, a naslednji dan so že zasedli Glince in šišenski vrh. Proti Kranjski je na tudi prodiral poznejši maršal in guverner Ilirije Marmont, in sicer iz Dalmacije. Tako je bila Ljubljana neposredno ogrožena. V začetku je kazalo, da se bo mesto vsaj častno branilo in menda bi se tudi labko. Poveljnik 9. kora armade nadvojvode Janeza hrvatski ban Gyulay je 15. maja po umiku od Naborjeta prispel v Ljubljano, a so ni tu ustavil. V Ljubijam je bilo prepuščeno poveljstvo upokojenemu že 76 let staremu generalu Mcitellu. ki je bdi po rodu Francoz iz Belgije. Gyulay s*: je umaknil na Dolenjsko in Ljubljana je bila prepuščena slab' posadki in še slabšemu poveljstvu. Po prizadevanju Moitella je postaj poveljnik mesta upokojeni major Lefebre, prav tako Francoz, a doma z Ni zozemskega ... Ironija usode ... Pozneje se je izkazalo, da sta se oba branilca Ljubljane najbolj bala za svoje dragocenosti, ki sta jih dala prenesti na Grad, ob >ugod-nemc trenutku sta se pa predala, odnosno prodala, na kar nista dolgo čakala- Plačajte zaostalo naročnino! Ljubljana po porazih Avstrijcev na jugu Po porazih Avstrjcev na jugu. ko je bil še ljubljanski vojaški poveljnik generai-major Khevehuller. je zavladalo v Ljubljani mračno vzdušje Neprestano so prihajale vznemirjajoče vesti. V Ljubljani so se zbirali izčrpani in bolni \Tojaki po dolgih in naglih pohodih na umiku. Zdelo se je. da so se demoralizira joče vesti širile z določenim namenom, čeprav tedaj niso še poznali propagande in pete kolone. Ljubljanski vojaški poveljnik je prejemal boieh-ne vojake, ki ni mogel z njimi nič početi. Potrebni bi biP sposobni in mečni delavci za utrjev-alna dela, ki so zelo počasi napredovala; delavcev je primanjkovalo. Ljubljano so začeli utrjevati po narečilu nadvojvode Janeza že ob koncu L 1808. toda pozimi niso megli delati, tako da je spomladi 1. 1809 čalcalo še mnogo dela. Delo so skušali čim bolj pospešiti ter so zaposlovali delavce tudi ponoči. Delavce so skušali pritegniti z boljšimi plačami. Posebno se jim je mudilo, da bi uredili okope vsaj kolikor je bilo p trebno za namestitev topov. Slabe utrdbe Da so bile utrdbe še zelo nepopolne m slabe, je razvidno iz poročila ing. majorja Jakardofskega; poročal je 15. maja vrhovnemu poveljniku, kako je prav za prav z ljubljanskimi utrdbami in izjavil, da bi bilo treba še najmanj 10 do 12 dni dela. če bi naj grajsko in gc lovsko trdnjavo uredili za resnejšo obrambo Jakardofskv ni bil posebno zadovoljen z moštvom topništva n je naglasil, da bi meralo biti tako vneto, »da bo pripravljeno tu najti svoj grob«. — Prav zarad- slabih utrdb je boj? odklonil poveljstvo v Ljubljani Khevenhiiller. Na;-brž so bik v hudi zadregi. k:mu bi naj .z-ročili poveljstvo, aH so pa še z?1g cenili zasluge starega generala, da je Dominik Chevalier do Mo telle postal poveljnik ljubljanske obrambe. Mo telle je bil. kakor rečeno France:'., po redu iz Mousa v Belgiji. V Ljubljani ae je naaeHL da hi t« tdttvr pokoj. Cenili so ga zla*ti, ker ae je iakaar 1 pri obrambi Nam ur j* L 1793. Gjrulav Je imenoval Moitella za poveljnika baje predvsem zato, ker je strokovnjak ing. majer Jakardofskv bolj zaupal temu generalu kakor Khevenhullerju. Poveljnik ienijskega. oddelka je bil Jakardo£sky, topništvu je poveljeval stotnik Avrath, poveljnik mesta je pa bil, kakor rečena major Lefebre, kakor je želel Moitelle. Vrhovni poveljnik Gvulav si ni mogel ustvariti prave sodbe o ljubljanskih utrdbah, kljub poročilu Jakardofskega In kljub ogledu. Ko ae je obrnil na Jakardofskega z vprašanjem, ali bt obe utrdbi, grajska in golovSka vzdržali v 24 urah dva napada, je strokovnjak odgovoril povsem določno: Ne! Po prvotnih načrtih Jakardofskega bi morah biti obe utrdbi tako močni, da bi lahko zaprli vse tri glavne ceste, to se pravi sedanjo Dolenjsko. Tržaško in Celovško (dolenjsko, notranjsko in koroško). V Ljubljani bi morali tudi zbrati dovolj živeža, da bi lahko vzdržali daljše obleganje. Pri vsem tem bi tud^ ne smeli pozabiti na stranske ceste, ki so držale prj Viču jn Kozarjah za Rožnikom med Tržaško in Celovško cesto. Ta prehod bi bilo mogoče zapreti samo z utrdbo na šišenskem vrhu, a delo so samo načeli. Kmalu so ga opustili, ker ni bilo izgledov, da b' ga l-ihk^ končali ob pravem času. To je bilo usodno, kajti poslej niso mogli več računati, da bodo obvladovali iz mesta, z Gradu in Gclovca glavne ceste, saj je bil mogoč prehod med Tržaško m Celovško ter Dunajsko cesto. Dunajske ceste nisr. moofli več zapreti s topniškim Ognjem. Pr- tem je treba upoštevati, da ima Dunajska cesta odcep protj Zasavju in da j"4 imela Lit;ja zvezo z Dolenjskim, odnosno Novim mestm. Dolenjsko je pa b1'!© zopet zvezano z Notranjskim. Potemtakem je Ljubljana izgubila pomen trdnjave, ker ni več zapirala glavnih deželnih cest ter ni moprla resno ovirati premikanja francoskih čet. Golovška in graiska tmdjava sta bili sami brez pravega pomena. (Nadaljevanje.) Tnnisko bojišče: Italijanske dete v prednjih postojankah Ki u 2 žilavi in marllivi Izven svo§2 đztnovme živeči Kitajci s3 poslali leta l$4o demov 7^2 miiijcntsv dolarjev škj bodo znašala 7 milijonov turških funtov. Malone dograjen je tudi vodovod iz jezera Sa pandža do tvornice papirja in celuloze v Ismidu. Tudi turška tekstilna industrija se lepo j razvija. Montaža tovarniških naprav za ! izdelovanje preje in blaga iz odpadkov je ' do dveh tretjin že končana. Ta tovarna bo začela obratovati čez nekaj tednov in njena letna kapaciteta bo znašala okrog 6000 m blaga. Tovarno grade v mestu Kajrseri Tako bo imela Turčija vsako leto na razpolago 250 ton preje kakor doslej. Ta preja se bo lahko uporabljala za izdelovanje cenejšega blaga zlasti blaga za tapeciranje. Tekstilna tovarna v Bunuanu, kjer so zdaj pridelovali samo volno, je bila razširjena s predilnico in tkalnico za bombažev-ino. Tekstilna tovarna v Ereghi je dobila še naprave za proizvodnjo škroba. Država namerava prevzeti tvornico vžigalic v Buyukdere ob Bosporu. V njej je zaposlenih okrog 700 delavcev. Tovarno ie zgradil pred 14 leti po naročilu tur- Mnogo Kitajcev je raztresenih po širnem svetu in tudi v vzhodni Aziji sami jih živi mnogo izven meja njihove '-eiike domovine. Toda za domovino so t^di ti Kitajci pomembni, saj pošiljajo domov vse svoje prihranke. Kitajci so ze!n skromni in varčni. Leta 1910 ?=o domov okrog 700 milijonov dole.rjov Pred sedanjo japonsko-kltnjsko vojne o znašali njihovi domov poslani prihranki vsako leto krog 300 lilij on ov dolarjev Največ prihranjenega denarja so ostali domov v Indoneziji naseljeni in zaposleni želi okrog 2.000.000. V njihovih rokah je večji del tajskega poljedelstva, odločilno vlogo pa igrajo tudi v gospodarskem življenju, zlasti v trgovini. Riževe plantaže in trgovina z rižem ie skoraj izključno v njihovih rokah. Tudi na industrijo imajo velik vpliv. V Indokini ie Holon pri Sai-Sfonu ki igra s svojimi luSčilnioami riža zelo važno gospodarsko vlogo, čisto kitajsko mesto, dočim je v Ha'phongu odstotek kitajskega prebivalstva tudi zelo velik. V ostali zadnji Indiji :n na otokih bivše Ške vlade znani Kreiigerjev koncern. Po polomu koncema je prevzela tovarno ameriška banka Irwingtru>t. Turška vlada je plačala iz tega nastale obveznosti najprej v ameriški valuti, pozneje po prepovedi izvoza deviz pa v turški. Pojajanja z za-stopn ki ameriškega podjetja bodo kmalu zaključena. Kupnina bo znašala baje 5 milijonov dolarjev. Japonska šolska mladina dela V japonskem mestu Tamba *e glas* zdaj geslo učencev in učenk: po dnevi delati v tovarni, zvečer jxi učiti se v šoli. Tudi Japonska je v totalni vojni, kar pomen., da mora vse njeno prebiva sivo zastaviti vse tvoje sile za dosego končno zmage V motu Tamba je tovarna suhih baterij in v n.u dela zdaj večinoma šolski mladina. 250 učencev in 50 učenk vil ih šol dela čez dan v tavani, ZVCOar pa h-v.i: v šolo. Križanka št. 72 Kitajci, ki jih je 5 000.000 Japoncev je nizozemske Indije, je ;gral odločilno v Io- na tem področju samo okrog 10.000 pa imajo kljub temu eliko spodarsk« premoč. V Siamu živi 2.000 000 Kitajcev, na Malajskem polotoku 1 50 0O0 v »to-ški Indiji 1.200 000 v Indokin 500.000, na Havaji 25 000 v Avstraliji 20.000, na Japonskem 30.000 na FormozJ ->a 4.100 000 V Rangunu so Kitajci skoraj povsem izrinili iz gospodarskega življenja domače prebivalstvo. Kitajci prihajajo v jugovzhodno -zijsko področje večinoma kot trgovci ali delavci. V prvih letih sedanje vojne med Taponsko ln Kitajsko se je preselilo okr-g 40 milijonov Kitajcev iz vzhodnih, deloma ze1© gosto naseljenih pokrajin v rapadne. Seboj ti Kitajci niso prinesli samo rvojega kapitala, temveč tudi moderne gospodarske oblike in utrdili so zavest edinstva kitajskega naroda Kitajci ~o zelo žilavi množe se hit^o in kamor oriie-io kmalu .zpodrinojo domačine, ker so izredno marljivi in skromni, tako da delavci drugih narodnosti sploh ne morejo z njimi tekmovati na delovnem treru To se je pokazalo zlasti v Anamu. kjer se je polazna glede prebivalstva v zadnjih ^0 letih povsem izpremenil Gorska plemena -fiazo Jao in Musoe so bila pregnana proti *u-gu. Leta 1890 so segala ta plemena še do 20° severne širinp, zdaj pa naletimo na nje še na Muhnenjskl višini 10° severne širine). Tajska plemena so se izselila iz jugozapadne Kitajske ter se nasebla ob Mekongu. kjer so absolvirala plemena Mon in Kmer. že pred stoletji so segali kitajske naselbine v področje sedanje Tajske. Največji val priseljevanja ie pa prinesel seboj razvoj pridelovanje riža v zadnjih 50 letih. V Tajsko se je priselilo okr:»g «00.000 Kitajcev m zdaj iih *ivi v tej de- go v priseljevanju Kitajcev razvoj rudarstva in plantažnega gospodarstva. Na Malajskem polotoku so bili Kitajci pionirji v prid" bivanju cina in kot delavci pa tudi kot lastniki industrijskih podjetij so igrali odločilno vlogo. Na plantažah gumija so Kitajci poleg Indijcev glavni delavci. Močan vpliv imajo Kitajci na Malakki na Filipinih in tudi na ^favaji kot srednji stan. Kot bankirji, lastniki plantaž in trgovci zavzemajo gospodujoč položaj, tako da se domače prebivalstvo večkrat dvigne proti njim in njihovemu gospodarskemu zatiranju. Toda vladni organi morajo računati z njihovo gospodarsko močjo. Bojkoti kitajskega blaga so tu zelo pogosti. V jugovzhodn Aziji živeči Kitajci so vedno bolj navdušujejo za Vančigveja in Japonsko. Vendar pa to obenem kaže, kako pesimistično presojajo kitajski gospodarski krogi položaj Anglije in Amerike na Daljnem vzhodu. Razmah turške industrije Navzlic raznim težkocam. ki jih prinaša seboi vojna, zlasti v pogledu nabave strojev in sestavnih delov v inozemstvu, se turška industrija lepo razvija. V mestu Si vas so zgradili vel-ko cementno tovarno, ki prične v kratkem obratovati. Vse stroje je dobavila Nemčija. V Karabuku so ieli graditi tovarno žveplene kisline. — Naprave za izdelovanje barv za uniformno blago so v glavnem končane, tako da se bo lahko obratovanje v kratkem pričelo. V Karabuku nameravajo poleg tega zgradit: tvornico varjenega železa Stro- Besede pomenijo: Vodoravno: 1. čuvati, paziti, nad zorovati, 8. umetnjca, 16. strupen plin, 17. pevski glas, 19. hitri sel, 20. egipčansk. sončni bog, 21. italijanski veznik, 22. častnik v bivši jugoslovanska vojsk. 24 podar ieno. izročeno. 25. izvirnik, prvopis 27. latinsko ime za sklon, 28. del vlaka, 29. zunanja podoba snovi, 31. cirka. 32 predplačilo, 34. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja (»Izza kongresa«), 35. vinjeni. 36 elektrode. 38. prekop, podzemna naprava. 39. oblika pomožnega glagola, 41. pojdi, hodi, 43 porogljivci. zasmehljiv-ci, 46. razsvetljen, obsijan 50. medmet. 51. vse. nepoškodovana. 52. pivski vzklik. 54 lepotec v grški mitologiji. 56. latinski pozdrav, 57 deli nog. 60 okovana palica pri plugu. 61 ameriško gorovje. 63. vas pod Šmarno goro. 65. tuje moško ime. 68. postaja ob prog. Zidani most—Zagreb. 69. leposlovni izdelki. 70. pritok Seine. Navpično: L hrvatsko mesto ob Dravi, 2. pristroj. naprava. 3. izraz pr; kvartanju. 4. država v USA. 5. mesto v Bolgariji, 6. arabski konj, 7. evropska dr žava. 8. padavina, 9. igra na srečo, 10. azijska visoka planota. 11. okrajšan veznik (pesn. oblika), 12. moško ime, 13. reka v Zadnji Indiji 14. kositer, 15. prijeten duh. okus, 18 pesem. 22. avtor romana »Ženske in menih:«. 23. mesto na francoski rivieri, 26. vas pod Krimom. 30. kar se tfi i ma izgubi na leži. 33. stalne, ob zanesljive, 35 zavitek, omot, 37. deli telesa, 33. oziraln. zaimek. 40. eno*a za določitev mehaničnega dela. 42 prvina (j -i), 44. estonsko glavno mesto, 45. medmet, 47. psujem, nespoštljivo sovorim, 48. medmet (srbohrv.). 49. nihče. 53. nesoglasje, nesporazum, 55. čarodeji (tujka), 57. tako. tukaj (lat.). 58. okrajšano tnie moško ime, i 59. srbsko moško ime, 62. kratica zy meddržavno organ'/ac jo. 64. število, 6rt. [g| al-na karta. 67. giei 3. navpično. * reaitf:v križanke sjt. 71. Vodoravno: i. nogavica, 8. obad, 9. niti, 11. vojak, 13. nor. 14. olikan, 16. ma, 17. capin, 19. Aral, 21. cena, 23. ro, 24. i ta> min, 26. ime, 2S. Ag. 29. juvdi 32, « p, 34. Anam, 35. karo. 37. apaš, 39. oj, 10. nor, 41. so, 42 Dakai. 44. dom, 45. rt. 46. peki, 47. oče. 48. povoj, 49. skodcla. Navpično; i. novotarija, 2. obol, 3. ga-jica. 4. Adakale, 5, in, 6. cin, 7. atom, 10. Iračan, 12 kap 15. nema, 20. rtom linija, 22. Niger. 25. Te!. 27. Eva, 30. ei i