KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 161 NOVI ODLOMKI PROTESTANTSKIH TISKOV OB 400-LETNICI PRIHODA TISKARJA MANDELCA V LJUBLJANO MARIJAN SMOLIK Raziskovalno delo v naših knjižnicah, ki hranijo stare knjige, se doslej; pri nas še ni dovolj usmerjalo v študij knjigoveškega de- leža pri izdelavi knjig. Poročilo o tem, kako smo v Semenišiki knjižnici v Ljubljani našli dve protestantski knjigi, kii sta bili 400 let skriti v platnicah drugih knjig, naj bo maj- hen prispevek za spoznavanje naše kulturne preteklosti, hkrati pa spodbuda za večjo^ lju- bezen do 'knjižnih starin. Knjigoveško delovanje prvega ljubljanske- ga tiskarja Janža Mandelca je pred leti za- čel odkrivati madžarski bibliotekai'gki stro- kovnjak Gedeon Borsa. Ugotovil je, da je Mandole po svoji prißilnd preselitvi na Mad- žarsko vezal različne knjige, ki so se ohranile do danes. Te najdbe so ga vodile do sklepa, da jq Mandelc vezal knjige že tudi v Ljub- ljani.* Mandelčevo avtorstvo knjigovešikih izdel- kov je G. Borsa dokumentiral z različnimi knjigoveškimi pečati in valji, (ki iih je upo- rabljal pri vezavi knjig, zlasti koledarjev.- Doslej je Mandelcu pripisal 28 različnih vzor- cev, ki jih je uporabljal pri vezanju 2i knjig v letih 1582—1605, ko je delal na Mad- žarskem. V septembru 1974 se je G. Boräa mudil na raziskovalnem delu v Ljubljani, kjer je upal v naših knjižnicah najti še kakšno Mandelče- vo vezavo. V Semeniški knjižnici se mu je to posrečilo pri Icnjigi s signaturo J VII 5: Fr. Laurentius Surius, De probatis sanctorum hi- storiis. Tomus Quintus (Sept. — Oct.), ki je bila tiykana v Kölnu 1574, leto dni pred Man- delčevim prihodom v Ljubljano. Peti zvezek te zbirke svetniških življenje- pisov se po vezavi zelo razlikuje od drugiih zvezkov, ki so vsi vezani v lesene platnice, prevlečene z belim usnjem. Ti zvezki so v primeri s petim zvezkom označeni kot last- nina ljubljanskih škofov in njihove knjižni- ce v Gornjem Gradu. V Mandelčevi knjigo- veznici pa so, kot vse kaže, prvotno manjka- joči (ali pa izgubljeni) zvezek vezali v mehko rjavo usnje in to takrat, ko je delal v Ljub- ljani (poletje 1575 — pomlad 1582). Sedanje nahajališče celotnega dela ^izdaja, da so vseh G zvezkov, tudi tistega, ki ga je vezal Man- delc, prepeljali iz Gornjega grada v ljub- ljansko javno škofijsko znanstveno knjižnico (= Semeniško knjižnico) sredi 18. stol. v času knjižničarja Franca Jožefa Thallmainerja.' Knjigoveški okras te knjige, ki je bil od- ; ločilen za ugotovitev, da gre res za vezavo iz ; Mandelčeve delavnice, je precej preprost. V ; sredini sprednje in zadnje platnice je odtis- i njen 104 X 70 mm velik pokončno ovalen čr- i tast pečat, ki je v Borsovi razpravi označen j s črko B. Postavljen je v preprost oikvir iz črt, na vseh vogalih pa so odtisnjeni še majh- ni (20 X 14 mm) rombasti okraski — spredaj zlati, zadaj brezbarvni. Ti okralsiki, iki jih Borsa označuje s črko c, so petkrat vtisnjeni tudi na hrbtu. CRIKVENI ORDINALIC — TÜBINGEN 1564 Ze samo ugotovitev mojstra knjigoveza bi bila zaradi Mandelčevega imena pomembna | za Semeniško knjižnico, vendar se je pokaza- ; lo, da platnica skriva še dragocenejšo vsebino. \ Ob pregledovanju platnic je tudi nestrokov- ] njak jasno videl, da je knjigovez kot knjigo- Knjigoveški okrasek Mandelčeve knjigoveznice 162 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Ohranjeni del naslovnega lista veški material v platnici uporabil potiskane ; pole papirja, kakor so sii tedaj večkrat po- : magali in si naredili lepenko iz zlepljenih ; Konec hrvaškega predgovora s podpisi listov. Keir je bila v našem primeru mogoče opazitii, da je tekst v platnici slovanski, je G. Borsa predlagal, naj bi platnice strokovno odprli, saj je upal, da bi pri tem morda od- krili kak tisk iz Mandelčeve tiskarne. Po po- sredovanju ljubljanskega strokovnjaka za Mandelčeve tiske prof. Branka ReLspa je platnice previdno odprl knjigovešiki moj- ster Gabrijel škerl v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ugotovil je, da je bil celotni volu- men obeh platnic zlepljen iz 44 potiskanih listov, ki zaradi precej velikega formata knji- ge (32 X 21 cm) niti niiso bili prehudo obre- zani (prvotna velikost listov je bila 32 X 42 cm). Očiščene liste je nato po polah razvrstil že pomočnik ravnatelja NUK dr. Branko Ber- čič in ugotovil, da ti listi predstavljajo vse ra- zen zadnje tiskarske pole hrvaške protestant- ske knjige CRIKVENI ORDINALIC — cer- kveni red in obrednik, tiskane v Tiibiingenu leta 1564. V knjigoveznici so latinsko knjigo spet zvezali, iz najdenih listov, ki niso bili vsi obrezani na istih mestih, pa sem lahko se- stavil približno devet desetin enega izvoda hrvaške knjige, ker je bil namreč vsak list ohranjen v štinih izvodih. Čeprav so bili ne- kateri listi zelo slabo ohranjeni, razjedeni od črvov, ali pa tako močno zlepljeni, da jih ni bilo mogoče rešiti celih, je Semeniška knjiž- nica na ta način pridobila novo protestantiko, ki je pomembna celo v jugoslovansikem meri-' lu. Hrvaška bibliografija pozna Crikveni or- dinalic samo v dveh ohranjenih izvodih (v Berlinu in Dresdenu), pa še za ta dva ni pre- verjeno, če sta še na svojih mestih.^ Z našo najdbo pa je ugotovljena eksistenca še šti- rih izvodov, ki pa seveda niso nilkolL bili »knjige«. Ker bo vsebina hrvaškega cerkvenega reda predmet posebne razprave (v Bogoslovnem vestniku), naj bo tu omenjeno le, da je sorod- na Trubarjevi Cerkovni ordningi, ki je bila tudi natisnjena v Tübengenu 1564. Čeprav na 163 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Začetek besedila o pravem nauku in pridigovanju HrvaŠkem protestantska cerkvena ureditev še ni bila tako razvita kot na Slovenskem, so Trubarjevi hrvaški sodelavcii Anton Dalmata, Štefan Konzul in Juraj Juričic, ki so vsi podpisali nemški in hrvaški predgovor, ho- telii z izdajo cerkvenega reda poskrbeti za urejen razvoj in delovanje protestantskih cer- kvenih občin med Hrx'ati.*» V teikstu je najprej razlaga, kaj je pravi nauk in pridigovanje ter obred krščevanja, nato kratek katekizem s stanovskimi nauki. Obredni del se nadaljuje s pokoro in Gospo- dovo večerjo, prevedene so molitve za nedelje in praznike in prošnje za vse potrebe. Od- stavek o cerkvenih pesmih uvaja navodila za obrede v cerkvenem letu. Na koncu so, obredi poroke, obiskovanja bolnikov in po- greba. V nasprotju s Trubarjevo ordningo je hrvaški ordinalic preveden dosledno po württemberskem cerkvenem redu, kakor je zapisano že v naslovu, ki' pa, žal, na nobenem ^ našem listu ni cel ohranjen.'^ j NEZNANI (LJUBLJANSKI) KNJIGOVEZ IN TRUBARJEV NOVI TESTAMENT 1582 Druga knjiga Semeniške knjižnice (s signa- turo G n 2), ki v svojih platnicah skriva protestantsko knjigo, je juridični priročnik »Practica Canonica Criminalis« benediktinca Alfonza Vilaguta iz Neaplja, tiskan v Frank- furtu leta 1588, in nekoč last jurista. P. Strell- mayra, v naši knjižnici pa vsaj že leta 1770. Knjiga formata 17 X 26 cm je vezana v belo (zdaj orumenelo) usnje, ki je zelo bogato okrašeno z vtisnjenimi knjigoveškimi vzorci. Ob ifekanju knjig z ekslibrisi za lansko razstavo ob svetovnem kongresu ekslibristov sem opazil, da je bil v tej knjigi nekoč nalep- ljen majhen ekslibris: ko pa so ga pozneje odtrgali, so z njim vred odtrgali tudi del knjigoveškega lista na notranji strani spred- nje platnice. Bilo je mogoče prebrati besedi »bomo imeilli«. Spodbujeni po malo prej ugotovljeni najdbi hrvaškega ordinalica portreti štirih reformatorjev neznanega knjigoveza 164 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Knjigoveški okrasek neznanega knjigoveza so tudi to knjigo v NUK odprli in pojavili so se liisti drugega natisa Trubarjeve nove za- veze, tiskane v Tübingenu leta 1582 (Ta drugi deil noviga testamenta). Zaradi zelo lepe vezave, ki se pri odpiranju nujno nekoliiko poškoduje, in ker najdeni tisk ni tako zelo redek,' je knjigovez razdrl le zadnjo platnico, iz katere smo dobili 17 lis- tov iz druge polovice omenjene Trubarjeve knjige. V primerjavi s prej opisano Mandel- čevo vezavo je neznani knjigovez za lepljenje te knjige uporabil zelo močno lepilo, ki ni dopuščalo, da bi liste lepo očistili. Zaradi razmeroma majhnega formata so listi zelo močno obrezani, tako da niti ena stran ni ohranjena cela. Ime knjigoveza, ki je vezal to knjigo, osta- ja za zdaj še neznano, ker knjigoveška obrt tistega časa še ni dovolj raziskana.' Nobeden od doslej znanih knjigovezov v Ljubljani za to delo ne pride v poštev, ker je vezal knjigo, ki je bila tiskana šele 1588. Ni pa dvoma, da je bil tudi ta knjigovez protestant (vsaj Ne- mec), ker je imel na zalogi še protestantske tiske in ker je katoliško knjigo okrasil z iz- razito protestantskimi (knjigoveškimi pečati. Na sprednji in zadnji platnici je v sredini ok- rog lepega plemiäkega (ße ne ugotovljenega) grba napis VERBUM DOMINI MANET IN AETERNUM (Gospodova beseda ostane veko- maj: Izaija 40,8 in 1. Petrovo pismo 1,25). Zu- nanji okvir pa je sestavljen iz majhnih por- tretov štirih reformatorjev: Erazma Rotter- damskega Jana Husa, Martina Luthra in Fi- lipa Melanchtona. Vsak portret je namreč podpisan vsaj z delom imena, ugotovljiva pa je tudi podobnost z njihovimi portreti, npr. v encildopedijah. Knjigoveške valje s temi portreti so tedaj pogostoma uporabljali v različnih izvedbah in velikostih. Tudi Man- delc je npr. imel dve varianti.« Uporabljeni plemiški grb je bil prvotno namenjen samo za knjige določenega lastnika, toda knjigovez ga je ohranil tudi za druge knjige in ga uporabljal tudi po prihodu v Ljubljano. Prav tako je npr. Mandelc še na Madžarskem brez zveze z vsebino knjige upo- rabljal kranjski deželni grb kot okras nem- ških beležnih koledarjev iz začetka 17. sto- letja, torej je bila to običajna praksa knji- govezov.' Zaradi uporabljenih slovenskih potiskanili listov lahko s precejšnjo verjetnostjo sklepa- mo, da je bila omenjena knjiga vezana v Ljubljani, čeprav je bila tiskana v Nemčiji in so vsi knjigoveški okraski nemški. Obe najdbi pa potrjujeta prej navedene Bučarje- ve podatke (gl. op. 7), da so hrvaške pro- testantske knjige vezali v Ljubljani in v Kranju in da so tudi slovenske protestant- ske knjige uvažali iz Nemčiije nevezane, v polah, in jih vezali doma. Tako je tudi bolj razumljivo, da so se pri knjigovezih še dolgo ohranili listi posameznih knjig, Id so bile v katoliški deželi prepovedane, npr. Trubar- jev novi testament in hrvaški ordinalic. Pri uporabljanju teh titìkov za polnilo plat- nic najbrž knjigovezi niso imeli nobenega po- sebnega namena; hoteli so le koristno pora- biti liste, ki so jim bili pri roki, pa morda zaradi kakšne majhne poškodbe niso bUi upo- rabni za vezanje v knjigo, ali pa tega za- radi katoliškega nadzorstva niso več upali. Samo hudomušno sklepanje bi moglo za 400 let nazaj trditi, da bi katolišikim naročnikom (v našem prvem primeru celo ljubljanskemu škofu Glušiču, Radlicu ali Tavčarju) nalašč v platnicah podtaknili protestantske tiske. Skoraj ni dvoma, da so v naših starih knjiž- nicah še knjige te dobe, ki skrivajo v sebi stare tiske. Dosedanje najdbe, ki so bile povsem slučajne, to potrjujejo.'" Seveda pa bi bilo za dragocene knjige iz 15. in 16. sto- letja zelo škodljivo, če bi se odpiranja plat- nic iz nekakšne raziskovalne strasti lotevali nestrokovnjaki, ker bi naredili več škode kot ko'"isti. 165 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Primer ohranjenosti enega lista Trubarjevega novega testamenta OPOMBE i. Joannes Manlius könyvkötöi tevékenysége — Die buchbinderische Tätigkeit von Joannes Manlius; posebni odtis zbornika budimpeštanske državne Széchényjeve biblioteke 1970—1971, str. 301—321. Prim. kratek povzetek vsebine: F. Seb- janič. Novi razsegi Mandelčeve dejavnosti. Naši razgledi 20. 6. 1975, str. 331. — 2. Prim. nav. razprava str. 313 in 316, kjer so tudi ustrezne reprodukcije. — 3. V Thallmainerjevem abeced- nem katalogu iz sredine 18. stol. je vpisano ce- lotno delo z vsemi zvezki. Navedeno je, da so ga dobili v zameno iz Gornjega grada. Prim. tudi Primož Simoniti, Med knjigami iz stare gomjegrajske knjižnice: Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice I, Ljubljana 1974, 24 in: Branko Reisp, Tiskarna Janeza Mandelca in leta 1578 tiskana pesem o zmagi Ivana Ferenbergerja nad Turki: Kronika XXIII 1975, str. 82. — 4. Prim. Bučar-Fancev, Bibliografija hrvatske protestantske književnosti za reformacije: Sta- rine XXXIX, Zagreb 1938, 112; Josip Badalič, Jugoslavica usque ad annum MDC. Bibliogra- phie der Südslavischen Frühdrucke, Aureliae Aquensis 1959, 83, 85. — Celotni naslov se glasi: CZRIKVE- / NI ORDINALICZ, KA- / koße vpravoi Katolitsaßkoi, Krißtyanß- / koi Czrikvi, Herczeßtva VVirtem- / berßkoga, vße prave Bosye / ßlusbe opravliayu i / ßluse. / Szad nai- prvo V'hrvatßki yazik / preobrachen i Htampan. / Würtembergij"che Kirchenordnung in die / Crabaüjche Sprach vertiert vund / mit hatei- nijchen Büchjta- / ben getruckt. — 4. a Imena Trubarjevih sodelavcev pišem v obliki, kakor se je udomačila v slov. literarni zgodovini (npr. Zgodovina slovenskega slovstva I, Ljubljana 1956 na str. 226). Br. Reisp je v omenjeni razpravi (gl. op. 3) na str. 82 ista imena zapisal po Elze- jevem opisu ordinalica, sami so se pa pod nem- škim predgovorom podpisali: Antonius Dalmata, Stephanus Ißterreicher, Georg lurtjchitjch, pod hrvašldm pa: Anton Dalmatin, Sztipan Ißtrianin in lurai luritsich iz Vinodola. — 5. O vsebini in pomenu Trubarjeve Slovenske cerkovne ordninge prim. komentar Draga Šege: Med biblijo in cer- kovno ordningo, str. 113—138 v skrajšani izdaji v zbirki Kondor št. 153, Ljubljana 1975. (O od- nosu slovenskega in hrvaškega cerkvenega reda do nemških predlog in med seboj gl. tam na str. 129.) — 6. Ohranjenih je vsaj 12 izvodov, od tega 3 v Ljubljani. — Prim. Br. Berčič, Das slovenische Wort in den Drucken des 16. Jahr- hunderts: Abhandlungen über die slovenische Reformation, München 1968, 221—223. — 7. Fr. Bučar, Povijest hrvatske protestantske književ- nosti za reformacije, Zagreb 1910, 133, 134, 171, 172 navaja knjigoveze Leonarda Stegmana in Krištofa Plessner ja v Ljubljani in Seytlingerja v Kranju, ki so delovali v letih 1562 in 1563. Zdaj je torej ugotovljen še Mandelc v letih 1575 do 1582. — 8. Prim. G. Borsa v nav. razpravi slika I in V na str. 313. V pismu dne 22. maja 1975 me je pa opozoril na delo Konrada Haeb- lerja, Rollen- und Plattenstempel des XVI. Jahr- hunderts, Bd. II, Leipzig 1929, ki opisuje več 166 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Žigov te vrste. Knjige, žal, nisem mogel uporab- ljati, ker je v slovenskih knjižnicah ni. — 9. Prim. G. Borsa prav tam, reprodukcije koledarjev na str. 310 in 311. — 10. 2e pred desetletji so v j NUK na ta način prišli do protestantskih ti- i skov, prim. Tovariš 25. I. 1952, 59—60. Primož \ Simoniti pa v istem zborniku NUK (gl. op. 3) v razpravi: Se nekaj inkunabul v slovenskih knjiž- nicah, na str. 68—69 popisuje dva enolistna ti- ska — inkunabuli iz leta 1485, ki ju je našel v Semeniški knjižnici, prilepljeni na platnice.