Naročnina me tečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111 VENEC Telefoni iredatttva ln aprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak daa zjntraj razea ponedeljka !■ deeva pe praznika Ca k'e v al raCan Ljubljana številka 10.650 in 10,349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica ftteviikafc, Žrtve za vojno Sedanja vojna je, kakor vemo, obenem ^ospodarsku vojna, ki zavzema že danes ogromen obseg in ga bo čedalje bolj. Obe stranki skušata z vsemi razpoložljivimi sredstvi zasuti druga drugi vse gospodarske vire in sicer ne samo tiste, s katerimi se vodi vojna, ampak tudi one, ki so potrebni za življenje in napredek naroda samega. Če je bilo tako že v minuli svetovni vojni, je danes brezprimerno bolj. To je pojav, kakršnega svet v tolikem obsegu in s tako radikalnimi sredstvi še ni poznal. Če se je moglo kdaj govoriti o vojni brez ozira in do uničenja, potem je v pravem in polnem pomenu mogoče govoriti o njej sedaj, ko so vsi izumi sodobne tehnike postavljeni v to službo in ko padajo pred tem ciljem vsi človečanski običaji in vse postave človeške morale. Znano je, kako zelo trpi zaradi te vojne Nemčija, ki je morala svojemu prebivalstvu naložiti žrtve brez primere zato, da bi bila armada preskrbljena z vsem in da se ne bi izčrpale zaloge, ki so bile nakopičene za prehrano oboroženegu in neoboroženega naroda. Zlasti je prizadeta Nemčija po morski zapori, s pomočjo katere Anglija in Francija skušata presekati ves izvoz in uvoz Nemčije, kjerkoli jima je to na morjih mogoče. Zaradi tega je za Nemčijo najvažnejše vprašanje dobava surovin, ki so potrebne za njeno industrijsko proizvodnjo, brez katere ni mogoče voditi vojne. Čeprav more Nemčija, kjer ji je svetovni trg odprt, zamenjati surovine in prehrano s proizvodi svoje industrije, pa so j: postavljene na pot druge težkoče, ker skuša njen nasprotnik to kupčijo preprečiti s tem, da ponuja dobavitelju večje cene in sicer v denarju, ki ga ima v izobilju. Nemčija si je v zadnjem času zagotovilu tuko prehrane kakor surovin z izmenjalno pogodbo s Sovjeti in res se je ta izmenjava že začela. Iz Sovjetije odpremljajo v Nemčijo predvsem petrolej čez bivšo poljsko mejo, kjer ga morajo zaradi razlike v železniških tirih pretovoriti na kamijone, dočim se v Hamburgu natovar-jajo ladje s stroji in orožjem za Sovjetijo. Ker pa so upravne, gospodarske in prometne razmere v Sovjetiji v več pogledih še slabše, kakor so bile v carski Rusiji, in ker bo Sovjetska unija, ki se čedalje bolj zapleta v vojno, sama rabila pretežni del svoje produkcije, izgubi pogodba s Sovjetijo velik del vrednosti, ki bi jo mogla sicer imeti. Toda tudi nasprotniki Nemčije imajo v gospodarskem oziru nemajhne' težkoče. An-' glija ima ogromne gospodarske in finančne vire, ki so danes še večje vrednosti po gospodarskem sodelovanju s Francijo. Ce pomislimo, koliko imata zapodili domokraeiji kredita v devizah, bodisi v drugih trgovskih vrednotah neposredno ali v kratkih rokih v Ameriki in v Kanadi, potem bomo razumeli, kako zelo v tem pogledu prekašata svojega nasprotnika. Ves ta kapital je seveda treba, kakor pravimo, mobilizirati v celoti in v vsakem trenutku, da bi se dosegla čimprejšnja in čim odločilnejša zmaga, tako pravijo v Angliji vsi tisti politiki in gospodarski ljudje ter časopisi, ki hočejo delu vlade pomagati s svojo kritiko. Seveda imajo kritiki vedno poleg dobrih lastnostih tudi to slabo, da ne poznajo ali nočejo poznati težkoč, ki so zvezane s takim naporom vseh sil. Vlada je delavskim strokovnim zvezam naznanila, da ima ogromen načrt za proizvodnjo orožja in streljiva. Letos bo zgradila veliko novih tovarn ter obstoječe prikrojila vojnim potrebam tako, da bo zaposlila en milijon moških in prav toliko žensk, ker ima Anglija začudu še vedno nemalo število brezposelnih. Toda ta načrt ne zahteva samo naravnost astronomskih vsot za gradnje, za instalacijo in za surovine, ampak tudi za delavske plače. Vprašanje potrebnega denarja pa ni otroška igra. Anglija potrebuje čedalje vec tujih deviz, da nakupi razun hrane, ki se po največjem delu mora uvažati iz inozemstva, surovine za vojno industrijo i.n jih prevaža domov. Kako rešiti to vprašanje, ne da bi se bilo treba zateči k inflaciji? Do zdaj je vlada predvsem povdurjula potrebo po čim večjem zmanjšanju uvoza in po štedenju, to je, da se troši čim manj vsega tega, kar ni nujno potrebno za življenje. Potrošnja je sedaj v Angliji že izvedena po prisilni omejitvi raznih živil (vse vrste mesa in masti, masla in sladkorja) in tudi po prostovoljnem štedenju, še bolj pa po tem, da cene živilom hudo m naglo rastejo, zaradi česar so tako zvani nižji sloji brez postave prisiljeni štediti. Da bi dviganje cen zadržala v pametnih ^f-1®1-1, ">PrePrečila. da se ne bi iz tega rodile škodljive posledice, je vlada posegla po sredstvu, du duje podporo trgovcem z živili na_ drobno, za kar izdaja 250 milijonov din našega denarja na teden, če bo vlada hotela to podporo raztegniti še na druge panoge, bo morala biti zelo previdna, ker bi potem ne imela nobenega dobička od dodatnih duvkov in taks na tiste predmete, ki se prodajajo po višjih cenah. Prostovoljni prihranki, kj šo do zdaj dali že okoli 70 milijonov funtov, bodo sicer znižali izdatke in vladi sami prinesli znatne vsote, toda navzlic temu se ne bo mogoče ogniti sorazmernemu dviganju delavskih plač, ker cene živil bodo kljub vsemu šle svojo pot navzgor, čim hujše bodo posledice vojne. Največji vir dohodkov je slejkoprej zunanja trgovina. Prebivalstvo mora čim manj kupovati v inozemstvu, ker taki predmeti, katerih se človek lahko odreče, zahtevajo deviz, ki jih vlada potrebuje v prvi vrsti za nakup surovin in vojnega materiala. Devize pa so tembolj potrebne, čimbolj skuša Anglija nakupovati v nevtralnih državah takega blaga, ki ga potrebuje tudi Nemčija, četudi ga Anglija sama morebiti ne potrebuje. To sevedu zopet zuhteva ogromne vsote in zadeva na oviro v konkurenci drugih držav, ki se ne vojujeio, hočejo pa od voine zaslužiti, med katerimi so v prvi vrsti Severna in Južna Amerika, potem Japonska in Italija, pa seveda Ljuba Davidovič - umrl Po svetovni vojski se je srbska samostalna stranka skupaj s hrvatsko-srbsko koalicijo ter drugimi nacionalistično usmerjenimi prečani (Pribiče-vič, dr. Žerjav itd), združila v Jugoslovansko demokratsko stranko, kateri so se pridružili tudi ostanki nekdanjih močnih srbskih strank, napred-njakov (Voja Marinkovič) in liberalcev (Voja Velj-kovič). Voditelj te skupaj znesene stranke je bil Ljuba Davidovič, ki je 16. avgusta 1919 po Protiču sestavil svojo vlado in z njo vladal do 20. marca leta 1920. Toda njegova nova stranka notranje ni bila enotna. Pomagala je uveljaviti centralistično vidov- Toda ta vlada je bila kratkega življenja ter je čez nekaj mesecev že morala odstopiti. Že poprej se je zaradi Davidovičeve spravljive politike do Slovencev in Hrvatov Svetozar Pribiče-vič s svojimi ožjimi pristaši (Vilder, dr. Budisav-ljevič, dr. Grisogono, dr. Žerjav, dr. Kramer itd.) ločil od Davidoviča ter ustanovil svojo samostojno demokratsko stranko, katera je po padcu Davidovičeve vlade leta 1924. skupaj z radikali tudi prišla v vlado ter je znana v slovenski in jugoslovanski politični zgodovini kot nasilni »PP režinK. — Duša vsega nasilja pa so tudi takrat bili samostojni demokrati in so iz tiste dobe znani pri nas Izjava dr. Antona Korošca ob smrti Ljube Davidoviča Belgrad, 19. febr. Davi ob 8.40 je umrl g. Ljuba Davidovič, predsednik vlade v pokoju, ustanovitelj demokratske stranke in njen voditelj ter večkratni minister. Ljuba Davidovič se je rodil leta 1863. v Vlaški v okolici Belgrada, kjer je obiskoval gimnazijo ter univerzo. Posvetil se je filozofiji ter je po končani univerzi postal gimnazijski profesor. Kot profesor je takoj začel znanstveno delovati ter je napisal razpravo o življenju mravelj. Dasi od mladih nog radikal, se v politično življenje ni vtikal, marveč je začel politično delovati šele v zreli moški dobi ob prelomu stoletja. Takrat je mladina radikalne stranke vedno močneje začela stopati v ospredje, dokler se proces ni končal s popolnim razcepom mogočne radikalne stranke. Mladi so ustanovili novo radikalno stranko, ki so jo imenovali »samostalna radikalna stranka«, med tem ko so bili zunaj znani kot »mladi radikali«, ki so bili v opoziicji zoper »stare radikale«. Pozneje so Davidovičevo skupino navadno imenovali »samostalci«, ki jih je vodil Pašič. Kot opozicionalec je bil Davidovič leta 1905. v okraju Vranja izvoljen prvič za poslanca ter je še istega leta postal v Stojadinovičevi vladi prosvetni minister. Poslej je postal njegov volivni okraj Belgrad, kjer je bil vedno izvoljen in je leta 1913 do 1914 bii celo belgrajski župan. Ko je izbruhnila svetovna vojska, je nastopila koncentracijska Pašičeva vlada, ki je Ljuba Davidovič v njej bil prosvetni minister. Ljubljana, 19. februarja. Uredniku »Slovenca« je g, predsednik senata dr. Anton Korošec dal naslednjo izjavo ob smrti Ljube Davidoviča: »Čeravno smrt g. Davidoviča ni prišla nepričakovano, vendar nas je vse, ki smo ga dobro poznali, globoko pretresla. Bil je velik v svoji ljubezni do države, do svojega srbskega naroda, do svojih demokratičnih načel in do svoje stranke. V javnem in zasebnem življenju je bil skrajno pošten, v svojem občevanju prijeten in dobrodušen. G. Davidoviča sem prvič videl in z njim govoril jeseni 1. 1918 v Ženevi, kjer mi »avstrijski« Jugoslovani nismo imeli nobene zveze z Ljubljano in z Zagrebom, a Srbijanci premalo s Krfom. Vendar nas vseh želja je bila, da se oni, ki še nismo bili osvobojeni, osvobodimo in z onimi, ki so že bili svobodni, zvežemo v eno državno celoto. V Jugoslaviji sem z g. Davidovičem mnogo sodeloval, bodisi v vladi, bo- disi v opoziciji. Zadnjikrat sem govoril z njim leta 1933, ko sem bil konfiniran v Vmjački Banji. Po pre-stanku konfinacije koncem 1. 1934 smo šli vsak svojo pot, vendar brez vsakega osebnega nasprotstva. Največjo zahvalo smo Slovenci g. Davidoviču dolžni, ker kot minister prosvete ni hotel poslušati nobenih intrig ter je z največjo pripravljenostjo storil vse, da se je ustanovila slovenska univerza v Ljubljani. G. Davidovič ni bil noben šovinist, zato je tudi vedno dobro razumel želje Slovencev in Hrvatov, ter jim ni zapiral ne srca, ne razuma. Opozarjati na to, da je bil vedno in v vseh okoliščinah brezpogojno vdan svoji državi in kralju, bi bila razžalitev. Se eno je, kar je treba podčrtati: umrl je s čistimi rokami! V skromnih razmerah je živel, v skromnih razmerah je umrl. Bodi mu lahka zemlja domača!« dansko ustavo zlasti pod pritiskom prečanskih nacionalistov, čeprav je stari Ljuba Davidovič vedno kazal razumevanje za stališče Slovencev in Hrvatov. V zgodovini slovenskega naroda bo Davidovičevo ime vedno hvaležno imenovano, ker je bil on tisti, ki je ustanovil slovensko univerzo v Ljubljani. Tudi odločno odklonilno stališče Hrvatov pod vodstvom Stjepana Radiča je skušal razumeti ter si je na vso moč prizadeval, da bi Hrvate, ki so ostali v abstinenci, spravil z Belgradom. — Šele leta 1922. se mu je posrečilo, da je z njimi dobil prve stike ter je nato leta 1924. sledil prvi sporazum med njim in radičevskimi Hrvati. Tako je nastala druga Davidovičeva vlada leta 1924., ki so vanjo stopili poleg Davidovičevih demokratov tudi Slovenci in muslimani, med tem ko je Radič s svojimi Hrvati vlado podpiral iz svoje abstinence. trboveljski dogodki, Orjuna in drugo, kar nikdar ne bo pozabljeno. Ljuba Davidovič je v opoziciji začel hud boj zoper korupcijo. Iz tiste dobe, ki je povezana tudi s slovensko politiko, katera je bila v ostrem boju zoper PP režim, je znan protikorup-cijski shod v Ljubljani, kjer je poleg dr. Spaha govoril tudi stari Ljuba. Kakor hitro je padel nasilni PP režim, so v opozicijo prešli tudi samostojni demokrati pod Pribičevičem, v vlado pa so stopili z radikali tudi Hrvati. Toda Davidovič, dasi je bil v opoziciji zoper to vlado, je svojo opozicijo vodil zmerno in previdno, da ne bi žalil in odbil Hrvatov. Ko je pozneje padla tudi ta vlada, se je Pribičevičeva (Nadaljevanje na 2. strani) Spopadi vojskujočih se držav na nevtralnem ozemlju: Izvršba dobiva nad ladjo „Altmark" nevaren obseg Angleška protestna nota London, 19. februarja. AA. Reuter. Vlada britanskega veličanstva je poslala norveški vladi sledeče sporočilo v zvezi z načinom, kako so norveške' oblasti ravnale z ladjo »Altmark«, ki je bila v norveških vodah: Splošno je bilo znano, da se je »Altmark« udeleževala pomorskega roparstva v zvezi z oklopno križarko »Admiral Graf v. Spee«, kateri je služila kot pomožna ladja. Mi smo imeli, poluo podatkov, ki so jih potrdili tudi britanski državljani z ladje »Admiral Graf v. Spee« in prejšnji ujetniki na ladji »Altmark«, da se je na tej ladji nahajalo okrog 300 do 400 britanskih državljanov, ki so dolgo živeli v neznosnih razmerah. Prav tako smo bili trdno prepričani, da je »Altmark« oborožena z napadalnim orožjem. To je moralo biti tudi dobro znano norveški vladi, in zato so po mnenju britanske vlade norveške oblasti imele dolžnost to ladjo najskrbneje pregledati, ko je zaplula v Bergen in zahtevala prehod skozi norveške teritorialne vode. Vlada britanskega veličanstva bo hvaležna za popolne podatke o tem, kako je bil ta pregled izveden, kakor tudi o tem, kakšna dej- tudi druge nevtralne države, ki nastopajo kot konkurenti Anglije. Zato je Anglija prisiljena, da prodaja svoje proizvode po nižji ceni, tuje pa kupuje čim dražje. Vrhutega morejo mnogi khjcnti od Anglije kupovati samo na kredit, ki ga jim mora Anglija sama )>osoditi. Vidimo torej, da je gospodarsko vprašanje tudi za oba zavezniku težko in zelo zapleteno !nflcia..!c vprašanje, ali sc bo mogoče izogniti inflaciji, ki se je vsaka vlada upravičeno boji. Kmalu se bo pokazalo, ali bodo čedalje višji davki, zunanja trgovina iu štednju pa zunanja posojila, ki tudi pomenjajo neizmerne žrtve za bodočnost, zadostovala za vojevanje >do konca«. Najbrž brez izrednih ukrepov in sredstev ne bo slo in kam bo to na koncu svet pripeljalo, ne vemo. stva so bila ugotovljena. Poročila, ki jih je dobila vlada, dokazujejo, da je bil pregled površen, kar se je ugotovilo z dejstvom, da ni bil najden niti en ujetnik. V kolikor je do sedaj vladi znano, se zdi, da je norveška vlada opustila svojo dolžnost kot nevtralna država. Kaj bi storila, če bi dejansko našla na ladji britanske ujetnike? Ali bi jih osvobodila ali pa jih v vsakem primeru zadržala za čas pregleda? Vlada britanskega veličanstva je smatrala zaradi tega, da ima popolno pravico pritožiti se nad postopanjem norveške vlade. Kakor se je zgoraj ugotovilo, je bilo 300 britanskih državljanov tedne in mesece konfiniranih in da so bili ti ujetniki namenjeni v ujetniška taborišča v Nemčiji. Norveška vlada bi bila odgovorna za njihovo obsodbo. Toda obtožba proti sami ladji je bila taka, da ima britanska vlada pravico zahtevati odločno, da se Altmark internira. Podrobnosti o izvršbi Oslo, 19. februarja. AA. DNB: Norveška telegrafska agencija prinaša druge podrobnosti v zvezi z ladjo Altmark. Po teh podatkih so prebivalci hiš v bližini kraja, kjer so Britanci napadli Altmark, zapustili svoja stanovanja, da bi se skrili na varni kraj. En Norvežan je bil ranjen v roko. En carinski uradnik, ki se je nahajal na ladji Altmark, je pobegnil po ledu na kopno, ko so Angleži začeli streljati. Danes so v Jesingfjordu preiskali truplo nemškega mornarja, ki je utonil. Pri tej priliki so našli tudi več mrtvih. Altmark se nahaja sedaj pod stražo norveške pomorske straže. Sedem nemških mornarjev mrtvih Stavanger, 19. februarja. AA. Norveška telegrafska agencija: Poročajo, da je padlo sedem mornarjev na ladji Altmark o priliki napada britanskega rušilca Cosak na to ladjo v Jesingfjordu. Pogreb mornarjev Oslo, 19. februarja. A A. DNB: Nemški poslanik dr. Breuer je odpotoval zvečer v Jesingfjord, da bi se udeležil pogreba ubitih nemških mornarjev z ladje Altmark. Oslo, 19. febr. t. Havas: Danes je bil pogreb šestih nemških mornarjev, ki so bili ubili na par-niku »Altmark*. Pogreba so se udeležili zastopniki norveške vlade, nemški poslanik v Oslu in nemški generalni konzul. Altmark poškodovana Oslo, 19. februarja. AA. Reuter: Ladja Altmark se nahaja pod stražo norveških mornarjev v Jesingfjordu Zdi se, da je ladja poškodovana na krmilu in da ima zlomljen propeler. Doslej se je ugotovilo, da je padlo sedem mornarjev, eden od ranjencev pa je umrl v bolnišnici v Kristjan-sundu. Berlin, 19. februarja. AA. DNB: Zavoljo angleškega napada na ladjo Altmark so nemške pristojne oblasti naslovile apel na osebje nemške trgovske mornarice, v katerem pravijo: Ker je bil ves dogodek predhodno na kratko popisan, da to dejanje predstavlja kršitev norveške nevtralnosti, da so Angleži v nevtralnih vodah streljali na ne-oborožene nemške mornarje, potrjuje vse to roparsko mentaliteto britanskih mornarjev. Isto so britanski mornarji storili tudi proti posadki potopljene trgovske ladje Bakama. Oslo, 18. februarja. AA. DNB: Kapitan ladje Altmark je dal izjavo, v kateri pravi, da so britanski mornarji, Čim se je njihova ladja prislonila k Altmarki. skočili na neoborožene nemške mornarje, kot brez uma. Z nemške strani ni bil izstreljen niti en strel. Britanski mornarji so ople-nili kabine. Nemškim mornarjem, ki so na krovu stali z rokami, dvignjenimi v zrak, so izpraznili žepe. Neki britanski mornar je poskušal oropali tudi kapitanovo kabino. Zemunska vremenska napoved: Postopna obla-čitev in nekoliko višja temperatura Ob Davidovičevi smrti »V drobljenju je moč« Pod tem naslovom poroča »Jutro«, da se je njegova JNS začela drobiti. List poroča o sestanku gospodov iz Maribora in Ljubljane v Celju, kjer se je ustanovil »akcijski odbor SDS za Slovenijo«. V odboru je načelnik g. dr. VI. šuklje, člani pa so iz Maribora gg.: dr. Caza-fura, bivši bančni ravnatelj Lubicnski, časnikar Rehar in odvetnik dr. Šnuderl. Iz Ljubljane pa so gg.: Karel kirn, dr. Franc Kovič, dr. Marjan Melile. Voditelj in ideolog te skupine pa je, kakor veleva »Jutro«, g. Adolf Ribnikar iz Ljubljane. — Na drugi strani potem sporoča »Jutro« tudi o prizadevanju skupine »Slovenska beseda« ]>od vodstvom dr. Puca. Na to »Ju-trovo« notieo odgovarja Ribnikarjev »Večer-nik«, ki veli, da »Jutrov« politični šef s temi akcijami res m zadovoljen, »ker misli, da ima še vedno on in njegov totalitarni strankarski režim monopol na vso napredno politiko v Sloveniji. Ker ne more niti v Belgradu, niti v Zagrebu dobiti nikogar več, ki bi hotel z njim, naj se mu še tako ponuja, bi morali po njegovem vsi drugi tudi ostati za zapečkom.« »Brezuspešni ovaduški poskusi« Tod tem naslovom prinaša »Jutro« člančič, kjer se kuduje, ker smo poročali, kaj je g. dr. Kramer na svojih shodih govoril o tir. Mačku in njegovem režimu na Hrvatskem. Torej čisto navadno poročanje *> njegovih govorih je po njegovem že »ovadultvo«. Torej niti javno izrečenega govora g. dr. Krainerja ne bi smeli več prinašati, če mu to kje v njegovi politiki potem narobe hodi. In to potem »Jutro« imenuje ovaduštvo. Ne bodite no smešni s tem svojim »ovuduštvom«! G. Pucelj, prvak JNS iz Slovenije Hrvatski listi poročajo iz Belgrada, da je v soboto »obiskal predsednika SDS dr. Budisavlje- viča prvak JNS iz Slovenije Ivan Pucelj ter se z njim dolgo pogovarjal«. Ali mar tudi g. Ivan Pucelj zapušča JNS ter se približuje Ribnikarjevi SDS na Slovenskem? »Samouprava« opominja liste Belgrajska »Samouprava« prinaša Članek, kjer govori o odgovornosti časopisja v sedanjih časih. Marsikateri list na tej ali oni strani pozablja na dolžne ozire in položaj. Nato pravi list: »Zoper tako pisanje bodisi hrvatskega bodisi srbskega tiska moramo odločno ugovarjati ter klicati vse državljane in vsa glasila po vsej državi, naj se nam pridružijo, da bi mogli hladno, pametno in objektivno rešiti in urediti vsa svoja notranja vprašanja. To pa je nujno treba storiti danes in čim prej, da nas nobeni dogodki ne presenetijo. Biti moramo močni in združeni, da ohranimo neodvisnost in svobodo Jugoslavije, ki je edino jamstvo naše skupne prihodnosti.« »Le kot organizirana celota Hrvati nekaj pomenijo« V Zagrebačkem listu je priobčen članek, ki odgovarja članku dr. Iliča v belgrajskem Napredu, kjer je bilo namignjeno, da se bodo Hrvati morali v prihodnje strankarsko opredeliti po socialnih vidikih. Clankar veli, da je tako govorjenje nepoznanje hrvatskih razmer. Nato pa pravi: »Le kol organizirana celota morejo Hrvati v tej državni skupnosti nekaj pomeniti, razdeljeni na stranke in slrančice pa v tej skupnosti nič ne pomenijo. Hrvati v državni skupnosti po zgodovinski nuji morajo nastopati zgolj kot složen in enoten narod, medtem ko bodo doma — v hrvatskem saboru — svoje zadeve urejali kakor jih bodo pač najbolje vedeli in znali. Hrvati niso zoper zbiranje Srbov, če se seveda to zbiranje ne izvaja za ponovitev hegemo-nističnih sistemov, kakršni so vladali prej, kar bi se s tem obnovil boj med bratskimi narodi, kar pa ne bi bilo v korist državni skupnosti. Ce se srbski narod združi, bo to Hrvatom milo, ker bo tedaj mogoče skleniti Irajen in zdrav sporazum, ki ne bo odvisen od sprememb, kakor se je dogajalo v preteklosti.« (Nadaljevanje s 1. strani). Besede dr. Scholla V Zagrebačkem listu prinaša s svojim podpisom članek poslanec HSS dr. 2iga Scholl, ki naglaša, da so Hrvati vedno zato, da so s Srbi bratje, da pa ne bodo nikogar priznali za svojega gospodarja. Članek je pisan resno in mirno ter kaže, da se je strastno obravnavanje prejšnjih tednov poleglo in da si vse strani prizadevajo ustvariti pomirjenje. Izpiti za častnike zaščite »Jutranji list« poroča, da je v soboto popoldne bil končan prvi tečaj poveljnikov Hrvaške seljačke in gradjanske zaščite, ki je imel namen te poveljnike usposobiti za častnike. Svojo sposobnost so pokazali pri izpitu, ki je bil v soboto popoldne in ki se ga je udeležil tudi podpredsednik vlade g. dr. Maček v družbi hrvatskega bana dr. Šubašiča. Tečaj je obiskovalo kakih 100 poveljnikov, izmed katerih ga je 92 uspešno končalo. Na izpitu je spraševal sam dr. Maček upravne zadeve, nakar je tečajnike nagovoril ter jih bodril, naj zvesto opravljajo svojo službo v korist hrvatskega naroda. Nemci v banovini Hrvatski Belgrajsko Vreme poroča iz Osijeka: »Nemci, organizirani v Kulturbundu za Hrvatsko banovino, so sklenili, da se pri prihodnjih volitvah za hrvatski sabor ne bodo odločili niti za eno politično 6tranko, marveč 6e bodo poslužili določil volivnega zakona za hrvatski 6abor ter v Slavoniji v osiješkem okrožju postavili *ami svojo kandidatno listo. Iz nemških krogov ».10 tudi zvedeli, da nemški poslanci, ki bi bili morda izvoljeni v sabor, tamkaj ne bodo postavljali političnih vprašanj, marveč bodo zastopali zgolj kulturne in gospodarske interese Nemcev v banovini Hrvatski.« I Dr. Maček na Davidovičev pogreb Zagreb, 19. februarja, b. Zaradi smrti Ljube Davidoviča sta nocoj odjiotovala iz Zagreba dr. Vladko Maček ter bivši šef njegovega kabineta in šef oddelka za tisk v zunanjem ministrstvu g. Jukič. Ponoči pa bosta odpotovala na Davidovičev pogreb Vilder in Kosanovič, ki bosta z gg. Budisavljevičem, dr. Kostičem in dr. Boškovičein zastopali SDS pri pogrebu. Osebne novice Belgrad, 19. februarja. AA. S kraljevim ukazom je povišan pri železniškem ravnateljstvu v Splitu m vjšiegA pristava V sedmi skupini inž. Boris Černe. skupina pridružila Radičevi hrvatski stranki, nakar se je začel hud boj, ki so ga plasti strastno vodili samostojni demokrati pQd Pribičevičem. Tista huda parlamentarna obstrukcija ŠDS lri HSS se je nazadnje tragično končala z nesrečnimi streli v narodni skupščini leta 1928. Takrat so samostojni demokrati, ki so še pred kratkim bili najhujši preganjalci Radičeve hrvatske politike, z njegovo stranko vred zapustili Belgrad ter šli v Zagreb sklepat federalistične resolucije. Takrat je Ljuba Davidovič, videč veliko nevarnost za državo, stopil v Koroščevo vlado skupaj z Vukičevičem in dr. Spahom, ki je bil njen namen pomiriti strašno razburkane strasti in poskusiti pripraviti spravo ter sporazum. Preden pa se je tej vladi to posrečilo, je morala oditi, nakar je prišla diktatura. V tej zvezi moramo znova naglasltl iskreno in pošteno sodelovanje rajnega Davidoviča, ki je zlasti s Slovenci bilo vedno lepo prijateljstvo. Veliko razumevanje je za slovensko stvar pokazal že takoj ob začetku Jugoslavije, ko je ustanovil slovensko univerzo. In to razumevanje slovenskih zadev je pri njem ostalo živo do konca. Slovenski voditelj dr. Korošec je v Davidoviču imel iskrenega in poštenega partnerja, prav tako, kakor se je tudi Davidovič zavedal vrednosti dr. Korošče-vega prijateljstva. Dasi je politično življenje včasih tako naneslo, da je SLS šla druga pota kakor pa Davidovič, vendar je plemeniti voditelj srbskih demokratov to dobro razumel, zaradi česar med njima nikdar ni bilo kakih nasprotstev. Rajnega je odlikovala pač lojalnost in poštenost v političnem življenju, kar je tudi pri svojih političnih prijateljih visoko cenil. Prav zato je tako cenil osebo dr. Korošca. In prav zato ga je tudi tako močno bolelo, ko se je od njegove stranke odcepila SDS, češ da Davidovič preveč popušča Slovencem in Hrvatom, ter je zato prišla v vlado, nakar je doživel, pa je kmalu prav ista SDS, ko ni bila ve v vladi, zradikalizirala Radičev boj zoper Srbe, kar se je potem tako tragično končalo. Njegova politika ni poznala osebnih ambicij, marveč je želela srečo državi ter narodu. Zato je ves čas hranil v sebi tisti vedri optimizem upanja, da mu bo prej ali slej mogoče pomiriti Srbe, Hrvate in Slovence ter ustvariti prepotrebni sporazum. v korist močni državi. Iz tega njegovega globokega notranjega prepričanja je zrastlo tudi njegovo prizadevanje, da bi z združeno srbsko opozicijo in Hrvati napravil sporazum ter tako državo rešil hude notranje krize. Vpričo strankarskih odnosov v Srbiji in med Srbi to prizadevanje ni bilo uspešno, nakar je moral slediti leta 1939. sporazum brez Davidoviča in brez opozicije. Končne ureditve države ni več dočakal. Z Ljubo Davidovičem, ki ga ves srbski svet pozna pod imenom »čika Ljuba«, kateri ni imel osebnega sovražnika, pač pa tudi v nasprotnih taborih dosti spoštovalcev, lega v grob politik starega srbskega kova, ki je bil v vsem svojem političnem delovanju nenavadno pošten in iskren, ki mu pa ni bilo dano, da bi s prešibkimi silami svoje stranke mogel trajno sodelovati pri končni ureditvi Jugoslavije in ozdravljenju njenih notranjih razmer. Vendar je s svojo pošteno voljo in ljubeznijo vsaj posredno mnogo pripomogel, da se je proces ozdravljenja pospešil. Davidovič je bil mož plemenite narave, ki se je za vsako misel, če je le bila v korist države in ljudstva, nesebično na vso moč ogrel ter za njo z vsem ognjem svoje duše šel v boj. Slovenski narod bo plemenitemu sinu srbskega naroda, Ljubomiru Davidoviču, ustanovitelju slovenske univerze, mnogoletnemu političnemu prijatelju in zavezniku v hudih časih, ohranil blag In trajen spomini Zadnji dnevi Ljube Davidoviča Ze v soboto je zdravstveno stanje Ljube Davidoviča postalo nad vse slabo in so njegovi prijatelji pričakovali najhujšega že v soboto zvečer. Že nekaj mesecev g. Ljuba Davidovič ni več mogel hoditi na svoj vsakdanji sprehod, ker so mu zdravniki veleli, da mora ostati doma. Zato je doma sprejemal svoje politične prijatelje ter z njimi obravnaval vprašanja svoje stranke. Njegov duh je bil namreč še vedno nenavadno svež, dasi so telesne sile začele pešati. Zadnji teden je srce začelo naglo še bolj pešati. V soboto je slabost postala skrajno nevarna, vendar je bolnik še večkrat vstal iz postelje ler se pogovarjal. Vedno je želel še kaj sporočiti in naročiti. Bil je vedno pri popolni zavesti, dasi je zaradi slabosti moral večkrat prenehali govoriti. Ko je videl okoli sebe zdravnike, jim je dejal: »Zaman se mučite, zdravniki I Vidim, da prihaja konec I« Nato je govoril spet o politiki in političnem delu. Vedno znova je naglašal svojim mlajšim strankarskim prijateljem, ki so stali okoli njega: »Vidite, politično delo mora vedno biti zgolj v interesu naroda!« Kakor zadovoljen je naglašal, da je iz tega prepričanja potekla tudi njegova politični delavnost. Začel se je spominjati svetle preteklosti in dogodkov, ki že spadajo v zgodovino. Spomnil se je tudi svojega edinega sina ki mu je padel v svetovni vojni. Takrat je njega in vso njegovo družino zadela silna bolečina. Ob spominu na to žalost je umolknil, pogledal podobo svojega padlega sina na zidu in oči so mu zalile solze. Nekaj časa ga je tako objela žalost, nakar se je znova zbral, zamahnil z roko ter dejal: »Vse je minilo!« Belgrad, 19. m. Novica o Davidovičevi smrti se je bliskovito raznesla po vsem mestu in je globoko zadela ne samo pristaše demokratske stranke, temveč vso politično javnost, ki se zaveda, da je s smrtjo Davidoviča izgubila najmarkantnejšo politično osebnost, ki je s svojim domoljubnim delom in poštenostjo visoko dvignila narod in domovino. Davidovič je bil mož, ki je hotel za narod in domovino delati in če treba, za njo tudi trpeti. Zato je užival globoko spoštovanje tudi pri vseh političnih nasprotnikih, številne izjave, ki so jih ob njegovi smrti dali predstavniki vseh političnih strank prestolniškemu dnevnemu časopisju, to najbolj dokazuje. Vsi brez izjeme poudarjajo velik udarec, ki je zadel naše politično življenje 7 izgubo Davidoviča kot politika, rodoljuba in narodnega delavca, kakršnih bi {»osebno danes potrebovali še v večjem številu. Čeprav je vsa javnost že nekaj dni sem bila v skrbeh za njegovo zdravje, so ljudje vendarle upali, da bo bolnik ob skrbni negi številnih zdravnikov prebolel zadnje napade. Sam Davidovič pa je ml prepričan, da se mu tokrat bližajo zadnje ure. V sredo 14. t m. se mu je zdravstveno klanje naglo poslabšalo. Davidovič je slutil svojo smrt. Njegova gospodinja, ki je v Davidovičevi hiši vestno služila polnih 36 let, je bolniku hotela razgnati te težke misli. Toda Davidovič se ni dal pregovoriti. Dejal je: »Ne, ne, to pot se moje življenje bliža koncu.« Z naslednjimi besedami se ji je pa zahvalil za njeno vestno in skrbno delo v njegovem domu. Dejal je: »Hvala, hvala ti, ve-liku hvala za vse. Ti si me tako čuvala kot sestra in mati Ce ne bi bila ti skrbela za me, bi bil umrl že pred dvema letoma, ko sem te/.ko obolel. 1 voja zasluga je, da se mi je za toliko časa podaljšalo življenje. Toda ti se sedaj čuvaj. Vem, da nimaš nikogar svojega, kakor tudi jaz nimam nikogar. Čuvaj in pazi se, pomagaj si sama, jaz ti ne morem več pomagati.« Postrežnica Štefanija je služila v hiši pri Davidovičevih, ko so bili otroci še majhni in ko je vsa družina še srečno živela. Štefanija je doživela smrt Davidovičevega sina, z Davi-dovičevo gospo in hčerko je bežala iz Srbije skozi Albanijo ter se z njim skupaj vrnila. Ko sta Davidoviču pomrli gospa in hčerka, je Štefanija ostala pri hiši ter stregla osamelemu staremu gospodu. Zato jo je rajnik tako čislal. Na večer istega dne so zdravniki ugotovili, da je bolezen zelo težka, da se razvija zelo hitro in da katastrofa lahko nastopi nenadoma vsak trenutek, ker je srce stalno slabo, organizem pa postaja vsebolj neodporen. Takoj po tem posvetu in ugotovitvi zdravnikov se je sešel izvrševalni odbor demokratske stranke, ki je od tega dne stalno zasedal vse do Davi-dovičeve smrti. V noči med sredo in četrtkom je pokojni Davidovič nekaj ur prespal ter je večkrat celo vstal in prebil nekaj časa v naslonjaču. V četertek zjutraj je izgledal še precej dobro. Že ob 8 zjutraj ga je obiskal prvak demokratske stranke Milan Grol, ki je odhajal na zborovanje demokratske stranke v Šabac. Po njegovem odhodu je Davidovič začel nemirno spraševati svojo gospodinjo, koliko je ura. Nato jo je vprašal, kakšen dan je danes. Ko mu je povedala, da je četrtek, je Davidovič samo začudeno odgovoril: A, četrtek. Na vprašanje Davido-vičeve gospodinje, zakaj ga to zanima, ji je odgovoril: Vidiš, povem ti to, da boš vedela. V četrtek sem se rodil, v četrtek bom tudi umrl. In res se je tega dne proti večeru Davidovičevo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da so vsi pričakovali vsak trenutek katastrofe. Zdravniki so se znova sestali ter so mogli ugotoviti sqmo poslabšanje stanja bolezni, zaradi katere lahko nastopi smrt vsak trenutek. Toda nekaj ur pozneje je pa Davidoviču bilo zopet boljše ter je bil zelo dobro razpoložen Zanimal se je predvsem za borbe na Finskem. Njegov osebni tajnik sodnik Brana Ivkovič, ki mu je čital časopise, težko bolnega Davidoviča ni hotel mučiti z zunanje-političnimi vprašanji ter mu je čital zabavno literaturo. Davidovič je to zabranil z besedami: Pusti zabavo, rajši čitaj kaj o Fincih, da vidim, kaj dela ta nesrečni narod in kako se bori. Ob 10 zvečer istega dne je na Davidovičevo stanovanje zopet prišel Milan Grol, ki se je vrnil Iz Sabca. Milan Grol je Davidoviču ni kratko po* ročal o uspehu (hoda demokratske stranke v Žabcu, nakar mu je Davidovič odgovoril: »Čuvajte stranko, dobro jo čuvajte. Državi je sedaj potreb-nejša kakor kdajkoli poprej.« Pri njegovi bolniški postelji so bili poleg sorodnikov stalno zbrani tudi prvaki demokratske stranke. Zdravstveno stanje Davidoviča se'je medtem stalno slabšalo, ter je organizem postajal vedno slabši. V takem stanju je Davidovič prebil noč od nedelje na ponedeljek. Davi ob 3 zjutraj je pri Davidoviču nastopilo malo zboljšanje ter je bolnik postal živahnejši. Tiho je zaprosil čašo vode, k! jo je pa mogel popiti samo nekaj požirkov. V tem trenutku so bili zbrani okoli njegove bolniške postelje lekarnar Dragoslav La-žič, tajnik centralnega sveta demokratske stranke Damjan Markovič, časnikar Ljubomir Mičič, zdravnik dr. Rajko Nedanič in Davidovičev vnuk Pera Davidovič. sodnik upravnega sodišča. Malo pred 4 so ti odšli ter so prišli k Davidoviču njegov sorodnik dr. Vlada Popovič, Davidovičev osebni tajnik sodnik dr. Brana Ivkovič in član glavnega odbora demokratske stranke Ljubiša Miloševič. V tem trenutku je Davidoviču postalo slabše. V pol-zavesti je pričel govoriti. Vsi so razločno slišali, da se je v smrtnem boju pogovarjal s svojim edinim sinom, ki ga je izgubil v svetovni vojni. Jasno so slišali besede: »Mile, Mile, blago tati!« To so bile Davido-vičeve zadnje besede. Točno ob 8.25 je umrl. Umrl je mirno, kakor da bi legel v globok sen. Njegov sorodnik dr. Vlada Popovič mu je zatisnil oči in prižgal mrtvaško svečo. Takoj za tem so prihiteli na Davidovičevo stanovanje članj glavnega odbora demokratske stranke. Vse je smrt šefa stranke globoko zadela, tako da so vsi jokali ob njegovi postelji. Priprave za pogreb Kmalu po Davidovičevi smrti je imel sejo izvršilni odbor demokratske stranke, ki je sklenil v sporazumu z Davidovičevimi sorodniki, da bo pogreb šefa demokratske stranke v sredo, 21. t. m. ob 9 dopoldne iz cerkve sv. Save na Vračaru. V cerkvi in pred cerkvijo se bo v imenu demokratske stranke poslovil od njenega šefa prvak demokratske stranke Milan Grol, za njim pa bodo govorili predstavniki ostalih političnih organizacij. Izpred svetovaske cerkve se bo razvil žalni sprevod po Sv. Save ulici, po ulici Kralja Milana do Londona, kjer bo zavil v ulico Kralja Ferdinanda, nato v Aleksandrovo ulico in nato po Ooethejevi ulici do novega pokopališča, kjer bo truplo položeno v družinsko grobnico. Ob odprtem grobu bo govoril samo en član izvršilnega odbora iz naroda in predstavnik ter zastopnik demokratske mladine. Truplo pokojnega Davidoviča so takoj položili v njegovi delovni sobi na mrtvaški oder, kjer bo ležal tudi še nocojšnjo noč. Nato pa bodo jutri zarana člani demokratske stranke prenesli krsto s pokojnim šefom demokratske stranke v svetosav-sko cerkev, kjer bo položen na mrtvaški oder. Tekom dneva so hodile kropit velikega pokojnika številne množice ljudstva in predstavniki vseh političnih strank, ki so izrekali sožalje članom vodstva demokratske stranke. Ob smrti šefa DS je objavilo prestolniško časopisje izjave šefov in prvakov posameznih političnih strank. Nocojšnja »Pravda« je med izjavami ostalih politikov objavila tudi iziavo, ki jo je ob smrti Ljube Davidoviča podal gradbeni minister dr. Miha Krek. Dr. Krekovi izjavi o Ljubi Davidoviču V tej izjavi se minister dr. Krek pokojnega Lj. Davidoviča spominja z naslednjimi besedami: »Pred približno desetimi leti sem imel srečo, da sem osebno spoznal velikega pokojnika. Nekajkrat sva sedela sama ali pa v družbi z ljubeznivim g. Vlajičem na skromnem, a tako toplo intimnem stanovanju g. Ljube Davidoviča. Pokojnik je dober kot kruh, pošten in iskren značaj, čist kot kristal. Mirno očetovsko se je razgovarjal, dajal svoje besede, komentarje in informacije. Vsaka njegova misel je bila polna vroče skrbi za državo in ljudstvo. Davidovič je bil velik Srb. Obraz se mu je razvnel, v očeh se mu je vžgal nov ogenj, povzdignil je svoj glas in ves se je ogrel, ko nam je pričel govoriti o borbah Srbov proti osmanizmu, o borbah v dobi srbskega herojstva, o dobi četni-kovanja, političnega hajdukovanja in o borbi za osvoboditev vseh Srbov. Vse, kar sem čul in videl, vse, kar vem o g. Davidoviču, najjasneje priča, da je njegova velika osebnost pomenila izredno veliko za narod. Sedaj je ugasnilo dragoceno življenje, ki je vsem nam brez razlike idealen primer požrtvovalnega delovanja za ideale patriotizma, nacionalizma in brezkompromisne poštenosti. Jutrišnja »Politika« pa objavlja naslednje be- sede ministra dr. Kreka o pokojnem Davidoviču: »Duhovni list pokojnega predsednika Ljube Davidoviča bo ostal trajno v zgodovini Jugoslavije, še posebej pa v zgodovini srbskega naroda., Ne morda toliko zaradi najvišjih položajev, ki jib je zavzemal v družbi svoje dobe, marveč zaradi redkih karakternih vrlin, ki so ga odlikovale. Pokojni dobri »čika Ljuba« je bil skrupulozno pošten človek, asketsko skromen v svojih osebnih zahtevah, izredno vesten v izpolnjevanju dolžnosti, a tudi dobrega srca, poln srčne ljubezni za narod in domovino. Te karakterne lastnosti so pokojnika napravile za velikega činitelja svoje dobe. bolj kakor pa njegove odlične sposobnosti. Pokojni je bil združujoča in vodilna osebnost. Privlačen v sleherni svoji besedi, ob vsakem okretu in v sleherni mimiki. Izraz njegovih oči je bil že notorno narodni primer očetovske dobrote. Njegovo lice je osvetlilo vso okolico in delovanje, tako da je človek^ vedno želel, da bi ostal še nekoliko časa v družbi starega gospoda, samo da bi užival blagodejni vpliv njegovih karakterističnih dobrot. Narod mu je za vse, kar je Davidovič storil zanj, iskreno hvaležen in samo želi, da bi rajnik dobil mnogo naslednikov, ki bi mu bili enaki v poštenosti in požrtvovalnosti, ki bi bili pripravljeni za narod živeti in delati in umreti kot idealisti.« Slovenska univerza žaluje Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je poslal ob smrti g. Ljube Davidoviča, ki je kot prosvetni minister v svoji veliki ljubezni do Slovencev predložil ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani ter ta predlog s spretno vnemo tudi izvršil, globoko občuteno sožalje obitelji velikega rajnika. — Z balkona univerze plapolata v znak žalosti in sočutja dve žalni zastavi. Sožalni brzojavki dr. Korošca • , Lf^>,'ana> 19' februarja. AA Ob priliki smrti g. Ljube Davidoviča je poslal predsednik senata g. dr. Anton Korošec, ki se nahaja v Ljubljani, sledeči sožalni brzojavki: Rodbini gospoda Ljube Davidoviča, Belgrad, Njeguševa 43. Prosim Vas, da izvolite ob priliki izgube, ki Vas je zadela s smrtjo velikega nacionalnega delavca in mojega spoštovanega prijatelja gospoda Ljube Davidoviča, sprejeti moje globoko in iskreno sožalje. Doktor Anton Korošec. Glavnemu odboru demokratske stranke, Belgrad, Frankopanova 31. Ob priliki velike izgube, ki je zadela demokratsko stranko • smrtjo njenega šefa in velikega nacionalnega delavca gospoda Ljube Davidoviča Vas prosim, da sprejmete moje iskreno in globoko sožalje. Doktor Anton Korošec. ' Sožalje predsednika vlade Belgrad, 19. februarja. AA. Ob smrti Ljubomira Davidoviča je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič poslal sožalno brzojavko pokojnikovi družini in glavnemu odboru demokratske stranke. Brzojavki se glasita: Družini Ljubomira Davidoviča, Belgrad. — V imenu kr. vlade in v svojem imenu vas prosim izvolite sprejeti izraze iskrenega sožalja ob smrti velikega rodoljuba in državnika Ljubomira Davidoviča. — Dragiša Cvetkovič, predsednik ministrskega sveta. Glavnemu odboru demokratske stranke, Belgrad. — V imenu kr. vlade in v svojem osebnem imenu vas prosim, izvolite sprejeti izraze iskrenega sožalja ob veliki izgubi, ki je zadela demokratsko stranko s smrtjo njenega šefa Ljubomira Davidoviča. — Dragiša Cvetkovič, predsednik ministrskega sveta. Sožalje ministra dr. Kulenoviča Belgrad, 19. februarja. AA. Ob smrti Ljube Davidoviča ,e minister za gozdove in rudnike g. Kulenovič poslal sožalno brzojavko družini pokojnega Ljube Davidoviča in izvršilnemu odboru demokratske stranke. Brzojavka družini pokojnega Ljube Davidovič se glasi: V vaši hudi bolesti ob smrti nepozabnega Ljube Davidoviča, vam izrekam svoje iskreno sožalje. Brzojavka izvršilnemu odboru demokratske stranke se glasi: V veliki žalosti, ki je zadela demokratsko stranko in ves naš narod s smrtjo njenega šefa Ljubomira Davidoviča, izvolite sprejeti moje najgloblje sožalje. Sožalje bana dr. Natlačena Ljubljana, 19 februarja. (A. A.) Ban dr. Marko Natlačen je ob priliki smrti g. Ljube Davidoviča poslal sledeči sožaljni telegram: Družini blagopokojnega Ljube Davidoviča, Belgrad, Njeguševa 43. Ob smrti velikega in zaslužnega pobornika za svobodo in dobrobit naroda izvolite sprejeti izraze mojega globokega sožalja. — Ban doktor Natlačen. Sožalje ljublj. župana dr.Adlešiča Ljubljana, 19. februarja. Obitelji pok. Ljube Davidoviča ie župan dr. Juro Adlešič davi poslal naslednjo brzojavko: Ob izgubi za narod in državo zaslužnega javnega delavca se s hvaležnostjo spominjam njegovih velikih zaslug za Ljubljano, zlasti za ustanovitev univerze, ter izrekam v Imenu mesta Ljubljane in v svojem imenu najgloblje sožalje, Dr. Juro Adlešič, župan mesta Ljubljane. Junaška borba finskega naroda: Pred novo ofenzivo na Mannerheimovo črto Sov.cti prodirajo proti Vijpuri;u London, 19. februarja, t. Riuter: Vojaški poročevalec Reuterja na finski fronti poroča, da sovjetske čete sedaj prodirajo proti Vijpuriju, ker je bilo desno krilo iinskih čet odbito, če se bo posrečilo sovjetom prodreti na levem finskem krilu severovzhodno od jezera Ladoga, tedaj bo postal strateški položaj Fincev zelo kritičen. Vendar pa se zdi, da bodo Finci ta pritisk vzdržali, ker verjetno v drugih odsekih na tej črti finski obrambni oddelki niso tako izčrpani. V tem odseku se borita 54. sovjetska divizija in sovjetski sibirski smučarski bataljon. Toda 54. divizija in smučarski bataljon sta tako zapletena v borbo v tem odseku, da nimata nobene zveze z ostalimi deli sovjetske vojske. Največji sovjetski pritisk se sedaj razvija na finsko desno krilo pri Vijpuriju. Tudi če bi sovjeti ta del borbe -zaključili uspešno, to še ne bi pomenilo, da so dosegli kak izreden uspeh. Takoj se morajo začeti pripravljati za borbo v drugi ofenzivi. Pri teh pripravah pa jih je že sedaj zelo ovirajo finska letala. Danes imajo Finci že mnogo več letal kot pa ob izbruhu vojne in je njihovo delo tudi mnogo uspešnejše. Kopenhagen, 19. februarja, b. Dopisnik »Poli-tikena« poroča iz Stockholma, da so sovjetske čete prodrle^ 8 km globoko v Mannerheimovo utrjeno črto pri Summi. To poročilo je finska cenzura dopustila samo iz razloga, da podpre prošnjo Finske za tujo pomoč, ki je nujno potrebna, ker bi sicer prišlo do katastrofe. Helsinki, 19. februarja, b. Poročajo, da se je sovjetski pritisk od Finskega zaliva do Summe ne- koliko poslabšal, vendar pa smatrajo, da bi se moral zgoditi pravi čudež, da bi Sovjeti za dalje časa popustili. Glasovi, da imajo Sovjeti le še malo mož in materiala na razpolago, so brez podlage. kajti maršal Vorošilov je ofenzivo skrbno pripravil ter bo v zadnjem trenutku navzlic vsem velikim izgubam hotel doseči uspeh. Zaradi tega je pričakovati v najkrajšem času novega organiziranega naskoka na Mannerheimovo črlo. Poučeni nevtralni vojaški opazovalci pričakujejo, da bodo ta teden sovjetske čete dosegle nova napredovanja. Sovjeti le v naglici premeščajo topništvo ter urejajo nekatere strategične postojanke, ki so jih pri zadnjih borbah zavzeli in ki bodo služile za izhodišče novih še strašnejših napadov na finsko vojsko. Garibaldifeva legija na F.nskem Curih, 19. februarja, b. Slockholtnski dopisnik »Neue Ztiricher Zeitung. poroča, da se je danes opoldne pričela zoževati fronta na Karelijski ožini zaradi umika Fincev z dosedanjih utrjenih postojank. Trenutno še ni mogoče presoditi kakšne posledice bo imel umik Fincev iz Mannerheimovih utrd. Ako se lahko verjame sovjetskim poročilom, se je nova finska obrambna črta znatno pomaknila v jugovzhodni del sedanje fronte. Opazovalcem pa se zdi zelo sumljivo, da bi se Finci" umaknili tako globoko, kakor pripovedujejo sovjetska poročila. Eno je še preostalo Fincem: Nova sovjetska napadalna Ironta bo še vedno z dveh strani izpostavljena težkemu topniškemu ognju. Sovjeti se bodo spet znašli še pred bolje utrjeno obrambno črlo kakor je bila ona, ki so jo po strahovitih Vsi pritiskajo na Norveška Angleška vlada hoče zavzeti se ostrejše stališče London, 19. febr. t. Reuler: V zvezi "z izvršbo, ki so jo izvedle angleške vojne ladje na nemškem parniku v norveških nevtralnih vodah, menijo v Londonu, da bo angleška vlada zelo resno proučila stališče, ki ga bo zavzela zaradi lega, *er se neinške ladje umikajo in plovejo v nevtralnih vodah tistih držav, ki so preslabotne, da bi lahko izsilile spoštovanje svoje nevtralnosti. Angleška pomorska poveljstva vedo. da so že večkrat nemške ladje ušle v take nevtralne vode, kadar so jih angleške vojne ladje zasledovale, ker,;?p angleške ladje opazile, da dovažajo gorivo in hrano nemškim vojnim ladjam, ki križarijo po morjih. Vendar pa se augle.ika vlada ni odručUa' za svoj nastop poprej, .preden ni ugotovila, da nor- Krščanska 1'ubezen Slej ko prej živi po vsem svetu, kamor iega blagodejni vpliv lirščanstva, tista globoka in požrtvovalno dejavna ljubezen, o kateri nam pripovedujejo prva stoletja zgodovine krščanstva. Ta ljubezen nikakor ni splahnila in če na enem kraju sveta vlada mlačnost, p« se na drugem tem bolj uveljavlja krščanska ljubezen do pravega in brezprimernega juna-šlva. Takega junaštva gotovo ne premore nobena druga sila na svetu. Glavno glasilo francoskih misijonov nam pripoveduje v svoji zadnji številki, kaj vse na primer doživlja pater Wechinger, ki vodi hišo za gobove v Madelayu v angleški koloniji Birmi. Nekoč — tako pripoveduje sotrudnik tega glasila — je stopal mimo razkošne hiše, iz katere se je slišalo petje in prešeren smeh. Kar zagleda v temnem kotu na gnilem kupu slame človeka, ki je bil od gobavosti popolnoma razjeden. Izvedel je, da je ta nesrečnež oče otrok, ki se v hiši bogato gostijo, on sam pa ni imel niti peščice riža, da bi se za silo nasitil, Že trideset ur je bil brez jedi. Misijonar ga je odpeljal v zdravilišče, očistil sam njegove rane in ga izkopal ter oblekel pa nato nasitil. »Kdo si ti,« je jecljal bolnik, »da mi s tako ljubeznijo strežeš, ko so me zaradi bolezni pognali z doma moji lastni otroci?« Misijonar mu je razložil, da je tako ljubezen zapovedal božji odrešenik Jezus Kristus. Nato mu je bolnik dejal: »Nauči tudi mene svoje vere!« Ta bolnik je postal goreč apostol krščanstva med svojimi tovariši o domu gobavih. V misijonski reviji beremo tudi drug primer. Nek gobavec, ki je bival popolnoma stran od vseh drugih v koči, je bil na smrtni postelji. Tako noge kakor prsti na rokah so bili že segniti in so od telesa že deloma odpadli. Misijonar in usmiljenka sta ga redno obiskovala. Gobovec se je bil že izpreobrnil h krščanstvu in se je veselil krsta, ki je obenem postal njegova smrtna ura. Bolnik ni tožil in ko mu je usmiljenka med krstom držala v segnitih prstih svečo, jo je z neizmerno hvaležnostjo pogledal in zašepetal: »O mofuma-kali — O kraljica!« Kraljica je namreč ime, ki ga dajejo indski pogani katoliškim rcdovnicam. Take požrtvovalne ljubezni namreč v svojem poganskem občestvu ne poznajo. Ne poznajo je pa tudi ne tisti mlačni kristjani, ki takih žrtev niso sposobni ter iščejo samo slave in časti pred ljudmi ter sprejmejo kakšno žrtev na sebe samo, da se morejo s tem pobahati. Kaj pomenijo take majhne žrtve napram tem, ki jih dopri-našajo katoliški misijonarji in usmiljenke, ne da bi jih kdo videl in pohvalilt veška vlada ni izvršila vseli svojih dolžnosti. Zalo proučuje angleška vlada sedaj način, kako bi z odločnim nastopom dosegla, da bi nikdo ne smel več neupravičeno pluli po teritorialnih vodah nevtralnih držav. Ugotovljeno je, da so se v nevtralne vode umikale nemške vojne ladje in trgovski par-niki, ki so tihotapili. Angleška vlada sicer ve, da je stališče Norveške zelo težavno, ker se nahaja tako rekoč med kladivom in nakovalom, ko ne ve, kako bi zadostila zahtevam vojskujočih se držav. £'e pa odgovor norveške vlade na angleško noto ne bo zadovoljiv, tedaj bo Anglija zahtevala od Norveške prav isto zadoščenje kakor Nemčija. n» .Z-oTo pozorno pa spremljajo ".Angleški vladni krogi pisanje tujega tiska o izvršbi na parniku »Altmark'. Pri tem jili posebno zanima pisanje tiska v nevtralnih državah, posebno pa pisanje tiska v Zedinjenih državah. V glavnem je ameriški tisk naklonjen angleškim načelom in tako rekoč odobrava angleško postopanje. Zato v Londonu menijo, da bo svet uvidel, kako je Anglija postopala v skladu z določili mednarodnega prava. Mnen;e švicarskega tfska 'Ženeva, 19. febr. t. Havas: Veliki švicarski dnevnik »Tribune de Lausanne meni, tla pada velik del odgovornosti za dogodek v norveški luki ludi na Nemčijo, ki je skozi nevtralne vode hotela prepeljati v Nemčijo vojne ujetnike. Veliko napako je storila tudi Norveška, da ni dovolj odločno nastopila v pravem trenutku in izsilila spoštovanje svoje nevtralnosti. To postopanje norveške vlade bi naj bilo nevarno zaradi tega, Ic-er bi lahko sedaj Nemčija lo slabost razlagala tako, da mora ona ščititi s svojimi silami norveško obalo, ki je strateško zelo važna, prav lako pa bi se lahko Anglija odločila za to. da bi s svojimi, vojnimi silami posegla v I a drl Evrope. Anglija bi sicer lahko bila zadovoljna z norveško nevtralnostjo, nikakor pa ne bi mogla prenašati, da bi ta nevtralnost koristila samo Nemčiji. Presoja ameriškega tiska Neinjork, 19. febr t. Havas: Ameriški listi še zmerom pišejo zelo obširno o spopadu na parniku »Altmark« v norveški luki. List »Herald Tribune« meni, da se Nemčija ne more pritoževati zaradi tega postopanja angleške mornarice, ker se sama ne drži določb mednarodnega prava pri postopanju z nevtralnimi ladjami »Ne\vyork Times« pa obsoja postopanje norveških oblasti, ki niso dovolj strogo preiskale parnika, ko je pripln I v norveške vode. Poudarja pa, da je norveška vlada v zelo nesrečnem položaju, ko se boji zapleti,jajev z Nemčijo in je torej vse njeno postopanje pod vtisom strahu, ki ne more omogočiti raznim vladam, da bi jasno izprevidele svoj pravilni način postopanja. »Altmark« ni bil oborožen Berlin, 19. febr. b. Uradni nemški krogi poročajo, da Norveška še ni odgovorila na oster protest Nemčije ziiradi dogodka na luilji »Altmark«. Norveška je nemški vladi poslnlu točno poročilo n nnpadii angleškega rušilru nit nemško ladjo v norveških vodah. V Berlinu živahno proučit jejo vse podrobnosti in poudarjajo, da je Nemci jn spoštovala nevtralnost norveških votla in da nemške ladje niso potopile nobene mu veške Vati je v norveških teritorialnih vndnli. Nemci- tudi poudarjajo, tla »Allmoikf ni bila olnfrožena, temveč tla je le posadka imela revolverje. Berlin, 19. fe.br. A A. DNB: Nemški listi se še zmeraj bavi jo z afero britanskega rušilca kosuko« in posebno ostro kritizirajo |xiskiis britanske Jiropagonde. tla upraviči kršitev norveške nevtralnosti. • »Deutsche A lig. Zeitiiiig« pravi, da je popolnoma izmišljena trditev britanske propagande, tla f>i bil kdo slabo ravnal /. Angleži, ki so bili na ladji »Altmark«. Tudi I okni \nzeiger« pravi, chi se afera ustavitve »Alttnnrka« ne da opravičiti. »Angriff« misli, da bi bilo Angležem potrebno pokazati kakšni uspeli na morju, ker mi nasproti nemškim podmornicam popolnoma brez moči. ff žrtvah zavzeli. V tej novi obrambni črli čakajj sovjetskega napada tudi nove sveže finske čete, ki bodo prav tako izvršile svojo dolžnost, kakor so jo njihovi tovariši v prvi zlomljeni obrambni črli. Sovjetske priprave so trajale 4 tedne preden so mogli računati s prodorom in ko so rdeče čete dosegle prve uspehe, so. potrebovale celi tri tedne za dosego značiluejšega uspeha in prodora. Njihove i/gube so izredno velike. Sovjeti so izgubili nad 30X00 mož, ali 20 do 25 odst. vojaštva, ki je sodelovalo v borbah. K temu je treba dodati tudi ogromne materialne žrtve, saj so izgubili najmanj 510 tankov in velike množine ostalega dragocenega vojnega materiala, ki ga Finci danes uporabljajo proli napadalcu. Finska lovska letala so prinesla poročila finskemu vrhovnemu poveljstvu, da Sovjeti v vsej naglici prevažajo topove na nove položaje in da razmeščajo čete po raznih sektorjih. Gre torej za mir pred novim viharjem. Zaradi tega je finsko vrhovno poveljstvo položilo vse nade v svoje letalstvo, ki z izredno žilavostjo in drznostjo razbija ozadje sovjetski čet, da prepreči nove koncentracije in groinadenje vojnega materiala za novo olenzivo. Finsko vrhovno poveljstvo se torej v polnem obsegu zaveda velike nevarnosti, ki grozi državi, če bi Sovjeti dosegli nove uspehe. AAedtem, ko so pozvali pod orožje v zadnjih dneh šliri letnike,' so morali prijeti za puško sedaj tudi vsi oni, ki pripadajo drugi kategoriji državne obrambe, to so oni obvezniki, ki so bili popreje zaradi bolezni ali slabosti oproščeni vojaške službe. Tako se rezerve finskih vojakov vedno bolj zmanjšujejo in skrajni čas je, da pride iz tujine ona pomoč, s katero je Finska računala. Poročajo, da bo v najkrajšem času 10.000 članov Garibaldijeve legije odšlo na finsko bojišče, kar so finski krogi pozdravili z globokim zadoščenjem in hvaležnostjo. Tri skandinavske države so doslej poslale 25.(100 prostovoljcev, ki so zamenjali Fince pri delih izza fronte ter bo na ta način odgovarjajoči del Fincev odšel iia posamezna bojišča. „Vse ie odtrsno od tega, kakšna (e Mannerheimova črta Washington, 19. februarja, t. Reuter: Ameriški 1 is-ti pišejo obširno o tem. da sta Švedska in Norveška odklonili svojo vojaško pomoč Finski. Omenjajo tudi, da sta se Anglija in Francija odločili ppslati pomoč na Finsko. V zvezi s tem se ameriški listi vprašujejo, kako dolgo bo Finska mogla še vzdržati. Vse je odvisno od dvojnih pogojev: od vremena in od tega, kako je zgrajena Mannerheimova črta. Vreme se bp čez nekaj tednov spremenilo, toda naj bo vreme še tako ali tako, vse dosedanje borbe so potekale ob silno neugodnih vremenskih okoliščinah, Zato se na vreme ne smemo več zanašati. Pač pa je važno, kako je zgrajena Mannerheimova črta. Če je ta črta grajena v globino tako, kakor so ostale črte v F^vropi, tedaj bodo ob vsakem delnem uspehu Sovjeti še tako daleč od zmage, kakor so bili ob začetku vojne, ko so začeli to črto napadati. F.nska zmaga pri jezeru Ladoga Helsinki, 19. februarja, t. Reuter: Uradno poročilo finskega vojnega poveljstva pravi, da so finske čete severovzhodno od jezera Ladoge popolnoma uničile 18. sovjetsko divizijo. Divizija je štela 18.000 mož, ki so jih Finci pobili ali ujeli. 24 sovjetskih bombnikov sestreljenih Helsinki, 19. februarja, t. Havas: Tekom včerajšnjega dne se sovjetskim četam ni posrečilo približati se drugi utrjeni črti Mannerheimovih utrdb. Finska lovska letala so včeraj napadla Sovjetske bombnike in jih sestrelila 24, kar je največje število sestreljenih sovjetskih letal v enem a dnevu od začetka vojne. Pri Pitkaranti so finski I oddelki zajeli in uničili oddelek sovjetskega top- ■ ništva in zaplenili 38 sovjetskih topov v dobrem stanju. Finske čete so sedaj na zelo dobrih postojankah. Sovjetske čete zavlačujejo z napadom na te postojanke. Severno od jezera Ladoge finske čete s"cdaj utrjujejo svoje nove postojanke, od koder so prepodile sovjete. Finsko vojno poročilo Zmaga v vseh odsek h Helsinki, 19 februarja, t. Reuter Današnje finsko vojno poročilo pravi, da so finski oddelki odbili napad med Finskim zalivom in Vuoksenom. Prav tako, so bile finske čete zmagovite jugovzhodno od Sala-nenkoita^ kjer so Finci zaplenili sovražniku 31 topov. Severovzhodno od jezera Ladoga so finski oddelki zeplenili sovražniku 20 tankov, 36 protiletalskih topov in 70 oklopnih avtomobilov. Pri Tajpali pa se bitka še nadaljuje in je sovražnik opoldne še napadal. Glavna kolektura Drž. razr. loterij« VRELEC SREČE Alojzij Planinšek, Ljubljana. Beethovna ulic« M javlja izid žrebanja z dne 19. februarja , V. razreda 39 kola: 100.000 din št. 9098, 60.000 din št. 271850. 00428. 75099. 94586, 6000 din št 9140, K!5tl0, 80087, 30310, 37201, 4(1778, 41094, 52905. 62203, (33659, 81C55, 82173, 83586. 88466 5000 din Št. 3741. 0137, 9386, 11816, 12367, 18319, 24013, 21864 , 28541, 32406, 32705, 41968, 49783, 55186, 50142, 60336, 66288, 67514 , 71245, 74903. 76979, 4000 din št. 5262. 5470, 11795, 12650, 13189, 13794, 18580, 19618. 32408, 34691, 38321, 48004, 51254, 54813, 55714, 56393. 58556, 60870, 60930, 61561. 65323, 66409, 72462, 77055, 81195, 85706, 87392, 88764, 89330, 95843. Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din. Ker so bili dobitki ja vi jen i lelefonično, even-Itielua pomota ni izključena. Srečke so še na razpolago. Prihodnje žrebanje ho v lorek. 20. i. m. Živahnejši boji na zapadni fronti Pariz, 19. febr. AA. Uradno poročilo 1°. februarja zjutraj se glasi: Vzhodno od reke Nida jc neki naš ogledni oddelek padci v sovražno zasedo in imel nekaj izgub. Na obeli straneh reke Rena topniški ogenj iz utrdb. Nemška letala nad Dansko i • kodni!j. t'l. febr. t. lieuter: Danes so nem- -ka vojna letala letela nad danskim ozemljem. Danski protiletalski l ipovi so takoj začeli obstreljevati letala. Nobeno letalo ni bilo zadeto. Nemško vojno poročilo Berlin, 19. febr. AA. DNB: Vrhovno povelj;,Ivo poroča: Na zahodni fronti je bilo samo Iti pa tam nekaj topniškega delovanja. V ranili morskih področjih so naše podmornice uspešno napadle šijri sovražne spremljevalne skupine ladii. Iz treh skupin smo poškodovali nekaj tankovskih ladij in drugih ladij, iz četrte skupine pa smo potopili neki rušilec. Berlin, 19. febr. AA. DNB: Poročilo s fronte Na zahodni fronti ni bilo včeraj pomembnih dogodkov. Med Renom in Mozelo je bilo kakor orejš-nji dan tu pa tam nekaj topniškega streljanja in nekaj oglednega delovanja, ki so dali pobudo /anj~ vojaki v prvih vrstah, ki bi vendar že hoteli priti do kakšnih Angležev. Toda vse prizadevanje nemških oglednih oddelkov je bilo zaman. Kamorkoli so prišli, povsod so trčili samo ob francoske enote. Važni vo ni spfsi v Londonu izgnili London, 11. febr. A A. Nclani: Včera j je nekdo pustil v oseb. avtomobilu usnjato torbo z dokumenti letalskega ministrstva. Avtomobil je bil nekaj minut brez nadzorstva na eni izmed glavnih ulic-, torlm z dokumenti je izginila. Tn lalvina dokumentov je od začetka vojne že štirinajsta. Policija je uvedla preiskavo. Dva nemška parnika zajeta London. 10. febr. t. Reuter: Angleška ad miraliietu poroča, da je pred kratkim zapustilo špan-ko pristanišče V igo Sest nemških parnikov. ki so sklenili, da se bodo prebili skozi angleško blokado in se vrnili v Nemčijo. Dosedaj so angleške nt francoske vojne ladje ujele ilva nemška parnika in sicer parnik Motea« (2000 trm) in parnik Rostoek« (2542 ton). Parnik Morea« ,e bil včeraj pripeljan v neko nirrleško pristanišče, parnik Rostocke pu je v nekem francoskem pristanišču * Kodanj, 19. februarja. AA. DNB: S posredovanjem danskih prostovoljskih delavskih organizacij je bilo danes na Finsko poslanih 3C0 mtadih metalurgijskih delavcev. Angleški rušilec „Daring potopljen London, 19. februarja. AA. Reuter: Mornariško ministrstvo poroča: Mornariško ministrstvo obžaluje, da mora javiti, da se je rušilec Dar ing, čigar poveljnik je bil Sul Cooper potopil od torpeda, tn častnik in šlirje mornarji so rešeni, P častnikov in 148 mornarjev pa pogrešamo in se je bali, da so mrtvi. Družine žrtev so obveščene. London, to. febr. b. Angleška atlmiraliteta poroča, da je bil britanski rušilec »Daring« torpedirim in potopi jen. in častnik in štirje mornarji so se rešili, oslalu posadka, sestojeea iz +8 mož, pu je izginila. Med mrtvimi je tudi poveljnik rušilen Co iper. Rušilec iDaringt pripada tako /vam obrambni stopnji. Imel jc 14(10 ton. Zgrajen je bil I. mi in je bil oborožen s štirimi topovi premera Nem ter t. 8 protiletalskimi to|i«vi Darins je spadal ned najmodernejše rušiU-e ter je bil opremljen tudi z novimi modernimi tnrpednimi cevmi. Zgrajen je bil skupaj z rušilcem Duchevsc in je bil nekaj časa v kitajskih vodah. rDa-riug je šesti rušilec britanske tojne mornarice. ki ga je Anglija izgubilo od izbruha tedanje vojne. Resolucije banskega sveta Ljubljana, 19. februarja 1940. 2e v leku zasedanja banskega s vela naše hano-.'ine smo poročali o nekaterih resolucijah, katere je soglasno sprejel banski svet in ki izužjo nekatere akluclne slovenske zahteve. Na pr'etn nestu |e poudariti resolucijo člana banskega s"ila g. dr. Josipa Leskovarja, v kateri je izražena soglasna zahteva slovenskega naroda, da se čimprej ustanovi banovina Slovenija. Izpopolnitev medicinske fakultete v Ljubljani Na predlog g. dr. J. Kamušiča jc bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva postopna izgraditev v in izpopolnitev ljubljanske medicinske fakulteta. Trošarina na vino in občine Na predlog g. Ferdinanda Novaka je bila sprejeta resolucija, v kateri se ugotavlja, da vpliva maksimiranje občinskih trošarin na vino tako porazno na občinske finance, da je sestava občinskih proračunov za 1940-41 onemogočena. Zato zahteva banski 6vet, da se tozadevni čl. (5.) uredba v izpremem-bah in dopolnitvah zakona o državni trošarini od 29. decembra 1939 razveljavi. Če pa to ni mogoče, naj se izvajanje uredbe, v kolikor se nanaša na maksimiranje občinskih trošarin, odloži za proračunsko leto 1940-41, Če pa še to ni mogoče, naj pooblasti ban naše banovine, da more dovoljevati oosameznlm finančno šibkim občinam tudi višjo trošarino v dosedanji višini. Oprostitev odkupnine za javne nameščence Na predlog člana b. s. g. Petra Maležiča je bila sprejeta ponovno resolucija, v kateri se zahteva za javne nameščence in vpokojence oprostitev za osebno delo na la način, da se ukine dostavek v čl. 21 novele k zakonu o samoupravnih cestah, po katerem moramo javni nameščenci in vpokojenci plačevati odškodnino za osebno delo ludi tedaj, če je to delo odpravljeno. Ta odstavek je velika krivica za javne namcščence in vpokojence, ki morajo plačevati odškodnino za osebno delo, ki je odpravljeno, torej za nekaj, kar ne obstoja. Naj se s finančnim zakonom za 1940-41 črla že omenjeni odstavek. Pobiranje prispevkov za cerkvenokonkurenčne odbore G. Ludvik Kuder je predlagal (kar j; banski svet soglasno sprejel), naj se sedanji način pobiranja prispevkov za cerkvenokonkurenčne odbore, ki po nepotrebnem vzbuja jezo in sovraštvo, izpremeni, da se prispevki za cerkvenokonkur enčne odbore pobirajo po davčnih upravah slično kakor doklade za šolske odbore. G. bana prosijo, da tozadevno ukrene vse potrebno. Cement za kmetijske svrhe naj se oprosti trošarine Banski svet je na predlog g. Preloga Franca naprosil g. bana s posebno resolucijo, da naj podpira zahteve kmetijskih organizacij po oprostitvi trošarine na cement za kmetijske svrhe, ker je le tako mogoče izvesti a6anacijo va6i, ureditev gnojišč in gnojničnih jam, kar je osnovni pogoj gospodarskega napredka našega kmeta. Nadalje naj se uvrsti modra galica med predmete, nad katerimi se izvaja kontrola po uredbi o kontroli cen. Določilo zakona o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih . o predpisani širini platišč naj ne velja za vozove, ki jih kmetje uporabljajo pri obdelovanju 6vojih posestev. Občinski posredovalni uradi Banski svet je na predlog g. Ferdinanda Novaka pretresal tudi vprašanje občinskih posredovalnih uradov, ki so bili ustanovljeni po zakonu iz leta 1969, pa jim jc bila s kazenskim zakonikom odvzeta ravno najvažnejša pristojnost poravnati med strankami spore, nastale iz žaljenja časti. Ugotovil je, da povzroča sedanje stanje prvostopnim sodiščem obilo dela, ljudstvu pa veliko nepotrebnih stroškov in izgubo časa ter zelo otežuje mimo sožitje občanov. Zaradi tega predlaga banski svet, da se kazenski zakonik izpremeni v tem smislu, da se morajo vsi spori glede žaljenja časti obvezno obravnavati pred občinskim posredovalnim uradom; šele, če bi bil spravni poizkus med strankami brezuspešen, sme sodišče uvesti kazenski postopek. Zaščita medveda Medved kot redka divjad je zaščiten do konca leta 1940 v nekaterih okrajih Slovenije, pojavila pa se je zahteva za zaščito še v nekaterih okrajih. Banski svet je bil na predlog g. Nandeta Novaka soglasnega mnenja, da medveda ni ščitili na severozahodni meji Slovenije. Tudi medvedi delajo ogromno škodo. Banski svet nima nič proti temu, da ostane medved še nadalje zaščiten v dosedanjih okrajih, toda samo pod pogojem, da si pridrži ban pravico za dovoljenje odstrela, ako bodo to zahtevale koristi kmetov in to v obsegu že izdanih smernic interesiranim okrajnim načelstvom Dobro bo, če se dovoli odstrel medveda v onih loviščih, kjer se stalno zadržuje in kjer dela največjo škodo na poljedelskih zemljiščih. V primerih, da lovski upravičenci ne bi izvršili odrejenega odstrela, prosi svet g. bana, naj odredi prisilne ukrepe, ki jih v takih primerih določa lovski zakon. Za rudarje in upokojence Kon čno 6ta bili sprejeti še dve resoluciji g. Filipa Križnika in tovarišev, kjer se zavzemajo v prvi za dovolitev dopustov tudi v zasebnih rudarskih podjetjih po vzgledu državnih podjetij in v drugi za izpremembo pravil bratovskih skladnic v svrho izboljšanja rudarskega zavarovanja in prejemkov vpo-kojencev. Slovenščina naj se vposteva vedno in povsod G. Ferdinand Novak je predlagal naslednjo reso- [ lucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Slovenski jezik naj se v smislu ustavnih določil povsod upošteva v polni meri pri vseh oblastvih in naj se občinam v Sloveniji pošiljajo vsi razpisi v razumljivem slovenskem jeziku. Višja oblastva naj skrbe, da bodo ti razpisi sestavljeni v pravilni slovenščinL 1 Razpise, katere pošiljajo centralna oblastva, naj vmesna oblastva, prevedene v slovenščino sporoče občinam. Tiskovine, katere rabijo naši uradi, naj se tiskajo v naših tiskarnah; kolikor bi to ne bilo v skladu s predpisi, ki veljajo za državno tiskarno v Belgradu, naj se isti spremene; če pa to ni mogoče, naj si nastavi ta tiskarna knjižne slovenščine zmožno osebje. Se reorganizacija obrtnih združenj Zbornica zn trgovino, obrt in industrijo v l.jiibTjani je pretekle dni po navodilih ministrstva za trgovino in industrijo'izdalo odredbo. po k či t o r i h se je izvršila velika komasacija obrtnih združenj. Vsekakor.. je to. .izreden dogodek v organizaciji slovenskega obrtništva, ki je doslej živelo zdrobljeno v brezštevilnih malih edinicah, ee odštejemo par srečnih strok, ki so mogle razpolagati z eno organizacijo za vso banovino in ki tudi za bodoče v glavnem obdrže ali celo okrepe svoj položaj. Novo stanje ni prišlo nepričakovano, saj je uzakonjeno z obrtniin zakonom iz I. 1931, s katerim je bil napravljen konec nndnljnemu cepljenju obrtniških organizacij, ker je bilo postavljeno načelo. da naj se vse stroke razen onili. ki naj imajo eno samo bnnovinsko organizacijo, združijo v združenja po eno za vsak politični okraj ali celo |x> eno za več okrajev skupaj. l'o novo stanje je postalo neobhodno potrebno, ker danes slovensko obrtništvo ne razpolaga z nobeno zvezo obrtnih združenj ali z drugačno moderganizacijsko vezjo. Posamezne organizacije so živele svoje življenje zase skoraj z edino nalogo, da so potrjevale vajeniška in pomočniška spričevala. Razmere so bile torej slabše kakor pred letom 1131 in pri tem ni moglo ostati. Pogled v bodočnost odpira povsem nove oblike organizacije obrtništva. Bodoča združenja bodo močne enote z najmanj 400, večkrat pn tudi z nad 1000 člani, ki bomo v važnih gospodarskih vprašanjih mogle spregovoriti pomembno besedo. Oblastva. ki poprej obrtnih /.druženj niso povpraševala za mnenje, ker jc bilo to praktično neizvedljivo, bodo v Imdoče lahko računala z njimi in se bodo lahko poučila o interesih obrtništva. S tem se bodo obrtne organizacije krepko uvrstile na višino ostalih stanovskih organizacij. ki so pravočasno razumele pomen močnejših organizacijskih enot v praktičnem življenju. Ker so dejansko ukinjena vsa okrajna združenja, tudi ona, pri katerih ostane še dosedanji naslov skupnega združenja, je po bodočih volitvah uprave novih skupnih združenj, ki so nastale po spojitvi, pričakovati, da bodo imela tudi močne uprave z osebnostmi, ki v javnem življenju uživajo ugled in vpliv. Čeprav združenja navadno niso bila v sla-ntt kaj več storiti za pospeševanje strokovnega znanja in napredka, se vendar tn njihova naloga ne bi smela podcenjevati. Računati ie treba, da bodo bodoče sckcije važnejših strok pri skupnih združenjih sklenile banovinske zveze, kakršno imajo danes n. pr. orgunizacijd mesarjev, ki nuj v čisto strokovnih skupnih vprašanjih predstavljajo mišljenje obrtništva dotične stroke. Ustanavljanje takih zvez bo v bodoče mnogo lažje, ker se bodo sekcije po strokah lahko povsod ustanovile, česar danes z ozirom na razdrobljenost obrtnih združenj v obrtnem zakonu po drugi strani, ni bilo tako mogoče. Te zveze bodo tudi mnogo bolje nadomestile nekdanjo skupno zvezo obrtnih zadrug za bivšo Kranjsko in pravtukšno za bivšo štajersko, ker bodo mogle koristiti glavnejn.it cilju zveznih organizacij, t. j. pospeševanju strokovnega napredka, hkrati pa bodo mogle zastopati tudi posebne stanovske interese dotične stroke. Kakor rečeno, bodo, združen ja v bodoče močne organizacije in bodo za to tudi razpolagale z boljšimi finančnimi viri. Vzdrževati bodo mogla neobhodno potreben aparat za redno opravljanje poslov, ki jih zakon povelju združenjem. Ti posli so često takšne narave, da se ob nevestnem izvrševanju lahko godi strankam precejšnja škoda. Ravno nn pomanjkanju izobraženih tajnikov, ki bi bili članstvu in nameščencem vsak čas na razpolago in ki bi obvladali danes tnko komplicirane predpise gospodarske zakonodaje — vzemimo samo n. pr. predpise o poslovnih knjižicah — je delo dosedanjih druženj najbolj šepnlo. Od tod so izvirale razne nevšečnosti, pa tudi mrtvilo v organizaciji sami. Naloga nadzornih oblustev bo, da bodo po vzoru občinskih tajnikov organizirala izobražen tajniški aparat pri združenjih, ki bo znal izpolniti svojo dolžnost. Ponekod se ravno .v koncentraciji dela pri enem skupnem združenju zn ves okraj vidijo težave, češ, da bo novi način uprave za obrtništvo manj ekonomičen. Z ukinitvijo združenj po manjših občinah mislijo, da se bo pot do mesta, v katerem bo sedež združenja, podaljšala in s tem posel za obrtnika podražil. Zbornica je s svojimi odredbami mislila tudi na ureditev te strani bodoče organizacijske oblike. V krajih, koder se združenja ukinejo, pa tudi v drugih večjih krajih, naj se ustanove po zakonu itak predpisana zaupništva (po-verjeništva). Naloga teli zaupništev je opraviti tiste posle, ki jih ima obrtnik /. vlaganjem prijav, prijavljanjem vajencev in pomočnikov itd. Zaupniki zbirajo prijave, poslovne knjižice. pa tudi potrebne podatke in jih izročajo upravi združenja, ki no i/vršenem poslovanji) preko zaupnika vrne listine oziroma odda po- trebno mnenje ali stavi predlog povprašujo-čemu oblastvu. Ker. bo zaupništvo v stalili zvezi /. upravo in se bo po potrebi lahko hitro menjalo, se ni bati, du bi ta ustanova ne funkcionirala. Nasprotno, pričakovati se mora, tla •bo šele z bodočo ureditvijo res zagotovljeno nemoteno funkcioniranje upravnega dela združenj, ki je njihova prva naloga. | De L Kino Kodeljevo tet. 4i-64 Danes ob 8. uri sijajna glasbena cowboy groteska: Banjo in kitare Znižane cene Stanje naših kliringov Po poročilu Narodne banke je bilo dne 15. februarja (940 stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 8. februarja 1940): Aktivni kliringi: Nemčija 10.284.000 (-f 3.133.000) mark, protektorat 66.742.000 (+ 10.700.000) kron. . Bolgarija 1.331.000 ( + 136.000) din. Francija 768.000 ( + 76.000 frankov, Turčija 233.000 (+ 558.000) din in Španija 2.935.000 pezet. Pasivni kliringi: Italija 40.669.000 (— 6.484.000) din, Madžarska 21.132.000 (— 2.209.000) din, Poljska 18.896.000 din, Romunija 13.262.000 (—2.166.000) din, Belgija 1.421.000 bel, Slovaška t.959.000 (— 1.139.000) kron, Francoske kolonije 49.000 (+ 19.170) fr. frankov. Pregled nam kaže, da so se naše klirinške terjatve povečale najbolj v Nemčiji za 45.5 milij. din, nadalje v protektoratu za 10.7 milij. kron. nasprotno pa so se naši klirinški dolgovi znatno zmanjšali, med drugim zlasti Italiji. Madžarski, Romuniji in Slovaški. Drugih znatnejših izprememb ni bilo. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 15. februar kaže najdenje glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem 8. februarja): Aktiva: zlato v blagajnah po stabilizacijski vrednosti 2.008.8 (+ 1.5), zlato v inozemstou po slabilizac. vrednosti 10.8, skupna podlaga 2.010.6 (+1.5), devize izven podlage 796.2 (+ 5.94) kovani denar 443.1 (+ 58.65), posojila: menična 1.827.06 (-23.07), lombardna 74.74 (—0.5), skupno posojila 1.901.8 (—22.55), eskont bonov državne obrambe 1.523.0 (+ 40.0), razna aktiva 2.352.9 (-117.6). Pasiva: bankovci v obtoku 9.922.1 (+ 9.95), drž. terjatve 59.36 (— 42.14). žirovni računi 876.9 (—17.7), razni računi 1.213.85 (+ 42.46), skupno obveznosti po vidu 2.150.1 (— 17.34), obveznosti z rokom 100.0, razna pasiva 322.3 (—21.1). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 12.072.2 (—7.4), skupna podi. po stvarni vrednosti 3.231.34 (+ 2.4), od tega samo zlalo v blagajnah po stvarni vrednosti 2.214.1 (+2.4) milij. din, skupno kritje 26.76 (v prejšnjem izkazu 26.73)%, od tega samo z zlatom v blagajna h26.62 (26.58)%. Izkaz kaže. da so se obveznosti zasebnega gospodarstva pri banki zmanjšale, narasle pa so obveznosti države. Izredno je narasla tudi zaloga kovanega denarja ptI banki zaradi roka zamenjhve 50 dinarskih kovancev. Med pasivi so se imnovno zmanjšali žirovni računi ler terjatve države, (ločini so narasli razni računi. Zlati in devizni zaklad sta se ponovno povečala. * Novi člani nadzorstvenega odbora samostojne monopolske uprave. Razrešeni so dosedanji člani nadzorstvenega odbora samostojne monopolske uprave gg. Levic Abram, Nedeljskovič Spasoje, Mi-lelič Kosta, Vukotič Pero in Markovič Dejan; na novo pa so imenovani: Cebid-Marušič Stjepan, podpolkovnik v p., Belgrad, Stefanovič Zivojin, ekonom iz Tešina, dr. Marko Lamešic, odvetnik iz Rume, Manevič Gjura, bivši župan iz Kumanova in Nikolič Melentije, peh. kapela nv p. iz Belgrada. Industrija motorjev d. d. v Rakovici. Na mesto umrlega člana upravnega odbora ing. Srbo-brana Stanojeviča je imenovan za člana uprave ing. Dušan I.učič, zrakoplovni polkovnik. Izdaja čekov na turistične dinarje v Italiji. V smislu odredb jugoslovansko-italijatiskega protokola z dne 3. avgusta lani so morale italijanske banke vsakemu italijanskemu ali našemu državami, ki stalno prebiva v Italiji, izdati brez nadaljnjega čeke na enostavno zahtevo v tako imenovanih klirinških dinarjih do zneska 3000 lir na osebo in mesečno. Toda po okrožnici italijanskega deviznega zavoda je bila izdaja čekov ali dodeljevanje inozemskih deviz ustavljeno in ie moral vsak predložiti posebno prošnjo v Rimu. Na intervencijo trgovinskega delegata Zavoda za pospeševanje zunanje Irgovine je italijansko ministrstvo naročilo bankam, da more vsak italijanski državljan odnosno naš državljan, ki slalno prebiva, takoj in brez kakršnekoli prošnje dobiti potrebne čeke v dinarjih pred potovanjem v našo državo. Borze 1P. februar. Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3,o42.185, na belgrajski pa 3,650.000 din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 170.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt....... 175.02_ 178.22 Pariz 100 frankov...... 98.95— 10L25 Ne\vyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2349.00—2387 00 Bruselj 100 belg...... 744.20— 756.20 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt.......216.21— 210.41 Pariz 100 frankov...... 122.29— 124 59 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—552o!oi) Vrneva 100 frankov..... 1228.18—1238.18 Amsterdam 10 Ogoldinarjev . . 2901.17—2939 17 Bruselj 100 belg......919.13_ 931,13 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka...... . 14.70— 14.90 Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 30.50 blago Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 29.65— 30 35 Sofija 100 din....... 91.20— 92.80 ,-,£,rih<. Belgrad ia Pariz |0.04 London ^"vvorK 446. Bruselj 75.023. Milan 22.>2, Amsterdam 236.80, Berlin Stock- holm 106.20, Oslo 101.33, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50 poniidba. Budimpešta '7? % ponudba, Atene 5.30 ponudba. Carigrad 3.55 ponudba, Bukarešta 3.35 ponudba, Ilelsingsfors 7.50 ponudba, Buenos-Aires 104.25. Vrednostni papirji Vojna škoda; V Ljubljani 426.50—428.50 v Zagrebu 425 denar v Belgradu 428 —428.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 9,S do 99, agrarji 50—52, voj. škoda promptna 426.50 do 428.50, begi. obv. 77—79, dalm. agrarji 71—72, 8% Bler. pos. 98-99. 1% Bler. pos. .90—91, 7% pos. DHB 100—101, 1% stab. pos. 96—98. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.600, Trboveljski 240 do 250. Belgrad. D r ž a n i papirji: 98.50 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 428—428.50 428.50). begluške obveznice 76.50— 77.25, dulin. agrarji 70.50—71. A% severni agrarji 6% šumske obveznice 67—70. 8% Blerovo posojilo l)7 denar, 7% Blerovo posojilo 89.50 denar, '% posojilo Drž, hip. banke 100.50 denar. Delnice: Priv. agrarna banka 204—206 (205). Zagreb: Državni papirji: 7% invest. posojilo 98 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 425 denar, begluške obveznice 77—78 (78.50), dalm. agrarji 70.50—72 .(71.50) V/o severni agrarji 51—52. 6% šumske obveznice 67 denar, 8% Blerovo posojilo 97.50 denar. 7% Blerovo posojilo S9.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo % denar. Delnice: 7.450 denar, Priv. agrarna banka 198 denar. Trboveljska 243—'245 (243), Gutmun 50—60, Sladk. tov. Osijck 160 denar. 2itnl trg Novi Sad. Koruza bač. 129—130, bač. po-riieta lndjija 12" 28. Moka, bač. ban. srem. slov. št. 8 .140—142.50. Ostalo moka neizpremen. Otrobi, bač. srem. 130/132.50 ban. 127.50/130. — Tendenca stalna. — Promet srednji. Cene živjne in kmetijskih pridelkov Kamnik, dne 13. februarja t. 1.: Voli I. vrste 6.25, II. vrste 5.50, III. vrste 4.50, telice I. vrste 5.50, II vrste 5, 111. vrste 4, krave I. vrste 5, II. vrste 4, III. vrste 3, teleta" I. vrste 6.50, II. vrste 6, prašiči špeharji 8.50, prašiči pršutarji 6—7.50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12, II. vrste 11, III. vrste 10, svinjina 14, slanina 17, svinjska mast 18 čisti med 16, goveje surove kože 14—15, telečje surove kože 17, svinjske surove kože 16 za kilogram — Pšenica 2.30, oves 1.85, koruza 1.75, fižol 5—6, krompir 1.50, seno 0.60, jabolka I. vrste 5, II. vrste 4, pšenična moka 3.50, koruzna moka®2.50, ajdova moka 4.50—5 din za kilogram. — Drva 75 za 1 m3, jajca 1.75 din za komad, mleko 2—2.25 za liter, surovo maslo 32 din za kg. Murska Sobota, dne 12. februarja 1940. Biki I. vrste 6 din, II. vrste 5, III. vrste 4, telice I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 4.50, krave I. vrste 3—3.50, II. vrste 2.50, III. vrste 2, teleta I. vrste 4.50, II. vrste 4, prašiči špeharji 11.50, prašiči pršutarji 8—8.50 za kg žive teže. — Goveje meso I. \rste 12, II. vrste 10, svinjina 15—16, slanina 18, svinjska mast 20, goveje surove kože 12—14, telečje surove kože 14 za kg. — Pšenica 2, rž 1.60, oves 1.50, koruza 1.50, fižol 4, krompir 1.20, seno 90— 1.10, slama 0.50, pšenična moka 3.80—4.20, koruzna moka 2.50—3, ajdova moka 3—3.50 za kg. — Trda drva 100 za kub. meter, jajca 0.80—1 za komad, mleko 2 za liter, surovo maslo 25 din za kg. s o m t Glej poročila na 8. strani. ZFO Končan je II. del smučarskih tekem Triglavskega okrožja V nedeljo se je razvijal na Koroški Beli prvi del smuških tekem in sicer v klasični kombinaciji. Vseh tekmovalcev je nastopilo 67, kar pomeni svojevrsten rekord za eno samo okrožje. Prireditve se je udeležil g. Bertoncelj v svojstvu zastopnika pokrovitelja, jeseniškega župana g. Markeža. Zlasti gre podčrtati prisotnost g. Šinkovica, ki je zastopal GZSP. Rezultati: Člani na 10 km: 1. Arh Lojze, FO Bohinj 49.46; 2. Lichteneger Ferdo, FO Dovje 50.12; 3. Gmeiner Ivan, FO Kor. Bela, 55.31. Izven konkurence: Kordež, FO Kropa, 48.fi. Mladina na 3 km: 1. Lichteneger fože, FO Dovje, 23.49; 2. Makovec [anez, FO. Rateče, 23.54; 3. Makovec Jože, FO Rateče, 24.37. Skoki člani: 1. Košir Jože, FO Jesenice, 149 točk; 2. Lichteneder Ferdo, FO Dovje, 116.fi točk-3. Jerman Božidar, FO Hrušica, 113.3 točk. Izven konkurence Kordež, FO Kropa 127.4 točke. Skoki mladina: 1. Makovec |anez, FO Rateče, 129.5; 2. Lichteneger Jože, FO' Dovje 129.3; 3. Dovžan Srečko, FO Dovje, 112.6. Kombinacija člani: 1. Lichteneger Ferdo, FO P^Vie'„30?,točk; Z Arh A'ojzij, FO Boh. Bistrica, 247.8; 3. Markež Ivan, FO Kor. Bela, 242.1. Izven konkurence Kordež M., FO KROPA 303.4. Kombinacija mladina: I. Lechleneger |ože, FO Dovje, 289.3 točke; 2. Makovec Janez, FO Rateče, 269; 3. Dovžan Srečko, FO Dovje, 259.6 Cela prireditev je potekla v. znamenju stroge discipline, ki je v Fantovskih odsekih znana. Nekemu mladcu se je pri teku zlomila smučka, pa jo je polovico vtaknil za pas in polovico proge prevozil skoraj samo na eni smučki, pa je kljub temu dosegel lep čas. Izredna vztrajnost in samozavest. Ob 5 popoldne je bilo v prosvetnem domu razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Smučarske tekme Fantovskega okrožja Kranj V nedeljo so bile v Preddvoru tekme članov in mladcev v smuškem teku. Proga, ki je potekala po obronkih Zaplate in Storžiča je znašala za člane 15 km, za mladce 6 km. Tekmovalo je devet članov in 20 mladcev. — Med člani je dosegel prvo fnesto s časom 59 min 53 sek. br. Tepina Vinko, FO Jezersko, 2. mesto br. Proj Ivan. FO Šmartno pri Kranju s časom 1 uro, 1 min. in 52 sek., 3. mesto br Dolenc Alojz, FO Šmartno pri Kranju s časom 1 uro 4 min. 42 sek. — Mladci: 1. Presič-nik Vinko, FO Jezersko 18 min. 11 sek.. 2. Reh-berger Jože, FO Šmartno pri Kranju 20 min. 13 sek. 3. Zadnikar Jože, FO Predvor. 24 min. 11 sek, Za versko vzgofo naše mladine Lepo uspela velika skupščina društva ..Krščanska šola" Preteklo nedeljo dopoldne je bila v beli dvo rani Uniona velika skupščina društva Krščanska šola. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Zborovanje je začel prvomestnik p. dr. Josip Dermastia, ki je najprej pozdravil stolnega kanonika g. V o lea kot zastopnika prevzvišenega gospoda škola dr. Rožmana, ki je ugodil prošnji Krščanske šole in svojim vernikom letos poslal l>nstirsko pismo o verski vzgoji mladine v šolski in pošolski dobi. Dalje je g. prvomestnik pozdravil načelnika prosvetnega oddelka banske uprave g. dr. Sušni k a, ki je zastopal tudi bana gospoda dr. Natlačena. (J. ban je s svojo veliko moralno in materialno podporo omogočil, da je stavbna zadruga Slomškov dom že v jiretekleni poletju dogradila dom za učiteljiščnike, imenovan »Slomškov doni', ki je že v tekočem šolskem letu sprejel pod svojo streho lepo število učiteljiščnikov. O. dr. Dermastia je dalje pozdravil sojirogo g. bana • go. Natlačenovo, mestnega šolskega nadzornika g. Franca Loči šn i kar j a, občinskega svetnika, šol. upravitelja g. Josipa Vidra, zastopnika kalehetskega društva g. prof. dr. Vilka Fajdiga, zastopnika Slomškove družbe g. predsednika — banovinskega nadzornika Ivana Štruklja, zastopnika Slov. kat. starešinstva predsednika gosp. ravnatelja Remca, zastopnico Prosvetne zveze go. šol. upraviteljico Kristino Hafner, zastopnico Kršč. ženske zveze go. Anico Le bar, zastopnico Kršč. ženskega društva go. predsednico Marijo Sa d a r -K I e i n may r, vso navzoče zastopnike in člane podružnic Krščanske šole, zlasti pa zastopnike ostalih društev. Poročilo tajnika Po uvodnem pozdravu je podal tajniško poročilo z blagajniškim poročilom vred tajnik gosji. Ivan Žerjav. Iz obširnega in skrbno sestavljenega poročila povzemamo: Namen društva /Krščanska šola je krščanska vzgoja mladine v soglasju z nauki katoliške vere. V Ljubljani je vrhovno vodstvo, ki obenem vodi posle ljubljanske škofijske zveze, v Mariboru pa je lavantinska škofijska zveza. V odboru obeh zvez je zastopnik škofijskega ordinariata. V posameznih župnijah obeli slovenskih škofij je doslej ustanovljenih nad 60 podružnic. Krščanska šola je jionovno podvzela korake za izpeljavo »Vzgojnega tedna« iu določila naslove referatov. Naprošenj so bili tudi predavatelji, ki so se tudi odzvali. Vabili smo žujine urade oziroma društva in predstojništva posameznih samostanov v Ljubljani in izven Ljubljane v večjih krajih, da |>rirede v svojem okolišu potrebno predavanje za starše. Odziv je bil- precej razveseljiv. * Društvo Krščanska šola je razposlalo vsem župnijam obeh škofij preostalo naklado brošure z naslovom »Za versko šolo«: s prošnjo, da jo raz-dele brezplačno med vernike. Obenem so bili dušni ■pastirji naprošeni, da prirede predavanja o verski šoli in da zbero podatke, koliko je v župniji oseb, ki so odločni somišljeniki krščanskih vzgojnih načel. Temu povabilu se je odzvalo 83 župnij iz ljubljanske škofije in 117 župnij lavantinske škofije. Letošnje pastirsko pistno o verski vzgoji mladine v šolski in pošojski dobi nam podaja edino frravi|no stališče. Cerkve glede šole in verske vzgoje v njej, ki naj se uveljavi v bodoči naši šolski zakonodaji: »V šolskem pouku se ne sme ničesar učiti, kar nasprotuje katoliški veri; prvo mesto v pouku mora zavzemati verska vzgoja, in sicer ne samo v ljudski šoii, temveč v vseh vrstah šol, starosti in izobrazbi primerno. Starši in njihovi namestniki so jrod grehom dolžni po svojih močeh skrbeti za tako krščansko vzgojo v šoli. Le tedaj bo mogoč uspešen boj zoper komunizem, pred katerim je svaril g. ban dr. Natlačen na letošnjem zasedanju banskega sveta in z njegovimi besedami končam tajniško jioročilo, ko kliče vsem slojem naroda': »Pazite, kaj se godi v družini, v šoli in drugod. da vas nekoč ne preseneti svet, ki mu bo krščanstvo samo še tarča za pijane dovtipe, ruševine večstoletne narodne kulture pa temelj, na katerega bo postavil svoje brezdušno materialistično earstvo. Moj klic velja posebej še vsem poklicnim vzgojiteljem mladine, to je vsemu našemu nižjemu in višjemu učiteljstvu: Najdragocenejše, kar imamo, je izročeno vaši skrbi. Cez deset let bo slovenski svet tak, kakršnega vi danes polagale v mlade duše. Gorje vam, če se izkaže, da njiv niste pleli, ali da ste celo sejali ljulikok Veliko skupščino je nalo pozdravil načelnik prosvetnega oddelka banske uprave g. dr. Lovro Sušil i k, ki je izrazil svoje veselje, da so se starši v tako velikem številu zbrali nn tako po- li" meiubneniu zborovanju, Krščanski šoli je želel čim več uspehov jiri nadaljnjem delu. Pomembne besede zastopnika g. knezoškofa Gospod stolni kanonik Josip Vole je pozdravil zborovanje s sledečim sporočilom: (Jospod jiredsednik! Pozdravim vaše zborovanje v imenu iu po nalogu prevzvišenega g. škofa. Razumeli boste, čislani zborovalci, da mora biti cerkveni oblasti globoko pri srcu skrb za rast in uspeli takega društva, kakor je društvo Krščanska šola. ki se bori za krščansko vzgojo narodnega pomladka. Kakor sta stala pred judovskim teuipljoui dva ogromna bronasta stebra — nazivali so ju Jahin in Hoaz — kot nekaka simbola judovske verske iu nacionalne zavesti, tako bi morala neporušna in nedotakljiva stati pred zgradbo krščanske civilizacije dva stebra: krščanska družina in krščanska šola. Pa bodi Uogu položeno: s šolo, ki je bila stoletja ljubljenka cerkve, je šlo od francoske revolucije, kar se verske vzgoje tiče, stalno navzdol. Zavladal je v nji frajgajst. in je otiral korak za korakom od njenih poglavitnih svetih nalog do to stopnje, koder je danes po nekaterih državah, dn je prava legalna zvodnica mladine. Pa zakaj to? Zato, kor so krščanski starši molčali in se niso zavedali, da je šola dojilja za duše in srca otrok, kakor je bila mati dojilja za telesni razvoj otrok. Starši so prejeli od Boga pravico in dolžnost, čuti nad tem, da se njih otroci po šolah vzgoje-vani v krščanskem duhu. Kdo ima pravico v njih vrt hodit plevel sejat? Te pravice staršev ne more premeniti ali odpraviti nobena pretveza jioenot-nosti šole niti tam, kjer je v deželi več konfesij, tem manj tam, kjer je konfesija ena —.katoliška. Šola naj da otroka vsestransko — tudi versko — boljšega družini nazaj, ne pa slabšega, kakor ga je sprejela. Slavni vojskovodja sir Arthur Welling-ton. ki je 1815 premagal Napoleona pri \Vaterloo, je rekel v parlamentu: Jaz nisem šolnik, toda to pa povem, gospodje, ako bo šola polnila mladini samo uin z izobrazbo, ne pa tudi src za vero, nam bo kvečjemu vzgojila prebrisane hudiče. Da bi bila iz naših šol našemu narodu in naši mladi državi la nesreča prihranjena, naj v to pripomore tudi današnje zborovanje. : Resolucija Po govoru g. stolnega kanonika Volca je spregovoril g. prvomestnik dr. Dermastia: K resoluciji VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, sprejeti na slovenskem zborovanju, pripominjam sledeče: Naša šolska zakonodaja je svetovno nazorno breznačelna. Tega ne trdimo samo mi, temveč je to izjavil sani bivši prosvetni minister Cirič v svojem ekspozeju v zadnji proračunski debati narodne skupščine. Sam g. minister je s prav posebnim poudarkom izjavil, da se mora zaradi tega vsa šola in vzgoja postavili nu versko in moralno osnovo. Mi lahko rečemo: na staro preizkušeno slovensko tradicijo. S tem popolnoma soglašamo in naša stalna zahteva je verska šola, v kateri enako vsak v svojem področju odločajo država, Cerkev in starši. Zahtevamo, (la je ves pouk prešinjen po večnih božjih resnicah in da rs a vzcfoja sloni na boijih zapovedih. Zahtevamo, da našo mladino vzgajajo katoliški učitelji, ki se versko tudi udejstvujejo in mladini dajejo lep zgled. Te naše zahteve so obsežene v resoluciji, ki je bila glede šole sprejeta na kongresu Kristusa Kralja in ki se glasi: »Vsak otrok je božja tast in odkupljen s krvjo Kristusovo. Njegov končni namen je onstranski, večna sreča v Bogu. Zato se mora krščansko ljudstvo zavedali, du mora bili vsaka vzgojit, kakor domu tako v šoli, verska. Ker pa naša šola ni verska, zalo je krščansko Ijudslvo, ki šolo vzdržuje, upravičeno in dolžna tako dolgo zahtevati versko šolo. dokler je ne doseže. K1\K pozicija katoliško ljudstvo, naj nu zakonit način zahteva sledeče: Ljudstvo mora po starših, po svoji Cerkvi in po svojih narodnih zastopnikih imeli v šolstvu prvo in glavno besedo. Vse naše šole morajo bili katoliške; zasebne enakopravne državnim šolam. V naših šolah: a) mora bili verouk najvažnejši predmet; b) vsa šolska vzgoja mora bili v duhu katoliške vere; c) naše otroke morajo poučevati katoliški učitelji in lo le učitelji, ki dajejo otrokom s svojim življenjem dober zgled; učitelje, ki niso . katoliške vere. in učitelje, ki ne izpolnjujejo i verskih dolžnosti in s svojim življenjem nu otroke kvarno rplivujo, katoliško ljudstvo odločim odklanja. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato so skupščino pozdravili predsednik Slomškove družbe g. štrukelj, predsednica Kršč. ženskega društva ga. Mafija Sada r jeva, ki se je Krščanski šoli zahvalila za njeno umevno delo glede verske vzgoje. Naloge naše šole V imenu društva Družine je sjiregovoril banski svetnik g. Narte Vel Ikon ja: Pozdravljam v imenu društva »Družine« to - le skupščino Pravijo, da tisto kolo najbolje teče, ki ga ne slišiš. Sola in družina sta lako te6no povezana, da ti dan na "dan bije na uho vprašanje naše šole, bije na uho dejstvo, da šola pri nas zelo teži družino, sicer bi ne rodila toliko in toliko problemov, da se iz njih ne vidiš. Sola bi morala biti vsem otrokom in staršem samo v radost, veselje in ponos, a je v resnici le v žalost in veliko nadlago. Bod;mo enkratna čistem: cerkev in starši 60, ki morejo in morajo določati otrokom šolo in vzgojo, a zdaj staršem določajo znani in neznani činitelji, kako naj se otroci uče in vzgajajo izven družine. Tako doživljate žalostno dejstvo in nalogo, da morate rušiti, kar je postavil napačen pouk v šoli, mesto da bi pomagali gradili ob tej mogočni narodni stavbi. Koliko je tu škode, koliko gre v nič brez potrebe energije, ki bi 6icer morala podpreti, veste, čc pomislite, kako j; bilo s stavbo one cerkvice, ki so jo čez dan gradili ljudje, a jo je ponoči odnašal vrag. Danes cerkvice ni, ker je bila mrtva reč, a drugače je z ljudmi in dušami. Zato mora biti ta način nesmiselne borbe ko.!iec. Mora prenehati, ker bo sicer naš narod dosegla naravna in nravna smrt. Čimbolj se bavim s temi vprašanji, tembolj mi je jasno, kako narobe razumemo nalogo šole. Ni namreč učenje vse; ni važno, ali zna otrok tri ali štiri dokaze za Pytagorov izrek, ni važno, ali zna otrok izračuniti, koliko ie do lune, a zelo in nad vse važno je, da pozna božje zapovedi, in se spodobi, da jih izpolnjuje. Z drugo besedo: da si zna v vsakem primeru pomagati, da njegova duševnost škode n: trpi. Šola ni preskrbovahica slabih učiteljev in naj ee ti skrivajo za tem ali onim uradnim narodnim delom (v navednicah), za tem ali onim papirnatim ukazom, ki ga hlapčevsko izvršuje (kot anomalijo navajam, da se mnogokrat učitelji sklicujejo pri sedanjem vladnem kurzu na odloke ki so v nasprotju z vsem vladnim namenom) — Šola najprej zahteva ljudi značaja, šola mora oblikovati značaje učencev in sicer jih morajo oblikovati učitelji in profesorji, ki ne hi bili ena sam trepetlika, kakor je zapisal Kersnik, učitelje, ki bi vedeli, da ie vendar pisal Cankar proti tej trepetliki svoje »Hlapca« in ne proti klerikalnemu političnemu kurzu. Če bi to vedeli in razumeli, ne bi bili šli igrat v Belgrad te igre. Ne, mi zahtevamo od naših vzgojitelj ;v, da so pripravljeni za narodne, za kat; vzore živeti, trpeti in umreti, kakor moramo svoje otreke zato in samo zato vzgajati. Ne smejo se zalo učiti, da bi dobili ta in večji ko« kruha, temveč morajo 6e vzgajati, da bodo značaji in morajo biti samo značaji, če so z narodom, r. našim katoliškim narodom in če skrbe, da se to čuvstvo v naših otrocih stopnjuje in ne zmanjšuje ali celo ovira in uničuje. Šola je temelj, na katerem zida človek svoje življenje. Kakoršen je temelj, taka je zgradba; marsikateri potres je porušil hišo zaradi slabega temelja, ka- j ko je zrušil že majhen potres to in ono v mladih j dušah, doživljale dnevno sami. Če kje, velja tu: Cer- j kev in starši določajo vzgojo, po načelu: Če Gospod ne zida hiš;, se zaman trudijo zidarji! Zato mo»amo javno zahvalo izreči onim učenikom, ki so tvegali in tvegajo vse, da rešijo otrokom tisto 6veto lučko, ki jim more in mora svetiti v temni nevarnosti in jih vediti, da nc zgreše cilja. Društvo »Družina« se jim zahvaljuje, ko jim daje priznanje, da se niso dali izkoreniniti se jim zahvaljuje, da so vraščeni med naše ka- • toliško čuteče in misleče ljudi, da so vraščeni v našo slovensko zemljo. Društvo »Družina se jim zahvaljuje, da jih niso zbegale ne grožnje ne vabe, da bi postali izdajniki na rodu in materi, ki jih je rodila in vzgojila, včasi vzgojila s 6vojo srčno krvjo in odpovedjo, da bi postali odpadniki po duhu in misli, odpadniki od rodu in človeka. Krščanska šola naj bo ocii oddušnik, ki se ga bo | posluževal narod in da bo naznanjal svetu svoje želje in poglede na vzgojo, svoje katoliške in narodne poglede glede vzgoja družine, da se odpravi škripanje in cviljenje kolesa, ki mu pravimo šola. V to nam Marija pomagaj! V imenu Katehetskcga društva in vseh kate-lietov n« srednjih, meščanskih in ljudskih šolah je pozdravil skupščino s tehtnimi besedami gosp. profesor dr. Vilko Fajdiga. pomagata 1 — 2 ASPIRIN tableti Ni drugega zdravila po imenu ..Aspirin", temveč edino In ..B a y e r " - j e v Aspirin, rvgt. ..g, pod S b>. Hl*l od ti. Iti 1*1*. Volitve Sledile so volitve novega odbora za prihodu;« poslovno dobo Soglasno je bila sprejela kandidatna lista, ki jo je. predlagal g. predsednik kro-jaške zadruge g. Franc Može. Izvoljeni so bili; Bergant Peter, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice, dr. Karel Capuder, ravnatelj I. drž. realne gimnazije, dr. Ivo Česnik, odvetnik, dr. Josip Derma-stija, vladni svetnik v p., Milica (irafenauerjova, soprogu profesorja, dr. Viktor Korošec, vseučili-ški profesor. Pavel Lavrič, šolski upravitelj, Jožef Langus, magistralni uradnik, Stanislav skrbe, ka tehot, dr. Alojzij Zupan, stolni kanonik, Ivan Žerjav, duhovni svetnik. V nadzorstvo sta bila izvoljena Alojzij Kocinur, ravnatelj I. del. kons društva, in Ivan Rakovec. ravnatelj uprave Slovenca v p. V odboru je stalno zastopnik škofijskega ordinariata, kakor tudi zastopnik lavantinske škofijske zveze. S tem je bil dnevni red izčrpan. O. prvona-mestnik dr. Dermastia je zaključil lepo uspelo zborovanje z besedami: Že v debati, ki sem j" spremljal, sem poudarjal, da je prva in glavna zahteva: verska šola. To je naš cilj, lo je tudi cilj Krščanske šole in vsakega poštenega katoliškega Slovenca. Ta cilj bomo dosegli, če bomo nastopali z združenimi močmi. Morda bomo naleteli na razne ovire in zapreke, zato pa tem bolj trdno sklenjeni delajmo za versko šolo in vzgojo. To bodi naša zmaga. Za vneto sodelovanje na tem lepo uspelem zborovanju se vsem naiiskrenejšn zahvaljujem. Najmočnejša angleška bojna ladja »H. M. S. Hood na straži na morju. Boguslav Kuczynski: Beg iz Varšave Sedaj pa v korak!« je zapoved.il Staeho-vviak samemu sebi in stopil trdo naprej. Pogledal je na kilometrski mejnik in ugotovil, du je prehodil šele osemnajst kilometrov. »Hitreje, hitreje!« je ponavljal, premu-govul odpor trudnih nog in skušal hoditi v takem tempu, kiikor pri izhodu iz mesta. -Ko sem zapustil Mu ii jo, moruin to knko izkoristiti in opravičiti.« je rekel in stopal, kakor da črpa iz le misli svojo moč. Cesta se je dvignila navkreber in vozovi pred njim so ustavljali svoj tek. Studio« in k jo skoraj tekel mimo znanih vozov, lojtmio in konj. I\) nekoliko kilometrih jc bil že vštric voza. v katerem je tičal Poznunjslu. ?Poznanjski! ličilo! Poznanjski!« jc zukli-< hI. .Ni mu odgovoril. Ljudje so sedeli molče, vsi zaviti v plašče. Kdo m mogel biti Poznanjski? jo pomislil Stuchovviuk, ko jo stopal olj vozu. Čutil na je. da so njegov temini ustavlja, zato jo začel prožiti nogo in si poveljeval >Ena, dvo! Poznan jskoga pa pozabi! Ena. dve!« In ros jo odslej šel sam v no/mino Voza / akti in Poznunjskogu pu ni srečal nikjer v eč. X desno strani mu je tovarišil velik žar. Mesto v daljavi jc gorelo nn več straneh. Ogenj jo bruhal vsak trenutek na drugem koncu. Predstavljal si jo. kako sc podirajo hišo in umirajo nesrečne žrtve. Zato jc stopal še hitreje. Prišel jo nn vrli vzpetine Tedaj pa je videl v dolino pod seboj, l ik pod njim jo gorela vas. v katero sc jc spustil, m. Knko so imenuje tn vas?« jo vprašal žensko. ki jo ^tala pred viati edine ohranjene lesene koče. sStasin,« je reklu. Zdelo se je. da jc šla ta ženska k sosedovim na pogovor. Zdaj jc stulu tn in in glodala padajoče tramove lesenih koč in se pri vsakem hrušču jjokrižula ter dvigala rožni venec. Sunio šola jc ostala in kar je zidanega okoli nje.« Iles so vse nuokoli iz gorečih, zogljenelih tramov, ki so sc kudili in žareli, štrleli osino-jeni dimniki v zrak. kukor proseče roke, ki vpijejo |io maščevanji)... Stachovviuk jc jireiskusil plot in so naslonil nanj. du sc malo odpočije ter dodal: »Treba bo vas obnoviti, ne? Pa ne več lesenih koč, temveč zidane.« Govoril je, kar nni jc prišlo na misel. Todu v prazno. Ženska je samo gledala v goreči sij in mulilu rožni venec. Stachovv iuka pu jo prijela strašna žeja. Zato jc pohitel, da pride čimprej do potoka. Srečal je večji oddelek vojakov in šeV z njimi v korak, dokler se ni približal častnikom nu čelu voda. Tedaj je rekol eden izmed njih: »Imamo že voditelja!« in sc zasmejal. »No, lo stopite bliže!« mu jo rekel voditelj in zaprosil zu legitimacijo. Stachovviuk jo skoraj začel drhteti, kajti vedno sc mu je zdelo, da njegovi legitimaciji preveč nc za-up«jo. Todu častniku jc zadostovala in jc samo rekel: »Če hočete iti hitreje, gospod. |iotoiii prosim. so po/urite! No spodobi se, da bi hodili pri vojaškem oddelku.« Kuj iti 11 jo |>reostajalo drugega, kukor da jc Stuchovviak podaljšal korak. Žo je prešel petindvajset kilometrov, šestindvajset. sedemindvajset. »Stopil som nu |iot ob osmih, po šest kilometrov nn uro. du štiri liro in pol.Pol ure sem potratil zu odmor, torej pot ur.« jo pomislil .Stachovviuk. Krenil jo k potoku, du so napije vodo. Vodnjak jc bil tu. toda vedro jo bilo potopljeno ali ji« so g« kmetje vzeli s seboj. Stachovviak je šel nazaj na pot, šol nekaj času. nato pa preskočil jarek in so vlcgel pod drevo. Pol ure prespiin,-je pomislil, potegnil klobuk čez oči in zavihal ovratnik plašču. Numuli jo zaspal. Zbudili so ga neki ljudje, ki so sc v temi spotikali ob njega. »Koliko je tiru?« jo vprašal in sedel. »Pol dveh.« mu jo nekdo odgovoril in šel dalje. Nu ccsti so bili vsi drugačni ljudje in vozovi. Prišla je kompaniju »junakinj«, dekleta pri šestnajstih, sedemnajstih, osemnajstih letih. Nosilo so teinnomodrc kroje, plašče in čepice. Mnoge izmed njih s<> nosile v rokah črevlje, dn so lažje hitelo. Težko jih jc bilo dohitevati. Todu Stuchovviuk jo premogu! dremavico, utrujenost in bolečine v nogi, ki jo je žulil čevelj, tor so jim je skušal približati. Noga gu je vedno bolj bolela, stopul pa jo vedno hitreje. Dohitel jo »junakinje«. napol dremajo jo skoraj izgubljal zavesi, toda stopul jc vedno hitreje. Z jezo jo udarjal ob vsak kamen, ki gu je srečuval nn vsakih sto metrov. »šc nc spim, šc nc. Se nc!« jo rekel in stopil trdo naprej. Ob treh jo prišel v l.ukovv. »Junakinje« so so izgubile nekje v megli. Dv e sta šc šli mimo Stucliou iaku iu podpirali druga drugo. Bili stu bosi in slu imeli čevlje vržciie ooz ramena. »Hitreje, hitreje.« jc odgovorila večja in sililu mlajšo zu sabo. Sicer no bova videji. kam gredo ostale.« Toda kljub vsemu naporu sta ostali za Stiieliovviukoni. l.ukovv jo bil v temi. .Nobeno luči nikjer. Stuchovv iak «c jo spomnil, dn mu jo mati ne- ■ koč pripovedovala, kako jo to mesto gorelo in kako jc divjala kngu. ko jo bila ona tu. Iz i toga časa sn tudi dvojni kri/i. ki jih jo sreča- I val pri prihodu v predmestje. j Kmalu pri vhodu v mesto jc stul |xikvur- jon avto, p r i katerem so jo gnetlo nekaj žensk »Moj mož jc stopil po voz,« jc rekla cnu izmed njih. Pokazalo so jo. du so jirišli /o prejšnji večer in du so presedeli noč v avtu. »Ali veste kakšno novice?« »Da. novice so bile. Dn jc sovražna vojsko prišla žo do Varšave, kjer pu sn jo odbili. Stuchovv i a k a je začudila smer njihovega mar šu. Knko so mogli priti pred Varšavo od vzhodu? Knko?« jo vprašal. Da so jirod Prago? Da.« jo odgovorila lastnica avtomobilu Od severa so namreč prekoračili Butk pri Sokolov* u.« Zvedel je toliko, du jo lahko sklepal, du peš nc bo mogel puli niti do Brzosoia, kor I ud i to cesto lahko prekrižajo. Zuto je bilo treba hiteti. Stopil jo mod prvo hiše mestu I iikovva. Kakor vedno v mestih, jo bilo tudi tu veliko ljudi. Sami tujci so so vlačili po Ho toarjih, trkali na vrata trgovin, hiteli eden mimo drugega in so spotikali. »Nikogar domačinov v mestu.« jo nekdo rekel. \ si so zbežali v v asi.« Stachovv iaku jo to zadoščalo. Žo ni voo poizvedoval. v koliko jo to resnica. Nu glavnem trgu jo stalo vojaštv-i in vojaki so zavzeli vso glavne ulice. Zapustil jo glavni trg. šolo v drugem predmestju jo srečal nekoliko tukajšnjih zidov, ki so so tresli od mruzn. Vprašal'jc zu naslov svojih znancev, pa sn ga napačno informirali. ker jo zastonj hodil v predmestje na nasprotni strani. Izka/ulo so jo. du so tnm stanov uli l jud je s podobnim imenom, kakor jil jo on iskal. Šel jo daljo in ni voč vorjol. rb bo mogel iti peš. Noga ga jo bolela in 'minili-ga jo volja iti iz toga mostu. Zakaj naj lii 11 < d: bežal in kolovratil. ko pa ga po nekoliko ki Iniiiriiili lahko zajame sovražna vojska, prihajajoči! od druge strani? te novice Koledar Torek, 20. februarju: Sadot, škof in tovariši, mučenci. Sreda. 21. februarja: Feliks (Srečko). Skof; Iren«, devica. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v (iospodti zaspala r. Amv,kn Koriiogar, bivša dolgoletna postrežnica uprave Slovencu . Hi la je zelo skrbna, pridna in vestna uslužbenka, ki jo IkmIo vsi ohranili v dobrem spominu. Pogreb hlape rajnice lx> danes oh 2 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefu na Vidovdanski cesti. + V Ljubljani je umrl g. Feliks Škafu r, posestnik. Pogreb lio v sredo izpred mrtvašnice splošne bolnišnice ob 2 popoldne, -f- Nu (iliiiculi pri Ljubljani jn mirno v Gospodu zaspala pu. Ivana Škof roj. Potočnik, posestnica. Pogreb bo v sredo ob 1 popoldne i/, hiše žulosti nu Glincah, Cesta 1V-4, na pokopališče na Viču. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje I - t Polkovnik dr. Leopold Majdič Včeraj je v Ljubljani po dolgi, hudi bolezni umrl sanitetni polkovnik v p. dr. Leojiold Majdič v 70. letu starosti. Rojen v Cerknici je kot sanitetni mornariški častnik služboval v avstro-oprski vojski ter v tem svojstvii prepotoval mnogo sveta; bil je v mnogih obmorskih mestih Afrike, na Kitajskem in v Rusiji. Obvladal je deset jezikov, med njimi ludi kitajščino. Med balkansko vojno je deloval pri srbski armadi v Nišu, zakar je bil odlikovan z redom srbskega Rdečega križa. |k> svp-tovni vojni pa .je kot podpolkovnik vslopil v našo armado in služboval kot polkovnik v svojstvu načelnika sanitete zetske divizijske oblasti na Ce-tinju. Imel je več inozemskih odlikovanj in je bil znan kot odličen vojaški zdravnik. Zadnji dve leti pa jo zavratna bolezen priklenila na solo v sobote). 24-. februarja, lo sporočamo vsem številnim trgovcem, ki vprušujejo po datumu tega sejma. — Proračun okrajnega cestnega odbora Ljutomer. Cestni odbor, katerega \<>di načelnik o. Alojzij Stuliec, je sprejel in odobril na svoji soji proračun, dohodkov in izdatkov zn leto 1040-41. Proračun izkazuje 1,164.068 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Za osebne in upravne izdatke je predvidenih >0.920 din. 'Vzdrževanje banovinskih cest in objektov na njih 704.080 din. .Stroški za vzdrževanje železniških dovoznih cest z dnvršitvijo dovozne ceste v (ior. Radgoni 12.000 din. Potrebščine iz sredstev cestnega okraja, osebni in drugi izdatki skupa j znašajo 246.068 din. Tukaj je všteto tudi vzdrževanje subvencioniranih cest v znesku 46.000 din. Za novogradnje odnosno preuredit\ e banovinskih cest je predvideno ibo.ooo din. Za kritje izdatkov Iki prispevala kraljevska banska uprava v Ljubljani 732.000 din, železniška uprava 4000 diii, razni drugi dohodki s 17% cestno doklado znašajo 428.068 dinarjev. Ako primerjamo letošnji osnutek proračuna 1040-41 s tekočim, je ta nižji ja okrog "!X).()00 din. Okrajni cestni odlior Ljutomer vzdržuje vsega skupaj 248.250 km cest. S t. aprilom preide banovinska cesta od Dravograda čez Maribor, Gornjo Radgono do Murske Sobote v državno oskrbo. S tem odpade cestnemu odboru Ljutomer oskrbovanje ceste Sv. Benedikt — Loinanoše -(Ior. Radgona — Slatina Radenci v skupni dolžini 15.216 km. Dobra prebava pol zdravja! Lahko normalno izpraz-njenje pri zaprtju lenivosti črev vam bodo omogočile Artin dražeje dr. Wanderja 2 kom. Din 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27,— ]{pg. S. br. 22115/33. A A ^ ^ ^ " — Vremenske zanimivosti v Sloveniji. — Ali vdere v Slovenijo nov mrzli val? Nekateri to napovedujejo. Drugi se tolažijo, da nastopi v kratkem preobrat na bolje. Prav za vremenske prilike v Sloveniji je poučna primerjava jutranje temperature od 17. in 19. t. m. V nekaterih krajih je mraz na stalni višini. Najhujši mraz po vremen-skio poročilih iz raznih železniških postaj je te dni v Št. Janžu na Dolenjskem. Tam je bilo v soboto —24, včeraj zjutrij pu —21. Na črti Novo mesto-Kočevje jo mraz stalen in nespremenjen. Novo mesto je imelo v soboto in včeraj šo vedno — 17, Kočevje pa —18. Na Gorenjskem je jutranja temperatura od sobote do včeraj zjutraj padla za 3 do 5 stopinj. Zelo nizka jutranja temperatura je bila včeraj v Tržiču, ki je javil —9 zjutraj. Razen Tržiča je imel Rakek včeraj nizko temperaturo, namreč —10. Značilno je, da se je po raznih krajih na Štajerskem včeraj jutranja temperatura napram soboti močno znižala. Tako je Maribor zaznamoval v soboto na glavnem kolodvoru —14, včeraj —16. Ljutomer v soboto —14, včeraj —16, Celje v soboto —14, včeraj —16. Prav z ozirom na vremenski položaj na Štajerskem so mnogi mnenja, da kmalu pritisne iz severozahoda nov mrzli val. Kakšno je vremensko stanje v okolici ljubljanski? Transformatorska postaja pri Črnučah nam podaja za včeraj naslednje podatke. Včeraj ob treh zjutraj je bila tam najnižja tempretaura, namreč —2!, živo srebro pa se je že dopoldne, ko je začelo sonce sijali, naglo dvignilo ter je včeraj okoli 13 doseplo -f5. Nato pu je kmalu padlo na —2. V Podlogu v Savinjski dolini so imeli včeraj okoli 7.3(1 kar —24, kakor to javlja tainošnja transformatorska postaja. — Spremenili:) voznega reda nu konjiški progi. Pričenši s četrtkom, dne 22. februarja 1940, vozijo nu progi Slov. Konjice-Zreče odnosno Slov. Konji-ce-Poljčane dnevno sledeči vlaki: vlak št. 82346 z odhodom iz Slov. Konjic ob 12.35 in s prihodom v Zreče oh 12.56 ter obratno vlak št. 8235b z odhodom i/. Zreč ob 13.10 in s prihodom v Slov. Konjice ob 13.31 ter vlak št. 8237a z odhodom iz Slov. Konjic oh J5.30 in s prihodom v Poljčune oh 16.18. Na isti progi pa izostanejo zaradi tega z istim dnevom: vlaka št. 8234 in f'236 z odhodom iz Slov. Konjic ob 12.03 in ob 15.38 ter s prihodom v Zreče ob 12.24 in ob 15.59; nadalje vlak št. 8235 z odhodom iz Zreč oh 12.40 in s prihodom v Slov. Konjice oh 13.01 ter vlak št. 8237 z odhodom iz Zreč oh 16.30 in iz Slov. Konjic ob 17.28 ter s prihodom v Poljčane oh 18.16. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t. m. jc objavljena »Uredba o rezervah hrane« dalje »Popravek v uredbi o spremembah in dopol-nitvali zakona o neposrednih davkih« in Odločba glede sejmskih in tržnih pravic občine Sv. Peter pod Sv. gorami.« — Na skrivaj je šel čez mejo iskat dela posestnikov sin I. Obal iz Brezovcev v Prek- murju. Nemške oblastima so gu prijele in izročile našim obmejnim oipiuuiii.< Čuka gu stroga kazen zaradi nedovoljenega prekoračenja mejo. Več kazni je bilo izrečenih že zaradi samega poizkusa prekoračenju meje, zato opozarjamo naše sezonske delavce, nuj ne uhajajo, čez mejo. Lani so jih nemške oblasti ščitile, čeprav so na nedovoljen način prekoračili mejo in jili napotile na delo, letos pa jili brez liadaljnega izročijo našim obmejnim organom. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici. deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joseiovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeteD učinek. Ogl. reg. S br 30474/35. — Nezvesta služabnika. Pri grofici Barthvany v obmejni Kra.jni v Prekmurju sta pred dvema letoma vstopila v službo posestniku Janez Horvat in Janez Škulič. Stara grofica ju je nedavno prijavila, da sta si ukradla 80.000 din i/ njene spalnice, kjer je hranila denar po kuvertah, omarah in predalih. Enega izmed obeh služabnikov je zasačila služkinja, ko je iz nekega predala vzel 2 jurja. Oba sta priznala tatvino, izjavila pa sta. da sta oškodovala grofico samo za 34.000 din. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti sta bila obsojena vsak na 2 leti in 2 meseca robije in povračilo škode. Naročite takoj DOMOLJUBA še do četrtka 22. t. m. si lahko pridobite pravico do ene \ od 700 lepih nagrad če postanete naročnik ,.Domoljuba" ali če uredite slučajno zaostalo naročnino. Prvi dve nagradi sla v gotovini po 5000 din Ostale pa so: radijski aparati, šivalni stroj, harmonike, ure, brzoparilniki itd., — same lepe, vredne nagrade. Žrebanje bo v ponedeljek 26. t. m. Tudi v petek 23 t. m. še lahko naročite .Domoljub", toda to le pri naših podružnicah v Mariboru, Celju, Ptuju, Novem mestu. Trbovljah, Jesenicah, Kranju in pri glavni upravi v Ljubljani. = Gg. zastopniki naj vse pravočasno uredel Uprava ..DOMOLJUBA" po dA&avi * Velik požar je izbruhnil v zemunski tovarni sukna Vukojčič in drug. Ogenj je začel svoje razdiralno delo v skladišču izgotovljenih oblek, pod katerim so zgrajene tri peči, ki sušijo še mokre obleke. Ko so požar opazili, je gorela že streha skladišča in plamen se je širil že na sosednje objekte. Gasilci iz Zemuna in Belgrada so bili v kratkem času na mestu in se jim je s požrtvovalnim gašenjem posrečilo, da so rešili glavne objekte tovarne pred uničenjem. Kljub temu pa trpi lastnik okoli dva in pol milijona dinarjev škode. Delavci, ki so bili zaposleni v uničenih oddelkih tovarne, ne bodo stali brez posla, ker jih bo podjetje zaposlilo po drugih oddelkih, ki so ostali od ognja nedotaknjeni. * 500 hiš v Črni gori pod vodo. V Črni gori je zadnje dni hudo deževalo, kar je tudi povzročilo, da se je pričel naglo taliti sneg. Zaradi tega so zlasti v Gornji in Dolnji Zeti narasle reke in potoki, ki so preplavili svoja obrežja. Mnogo škode so napravili tudi hudourniki. V raznih črnogorskih mestih in vaseh je okrog 500 hiš pod vodo, tako da so jih morali prebivalci zapustiti. * Po poroki za zapahe. Služkinja Franja Beneš iz Trogirja, ki je bila zaposlena pri upokojenem glasbeniku Miji Tijaniču v Splitu, je bila že delj časa zaročena v nekim fantom, vendar do poroke ni prišlo zaradi tega, ker sta bila oba revna. Fant je sicer zaslužjl toliko, da bi zadostovalo za skromno življenje, toda kdo bo kupil pohištvo, perilo in druge reči, ki so potrebne, da se ustvari toplo ognjišče. Beneševa se je odločila, da na vsak način preskrbi denar za svojo balo. Priložnost za to se ji je nudila, ko je njen gospodar pobral vse svoje prihranke iz splitskih bank in hranilnic v skupnem znesku 117.000 din. Mož se je kakor mnogo drugih vlagateljev zbal za svoj denar in ga je bolj zaupal nočni omarici v svoji spalnici kakor pa bankam. Beneševa, ki je za to vedela, je podlegla izkušnjavi in neke noči izmaknila denar iz omarice. Z ukradenim denarjem si je kupila lepo pohištvo, vse potrebno perilo in gospodinjske potrebščine in lekega dne sta se z izvoljencem poročila. Za vse to je potrošila okrog 50 000 din. Toda tatici je bilo usojeno, da ni preživela niti medenih tednov, kajti že tretji dan po poroki so se na novem stanovanju zglasili detektivi in odpeljali sveže poročeno ženo za zapah. Ko je videla, da imajo na policiji dovolj dokazov za njeno krivdo, je lepo priznala, zgovarjala pa se je, da ni videla drugega izhoda, ki bi privedel do njene poroke. * V silobranu ubil razgrajača. V nekem suša-škem nočnem lokalu je prišlo v soboto zjutraj ob 5 do hudega izgreda, ki ga je povzročil znani razgrajač Stjepan Kunstovič. Lastnik lokala jc po klical stražnika, ki je Kunstoviča aretiral. Kunsto- vič se je z vsemi štirimi upiral aretaciji, toda stražniku je s pomočjo gostov le uspelo, da je aretiranca pritiral ven na cesto. Tam pa se mu je pretepač iztrgal iz rok in skočil za kup kamenja, za katerim se je zabarikadiral. Stražnik je videl, da zaenkrat ne more nič opraviti in se je odstranil. Kunstovič pa je nato odšel nazaj v lokal in razgrajal dalje. Stražnik pa se je čez nekaj minut spet vrnil v lokal in razgrajaču ponovno napovedal aretacijo. Tedaj ga je pa razgrajač dejansko napadel, nakar je stražnik potegnil revolver in v silobranu enkrat ustrelil proti pretepaču. Zadel ga je v vrat in Kunstovič je čez nekaj minut izdihnil. V teku dopoldneva je prišla v lokal sodna komisija, ki je po vestnem zaslišanju vseh prič prišla do zaključka, da je stražnik streljal v silobranu, da obvaruje svoje življenje in da ga zaradi tega ne zadene nobena krivda. * Mednarodni kongres za kazensko pravo bo letos v Belgradu. Kakor je bilo sklenjeno na zadnjem mednarodnem kongresu za kazensko pravo, naj bi bil V. mednarodni kongres za kazensko pravo letos v Belgradu. Ali se bo sploh vršil, je seveda odvisno od razvoja mednarodnega položaja. Profesor kazenskega prava na belgrajski univerzi dr. Živanovič se močno zavzema za to, naj bi bil istočasno v Belgradu tudi mednarodni kongres za varstvo odpuščenih kaznjencev. Leta 1931 je bilo namreč v Belgradu ustanovljeno društvo, ki si je zastavilo nalogo, da olajša odpuščenim kaznjencem vrnitev v življenje. Podobna društva obstojajo tudi v Franciji, Angliji in drugih državah, V Itaftf. si je to nalogo nadela država sama. * Boj slepca z roparji. V vasi Gornji Brat.etič v Srbiji živi kmet Prvislav Lazarevič, ki je v svetovni vojni izgubil vid. Po vasi so vedeli, da ima varčni možakar stalno v hiši večji znesek denarja. To je moralo priti na uho tudi roparjem V eni Ljubljana, 20. februarja Gledališče Draina. Torek. 20.: Zaprto, Sreda, 21.: »Na prisojni strani«. Red Sreda. Četrtek, 22.: -Asmo-dej«. Premiera. Premierski abonma. 1'elek, 23.: Zuprto. Opora. Torek. 20 : Zaprto (generalka). Sreda, 21.: »Jolanlat. : Balet Ilreslač«. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 22.: »Luinpacius Vagabundus«. Red Celrtek. Petek, 23. oh 15: Gorenjski slavčekr. Dijaška predstava. Izven. Glol>oko znižane cene od 16 din navzdol. Radio Ljubljana Torek, 20. febr.: Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 šolska ura: Kramljanje /. mladino (M. Zor) — 12 Pisana šara (plošče) —-12.50 Poročila, objave — 15 Napovedi — 15.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Mladin. pesmi: poje gdč. Štefka Koronča-nova, pri klavirju prof. P. Šivi; — 18.40 Ideja odrešenja (Fr. Terseglav) — l<> Napovedi, poročilu — 19.20 Nac. ura: Inšpekcija drž. obrambe — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Za kratek čas (plošče) — 20.30 Operetni spevi. Poje Ado Darian, igra Radij, orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kvartet mandolin. Drugi programi 'Torek, 20. februarja: Belgrad: 20.30 Komorni koncert — Zagreb: 21 Pihala — Bratislava: 20.15 Jazz — Sofija: Vokalni in instrument, koncert — Angleške postaje: 20.30 Plesna glasba — Bero-miinster: 19.43 Jodlerji — Budimpešta: 18.40 Ciganski orkester — Bukarešta: 20.15 Orkestralni koncert — Francoske postaje: 19.45 Orkestralni koncert —. Stoekholm-Horbit: 19.30 Finska gl. — 20.40 Wagnerjeva opera »Tannhauser« — Trst-Milan: 21 Wapnerjeva opera »Tristan in Izolda — Bim-Bari: 21 Simfonični koncert — Florenca: 21 Plesna glasba — Sottens: 22 Plesna glasba. Prireditve in zabave Prešeren-škerjanec: Sonetni vciiec. Kompozicija »Sonetnega venca? je v formalnem pogledu svobodna kantata. Skladba »Sonetni venec sestoji v celoti iz 15 pevskih točk, ki se izvajajo brez prestanka v različni zasedbi (solista, tercet, zbor in vmes je 10 orkestralrtili mediger krajše oblike). Prva izvedba »Sonetnega venca« pod Vodstvom ravnatelja Poliča s 'solisti: Franclom. Beletlom, Joličem. Romanom in Petrovčičem, 7. moškim zlto-rom GM in orkestrom Ljubljanske filharmonije bo v ponedeljek, dne 26. t. m. v veliki dvorani Uniona, Predprodaja vstopnic v knjigarni GM, Predavanja Prosvetno društvo Trnovo. Na IX. prosveinrm večeru v sredo, dne 21. februarja od 20 v društvenem domu, Karunova ulica 14, bo imel oredavanje g»sp. urednik dr. Ahčin Ivan, pod naslovom; »Sodobno trenje v Evropi«. Sestanki FO Šiška. V torek ob 20.15 redili fantovski sestanek v samostanski dvorani. Na sporedu zanimivo predavanje. Obvezno za vse člane. Naše dijaštvo SKAD »Danica« ima drevi ob. S krožek o komunizmu. Krožek vodi g. Siursu Rudolf. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni Irg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Zgubila se je 17. t. m. od Prisojne ulice skozi Zeleno jamo usnjata listnica z raznimi dokumenti in 2 din denarja. Naproša se pošten najditelj. da jo vrne na ime Josip Kovač, Prisojna ulica 5, Ljubljana. Denar lahko obdrži. Zgubila se je v nedeljo Pred škofijo denarnica z vsoto denarja. Najditelj se naproša, da vrne denarnico proti nagradi na naslov Pavla VVagner, Ljubljana, Trnovska ulica 8. preteklih noči sta vdrla v Lazarevičevo hišo dva ob orožena in maskirana roparja. Lazarevič^ je ropot zbudil in kljub svoji slepoti se je izustil v bij z roparjema. Medtem ko se je z enim ruval, je drugi ustrelil , nanj iz puške. Strel pa je zgrešil. Lazarevič se je poslužil zvijače. Vrgel se je na t'a in obležal nepremično. Roparja sta mislila, da je mrtev in sta se prestrašila, v tem pa ie tudi Laza- revičeva žena, ki jo je prebudil šele slrel, pričela klicati na pomoč, nakar sta roparja pobegnila v noč. »Dovolite, da naredim posnetek, zavarovalnice 60 6ilno nezaupne.« Na poti iz tujine domov zmrznil Cankova, 17. febr. Ko je šel 17 letni Koloman Biček, sin posestnika iz Krejne v tišinski občini, ob 6 zjutraj z doma, je našel na banovinski cesti pred vasjo Ska-kovci zmrznjenega človeka. Poklicali so iz Cankove orožniškega komandirja g. Ivana Kolariča, ki jc ugotovil, da na zmrznjencu ni bilo opaziti nobenih znakov nasilja in da je ob —26°C ponoči zmrznil, kljub temu, da je bil dobro oblečen. Na sebi jc imel namreč zimski površnik, kožnat kratek jopič, 2 svitra, tri srajce, dvojne gornje in ene spodnje hlače, na nogah pa močne copate iz klobučevine. Pri njem so našli tudi dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je mrtvec 36 letni Anton Bokan, edini sin posestnika iz Skakovcev št. 46, ki je že od leta 1937 bival s svojo ženo v Franciji in se je usodno noč vračal iz tujine domov. Izscljemški potni list je bil izdan v Parizu in ima štampiljko nase obmejne postaje v Rakeku z dne i 4. febr. Ugotovljeno je bilo, da je pokojni Bokan v Murski Soboti oddal v shrambo na kolodvoru dva kovčega in sc podal peš na dolgo pot domov, ker avtobus zaradi prehudega mraza ni vozil. Tisto noč jc kazal toplomer —26" C. Ob hudem nira/u je nočni popotnik očividno omagal, saj jc bil /e 4 dni na poti iz Francije in je bil gotovo po dolgi vožnji in ob pomanjkljivi hrani izčrpan. Na snegu se je razločno poznalo, da je hodil sem in tja po cesti in padal od otrujenosti. Na koncu so šc po-znali sledovi, da je par metrov celo cirsal po kolenih, dokler ni padel in zmrznil. Pokojni Anton Bokan jc bil edini sin. pa sc z očetom ni razumel. Lela 1036 je prišel iz Francije in jc doma zapravil okrog 30.000 din s kvartanjem in pijančevanjem, potem pa se je spet vrnil v Francijo. Zakaj jc «laj prišel domov, je še nepojasnjeno, ker o sv^m prihodu ni nikomur pisal, denarja pa je imel s seboj le 22 din. Očividno zalo tudi m hotel prenočiti v Murski Soboti, ampak jo jc kar peš mahnil proti domu. ^ LJUBLJANA Legitimacije za uslužbence in delavske poslovne knjižice Zaradi teh legitimacij in poslovnih knjižic je mestni domovinski oddelek moral slišati marsikaj neupravičen očitek, češ kako nerodno besedilo je bilo treba izpolniti ter sem in tja tudi dolgo čakati na legitimacije. Nepotrpežljivi gospodje so seveda zabavljali, ne da bi se o stvari poučili, kar je v Ljubljani večkrat navada. Tudi v tem primeru je popolna ne-poučenost kriva očitkom, vendar se pa moramo čuditi neosnovani kritiki nezadovoljneža, ki je gotovo šolan. Drugi ljudje namreč vedo, da je mestni domovinski oddelek sestavil besedilo legitimacij in njim priloženih kontrolnili listov natanko po uredbi, pravilniku in navodilih, ki jih je izdalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Mestni domovinski urad ni besedila prav nič spreminjal in je tiskovine založil samo zaradi hitrejšega in preglednejšega poslovanja, da čim bolj ustreže in čim hitreje odpravi stranke ter jim prihrani delo in zamudo. Vsi, ki morajo imeti legitimacije ali poslovne knjižice, so bili lani večkrat v dnevnikih povabljeni, naj pridejo ponje. Opozorjeni so bili tudi, da morajo vsi imeti predpisane legitimacije do 1. januarja t. I. Več mesecev so kljub opozorilom in zagroženim posledicam le posamezniki hodili na magistrat, a na Silvestrovo je čez 400 oseb hotelo takoj imeti legitimacije. Rok je bil podaljšan ter je bilo od konca lanskega leta pa do kraja meseca januarja izdanih 2903 poslovnih knjižic in legitimacij! Poleg svojili navadnih uradnih opravkov je po 6 do 8 uslužbencev v domovinskem uradu delalo tudi po 12 in več ur vsak dan, da so zmogli to delo iu ustregli strankam. Dobro verziran uradnik se s popolnitvijo legitimacije zamudi najmanj 1 Se ta teden je odprta razstava olj in plastik inž. Mitje Sviglja v Jakopičevem paviljonu. Razstavljena dela so vzbudila med občinstvonr priznanja, zato ho ogled razstave gotovo zadovoljil vsakega obiskovalca. Nekaj olj manjšega in večjega obsega je še naprodaj kot lep in vrednoten okras vsakršnega doma. Paviljon je ves čas toplo kurjen. 1 RdePi križ, pododbor v Ljubljani, bo imel svoj rodni letni občni zbor v torek, 27. februarja ob 1'8 v Delavski zbornici v Ljubljani, Miklošičeva. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kasneje. 1 Za mestne reveže sta nakazala 200 din Brata Vlaj, trgovca z manufakturo v Wolfovi ul. 5., v počaščenje pok. ge. Lee Potočnikove, a ga. Ivanka Vodnik iz Kolodvorske ulice je poslala 200 din mesto cvetja na grob ge. Ide Škof-Wanek. Ga. Duša in g. dr. Vanko Kanoni sta podarila 100 din v počaščenje pok. akad. slikarice gdč. Henrike Šantel, a mestna vrtnarija je v znamenje teh odkupnin od razkošja pri pogrebih položila na krste preproste vence. Trgovina z železnino in barvami A. Sušil k na Zaloški c. 21. je od svojega imetja pri mestnem gospodarskem ucadu naklonila mestnim revežem 500 din. Mestno poglavarstvo vsem dobrotnikom izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Boljši o Id lažje delo in več/a sposobnost z pravilna pomerjenimi očali od ^DiploplA LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA ] - tstresenti so vabljeni. 1 Huda stiska za premog in drva. Letošnja zima, združena s hudim mrazom, je tudi Ljubljano spravila glede kuriva v hude.stiske. Letno potrebuje Ljubljana premoga za domačo porabo nad 53 milij, kg, mesečno povprečno računajo na 400 do 450 vagonov. Jeseni mnoge stranke, ki so se drugače hitele vsako zimo zalagat s premogom, niso naročevale velikih množin premoga, računajoč na razne nenadne komplikacije v zunanjem svetu. Stranke so se zadovoljevale pri trgovcih s kurivom z manjšimi naročili. Januarski prvi mraz tu zlasti sedanji sla povzročila hudo krizo glede preskrbe premoga za privatno porabo. Vsi ljubljanski trgovci so dnevno od ranih dopoldanskih ur tja do poznega večera telefonično ali pa osebno naravnost bombardirani. Trgovci žele najprej zadovoljili svoje stalne naročnike. Je križ z dobavami. Železniška uprava skuša najprej za sebe dobiti večje zaloge premoga, da ne bi nastala v prometu kakšna katastrofa, kakor, na pr. leta 1929. Za železnice so sedaj dobave na prvem mestu, šele nato pridejo privatniki na drugo mesto in tako morajo vsi trgovci čakati, da dobe na glavni kolodvor kak vagon premoga. Sedaj je na pr. veliko povpraševanje po velenjskem lignitu. Ljudje naročajo lo vrsto premoga, samo da morejo kuriti poči in si kuhati dnevno hrano. Ponekod je že veliko j>omaujkanje kurjave. Tudi dežela zelo trpi 15 minut, če ima na razpolago vse potrebne podatke. Toda, kdo je imel vse podatke v redu, ki jih zahteva uredba, pravilnik in navodila ministrstva! Uradništvo je bilo pri tem delu disciplinsko in kazensko odgovorno za pravilne vpise v te listine in zato ne more in ne sme biti površno, kar so nekatere izjeme med strankami zahtevale. Domovinski oddelek je strankam vsestransko pomagal ter prostovoljno izdajal uradna potrdila, potrebna za popolnitev rubrik. Kolka ni bilo treba nobenega. Glede znanja tujih jezikov nikdo ni zahteval dokaza, prav tako pa tudi nikdo ni zahteval potrdila o morebitnih premičninah in njih vrednosti, ker je te rubrike lahko vsak sam izpolnil. V kakšen namen naj1 pa ta rubrika služi, domovinski oddelek ne more pojasniti, ker ni sodeloval pri osnutku legitimacij. Prav tako tudi predpisanih pristojbin po 30 in 10 din ni mestno jsoglavarstvo morda pobiralo zase, temveč za osrednjo upravo za posredovanje dela v Belgradu, ki je založila legitimacije in poslovne knjižice. Vss delo. z legitimacijami in poslovnimi knjižicami pa mora mestno poglavarstvo opravljati brezplačno. Ogromno delo s temi legitimacijami so pa imeli tudi naši poklicni fotografi in še več menda razni amaterji, da so poklicnim fotografom, ki plačujejo davek, odjedli precej zaslužka. Pri fotografih je bil zaradi teh legitimacij tak naval, da so le s težavo zmagovali delo ter so le težko ustregli strankam z drugimi naročili. Tudi fotografi lahko torej povedo, kakšen naval je bil na domovinski oddelek in kako ogromno delo je opravilo uslužbenstvo tega mestnega urada v prav kratkem času, da v resnici ni zaslužilo norčevanja in napadov. in mnogi ljudje po raznih krajih nimajo v tej hudi zimi niti polena, da bi si mogli ogreti mrzla stanovanja. Ljubljana potrebuje dalje mesečno do 10.800 m3 trdih, bukovih drv. Tudi pomanjkanje drv je veliko. Ljudje kar drve v pisarne in prosijo za nekaj polen. Bukova drva so v cenah zelo poskočila. V normalnih časih so bila zrezatia bukova drva od 110 do 120 din. Danes so že po 130 do 140 din m3. In kako jih je težko dobiti! Pro-ducenti na deželi skušajo cene bukovim drvam še dvigniti.. Največja stiska za kurivo je bila pač v dneh od 15. do 17. t. m., ko je vladal v mestu najhujši mraz. Mnoge revne rodbine so naravnost zmrzovale in se stiskale pod borne odeje, ko je po skromnih sobah pritiskal strupen mraz. Podpisana firma javlja, da g. CERLINI DRAGO ni več upravičen sprejemati naročil niti ne sprejemati na račun "že izvršenih naročil. Firma ..KRAVATA" StOJC RajkO, Ljubljana 1 Javna dražba zarobljenih predmetov bo 21. februarja 1940 ob 9 'dopoldne v skladišču na PoljanšRem nasipu'št. 40-1. nadstropje, ln- I" Angeli garjevih lic Samo Ia danet Ne zamudite tega filma i Najidealnejši film sezije, ki v napetosti in pričakovanju veže gledalca do. konca predstave ' Predstave ob IG., 19. in 21. uri. KINO MATICA, telefon 21-24 I I Samo še danes, ob 16., 19. in 21. uri odlično filmsko delo češke produkcije: V gl. vlogi: Urina Stepnitkova, poznana češka filmska umetnica Vaški demon KINO SLOGA tel. 27-30 i BENJAMIN GIGLI v najnovejšem pevskem lil mu napete vsebine najslavnejši tenor sveta! Ob 16., 19. in 21. uri elodija noči KINO UNION, tel. 22.21 Poje arije iz oper »Afričanka«, »Romeo in Julia<, »Lohengrint in lepe napolitanske pesmi 1 Obstreljen vlomilec, V soboto je v opoldan- | z eksekutorjem, da bi rubil nekega zasebnika. Od-skili urah zalotila ljubljanska policija moškega, ki | vetnik je imel predvsem piko na vložile knjižice, je vlomil v neko stanovanje na Domobranski cesti. : katere pa je rešila domača gospodinja v zadnjem Ko sta policijska organa hotela vlomilca Slavka M. i hipu na ta način, da jih je skrila na oprsju ter aretirati, je ta skušal pobegniti. Ker ni šlo zlepa, ; potem z^ njimi pobegnila na ulico, eksekutor pa je poskusil zgrda in napadel enega izmed straž- " nikov. Ker je bil izredno močan, stražniku ni ost-lo drugega, kakor da je potegnil revolver in ustrelil napadalca v roko. Kljub temu, da mu je i/, lahke rane na roki tekel precejšen curek krvi, je še otepal okrog sebe; končno so ga vendarle ukrotili in spravili v stražnico, odkoder je bil poslan v ljubljansko bolnišnico. Vlomilec je prevejan tič in ima z njim ljubljanska policija opravka že polnih 10 let. Kadarkoli so ga kje zalotili, se je še vedno znal izmazati, tako da je na sodišču opravil brez večjih kazni. Je izredno previden in je po vsakem vlomu menjal obleke in tudi svojo zunanjost. Zadnjih 14 dni so ga prav v najhujšem mrazu redno nadzorovali policijski organi in somu včasih morali biti po 10 ali 12 ur nepretrgoma za petami. Končno so ga ujeli in ker je znano, da je zakrivil še vdč vlomov in tatvin v zadnjem času, je uvedla uprava policije obširno preiskavo, ki bo prinesla na dan prav gotovo zanimiva odkritja o vlomilcu, ki ie s svojim nastopom fn s svojo zunanjostjo skoraj vedno znal najti izhod iz zagate. 1 Alkohol zakrivil hudo poškodbo. V noči od nedelje na ponedeljek je službuj, stražnik na Blei-\veisovi cesti napovedal policijsko uro in je v neki gostilni naletel na bojevitega gosta, ki je grozil Stražniku na vse pretege Stražnik se je umaknil. Ko je čez nekaj časa spet poti kal na okno in opozarjal, naj se lokal zapre, ,je vročekrvni Janez K. dejansko napadel stražnika. Pobil ga je na cesti na tla in ga tudi na tleh hotel obdelovati. Stražnik jef v silobranu moral potegniti revolver in oddal na napadalca strel. Meril je pri tem na nogo. Ker pa je hotel najiadalec prav v tem trenutku spet navaliti na njega, je šla krogla napadalcu skozi dfesni bok. Ranjenega vročekrvnega so nato najprej prenesli v gostilno in nato prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Pri vsem napadu je hujskala tudi neka ženska, zaradi česar se bodo potem, ko bo napadalec ozdravil, morali vsi zagovarjati pred sodiščem. Je to v Ljubljani redek primer, da mora stražnik poseči po orožju zato, da se ubrani napadalca, in smo takih poročil mnogo bolj navajeni iz krajev, kjer se toči šmarniča, ki v resnici spravi človeka v brezumno tTivjanje. f — -Pri zaprtju, motnji t prebavi, vzemite žjtitraj še na prazen želodec efl kozarec naravne »Franz-Josek grenčice. *' Nova iznajdba za proizvajanje bencina Maribor ima najmodernejšo rafinerijo Maribor, 19. februarja. Mariborčanom gotovo ni znano, da je dobilo naše mesto nedavno najmodernejšo rafinerijo za proizvodnjo bencina in mineralnih olj. To rafinerijo je zgradila mariborska tvrdka Motoroil z dnevno kapaciteto 15.000 kg. Rafinerija se nahaja poleg skladišč omenjene tvrdke v železniškem triko t n za Linhartovo ulico, kjer so tudi velika, moderno zgrajena podzemeljska skladišča. Tvrdka Motoroil se je dolgo borila za koncesijo, ker je imela mogočne nasprotnike v inozemski konkurenci. Ponovno so ji .prepovedali predelovanje surove nafte ter je bil obrat brez povoda zapečaten, potem spet ni dobila uvoznega dovoljenja za surovo nafto, dokler ni bila zadeva po štirih letih z dvema ugodnima sodbama državnega sveta rešena. Tvrdka Motoroil se poslužuje v svoji novi rafineriji najmodernejših naprav, ki predelujejo surovo naflo s pomočjo električnega toka. Ta desti-lacijska naprava je iznajdba vodje tvrdke Gustava Golla, ki je dobil za njo tudi jugoslovanski patent št. 15.256. Rafinerije nafte morajo imeti ogromne kotle ter velikanske dovodne in odvodne naprave za predelovanje. Bistvo Gollove iznajdbe pa je povsem neznaten aparat, v katerega se surova nafta neprenehoma dovaja ter se s pomočjo električne- H; M! ip i M : JI I Ii P' 1P ti -; 111 ph - < H* AI ~ H - I ■N I '*• II Hude posledice letošnje zime se kažejo tudi na Holandskem, kjer prebivalstvo z zanimanjem opazuje sklade ledu na reki Waal blizu mesta Nijmwegena. ga toka razkraja na osem različnih produktov, ki po svoji kvaliteti močno prekašajo produtke, ki se dobivajo na dosedaj konstruiranih destilacijskih napravah. Povrhu deluje novi aparat dosti bolj ekonomično in mnogo hitreje. Tvrdki je uspelo, da se je za daljšo dobo preskrbela s surovinami ter je sedaj spet odprla svoje črpalke za bencin in dislovo olje, s čemer je ustrega posebno mariborskim avtomobilistom, saj je bilo do sedaj pomanjkanje goriva za bencinske in dislove motorje v mestu naravnost neznosno. * m Proračunska seja mestnega sveta bo v torek, dne 27. febr. ob 6 zvečer v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu te seje je tudi odobritev pravil Mestne hranilnice, nekatere osebne zadeve in oprostitev stanovanjskih prostorov v novih zgradbah kanalščine in vodarine. m V Ljudski univerzi predava v sredo, dne 21. t. m. Mr. Hugh Ruttledge, dvakratni vodja ekspedicije, o hoji na Mount Everest. Predaval bo v angleščini, vendar se bo vsebina tolmačila v slovenščini. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike. m Znanstveno ekskurzijo v mariborsko stolnico priredi Zgodovinsko društvo v petek, 23. t. m. ob l4 popoldne. Vodstvo ekskurzije bo imel inž. arh. Marjan Mušič, pod katerega vodstvom se vršijo obnovitvnena dela v naši stolni cerkvi. . m Prihodnje predavanje Materinskega tedna bo v četrtek ob 8 v prostorih Ljudske univerze. Predaval bo prof. dr. Stanko Gogala iz Ljubljane o svobodi in avtoriteti. m Nova prokurista. Z odlokom g. bana sta pri Hranilnici dravske banovine v Mariboru imenovana za prokuriste gg. Viktor Perme in Ivan Sušnik. Čestitamo! m Premiera v četrtek. Premiera meščanske ža-loigre »Kovarstvo in ljubezen« bo v četrtek, dne 22. februarja na odru mariborskega gledališča. m Mraz ne popusti. V nedeljo popoldne se je zdelo, da se je mraz v resnici poslovil od nas. Zvečer je bilo že kar toplo, saj je kazal termometer jedva 10 stopinj pod ničlo. Včeraj zjutraj pa je temperatura spet močno padla ter ej bilo 19.8 stopinj mraza. m Za Gutenbergov pokal. Med mariborskimi črkostavci so številni dobri smučarji, ki so se v nedeljo dopoldne pomerili v smučarski tekmi na strminah Pohorja za Gutenbergov prehodni pokal. Proga je šla od razglednika preko parcele, na kateri bodo zgradili črkostavci svoj pohorski dom na smuško pot ter se je končala na cilju za gostilno Hoste v Radvanju. Najboljši čas je dosegel Nace Borovnik, sledili so mu Janko Krajšek. Aleksander Zupan, Pavle Vokač in Mirko Vavpotič. m Rubež z zaprekami. V sedanjih težkih časih so rubeži v mretu na dnev nem redu. Veliko razburjenje je povzročil tak dogodek včeraj v Jenkovi le )e ulici, kjer se je znašel neki mariborski odvetnik za njo. Preden pa jo je dosegel, je bila že na cesti ter se začela dreti na vse grlo roparji« in privabila tako ogromno ljudi. Odvetnik in eksekutor sta morala potem opustiti željo po vložnih knjižicah ter sta se zadovoljila z zarubljenjem pohištva. m Nevarne opekline je dobil v tovarni bakra v Slovenski Bistrici 35-letni delavec Matevž Kru-der. Padel je v bazen, v katerem se hladi razbeljena bakrena žica ter si je opekel obe nogi. m Izzivanje policije — slab posel. V nedeljo zvečer so se peljali trije fantje na kolesih brez luči po Koroški cesti v smeri proti Kamilici ter na vse grlo kričali »aufbiks« policija, če imate ko-rajžo, pridite za nami«. Dva stražnika sta izzivače ustavila na križišču Koroške in Puškinove ulice. Dva fanta sta se takoj postavila stražnikoma po robu z noži, tretji pa je bil pametnejši in je pobegnil. Stražnika sta oba junaka — brala Josipa in Franca Žemljica kmalu užugala ter ju spravila v policijske zapore, kjer se bosta morala nekaj dni pokoriti. m Popolnoma novo kolo, za katerega je dal 1400 din, je ukradel neznanec včeraj delavcu v žel. delavnicah Janezu Slamcu od Sv. Miklavža. Kolo je imel v veži gostilne v Dravski ulici. Gledališče Torek, 20: »Cigan baron«. Red A. Sreda, 21. februirja: Zaprto. Četrtek, 22. februarja ob 20: >Kovarstvo in ljubezen«. Premiera. Red B. Celjske novice c Kmet postaja stanovsko vedno bolj zaveden. lo dokazujejo tečaji, katere je Kmečka zveza priredila prejšnji teden v Braslov-čah in na Vranskem. Na vsakem od toli tečajev je bilo okrog 150 in še več udeležencev, ki so izvajanjem predavateljev skrbno sledili od 9 do do 2 popoldne. V Braslovčah so predavali gg. senator Alojzij Mihelčič o važnosti zavaroyunja, okrajni veterinar g. dr. Kulte-rer o živinozdravstvu in živinoreji, okrajni kmetijski referent iz Laškega g. Zupan o važnosti ■'sadjarstva' in triivništva ter šolski upravitelj iz Petrove g. Prislan o kulturna socialnih prilikah iz življenja slovenskega kincia. Na Vranskem je mesto odsotnega senatorja g. Alojzija Mihelčiča ravn. banovinske kmetijske šole iz St. Jurja pri Celju, g. inž. Lah. c Za regulacijo Vogla.jne je v proračunu teharske občine lepa postavka. Celotni proračun teharske občine znaša din 375.890 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Doklade bodo znižane od dosedanjih 75% na 55%, če bo ostala trošarina ista, kot je bila dosedaj. Zanimivo jc, tla je kredit za socialno skrbstvo povečan za din 18.675. c O zgodovini ženskih samostanov na Slovenskem predava drevi ob 8. v mali dvorani Ljudske posojilnice ga. dr. Mclita Pivec-Stelc iz Ljubljane. c Vincencijeva konferenca v Celju ima jutri, v sredo, 21. februarja ob 8 zvečer svoj redni občni zbor v prostorih javne kuhinje. c Planinsko predavanje. Pod okriljem Savinjske podružnice SPD bo predaval v četrtek, 2. februarja ob 8 zvečer v risalnici meščanske šole v Celju g. dr. Jos. C. Oblak iz Ljubljane o zanimivi temi »Okrog Karpatov in preko Romunije do Črnega morja«. c Avto »Opel«, štirisedežni, kompletno spalnico in motorno kolo lahko dobite, če kupite 5 srečke efektne loterije poštnih nameščencev v Celju. Srečka stane samo din 5. Morda pa se vam sreča nasmehne in zadenete kak drug lep dobitek izmed 17 glavnih in 200 ostalih dobitkov. Žrebanje jo pred durmi. Oglejte si razne dobitke v celjskih trgovinah. e Pojasnilo. K poročilu o eksploziji parnega kotla v Celju doda jemo po želji, da je delo vodil kleparski mojster s kleparskimi pomočniki in ne ključavničarski mojster c Občni zbor društva Rdeči križ v Celju bo v četrtek, 22. februarja ob 8. zvečer v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu. Vsi člani in tudi prijatelji Rdečega križa, vljudno vabljeni! c Novi grobovi. Na Dečkov c. 7 jo, umrl 64-letni sedlar Zupane Mihael, v celjski bolnišnici pa Pogarčič Marija, iz Loko pri Žusmu, in 65-letna žena delavca Smore Terezija iz Gornjih Voluš pri jurkloštru. Naj v miru počivajo! Zborovanje poštnih uradnikov v Celju Celje, 19. februarja. Popoldne so zborovali v dvorani hotela »Uuio-na< poštni uradniki celjskega, laškega, gornje-grajskega in deloma tudi slovenjgraškega okraja. Zborovanje je vodil poštni kontrolor Leitgob Albin iz Celja. Poštni uradniki so stavili, kakor že na svojih dosedanjih zborovanjih, zahteve po zvišanju plač, ki pa naj bi bile izdatnejše povišane, kot so bilo železničarjem. Poslali so resolucijo in brzojavni pozdrav ministru g. dr. Tor-barju. V resoluciji ponovno prosijo ministrstvo, naj se ukrene vse potrebno za zboljšanje gmotnega položaja poštnega uraduištva. Mnogo se je debatiralo o nabavi plinskih mask, s katerimi je uradništvo želo prizadeto. G. Šturm iz Ljubljane je govoril o delovanju sekcije p. t. t. stroke ln je omenil prizadevanje organizacije za zboljšanje gmotnega položaja uraduištva. Ugotovil je, da so se v preteklem letu izvršile vso premestitve sporazumno z uradništvom in dn ie premostitve urad-ništvu niso bilo v posebno škodo Nato ie pozval vso uradništvo, naj zbere podatke o svojem za-dolženju, ker se bo skušal doseči odpis doluov. Velika rudniška nesreča se je zgodila v Charleroiju v Belgiji. Na sliki so svojci ponesrečencev. KULTURNI OBZORNIK Bibliografija češke in slovaške kulture v Jugoslaviji T>r. Oton Berkopec, knjižničar Knjižnice Slovanskega instituta, je že pred leli izdal popolno bibliografijo vseh del in člankov, ki so v Jugoslaviji izšli kdaj o Masaryku. Sedaj pa mu je ista založba, Sloounsky institutv Pragi, ki ji načeluje Slovenec prof. dr. Matija Murko, izdala prvi del njegove obširne bibliografije stikov takih kulturnih panog, kakor so češka iu slovaška literatura, gledališče, jezikosldvstvo in narodopisi v jugoslovanskem tisku, pod naslovom: Češka n slovenski literatura, divadlo, jazykozpyt a narodopis v Jugosluniix. Podnaslov je Bibliografija od 1.1800 do 1U3■"> . Je to obširno delo (str. 415), ki pa je zasnovano še širše, kajli sedaj imamo pred seboj samo prvi del: Knjige in časopisi. Dr. Olo Berkopec je nekaj lel posvetil samo pregledovanju jugoslovanskih knjig, časopisov in revij — sam pravi, da je pregledal 21)7 slovenskih in 398 srb-skohrvaškili periodičnih tiskov! — da je sestavil to temeljno bibliografijo jugoslovanskega poročanja o čeških in slovaških kulturnih zadevah. V šeslili prerezih oz. poglavjih daje natančen pregled teh stikov v naslednjih skupinah: I. Čehi in Slovaki v slovenskih, hrvaških in srbskih knjižnih spisih; II. Prevodi v slovenščino (v knjigah in časopisju); III. Prevodi v srbohrvaščino (knjige in časopisi); IV. Seznam člankov, slovenskih in srbskohrvatskili, ki govore o imenovanih čeških in slovaških kulturnih panogah; V. Češki in slovaški motivi v teli literaturah ter VI. Izvirni tiski v češčini in slovaščini v teh književnostih. Na koncu pa daje abecedni pregled vseh časopisov, ki jib je pregledal v Pragi oziroma v jugoslovanskih knjižnicah ter osebni register imen, ki omogočava liilro orientacijo. Tako je razdeljena la bibliografija, ki je terjala gotovo neizmerno dela, ljubezni in razgledanosti po jugoslovanskem knjižnem trgu. Avlor sam .se dobro , zaveda pionirskega pomena te bibliografije, zalo tudi ne krije pomanjkljivosti, temveč jih v uvodu razloži ler prosi za evenluelna dopolnila, da jib bo v drugi knjigi mogoče dodati. Ker se je seveda moral omejiti na določeno dobo, je vzel v pošlev razdobje od i. 1800 do 1935 inklu-zive ler se je v tem prvem zvezku omejil samo na knjige (le v celoti), sicer pa samo na nekaj področij kulturnega udejstvovanja (književnost in gledališče ter jezik in narodopis), dočim je druge panoge (pedagogika, filozofija, sokolstvo, politika itd.) odložil za drugič. Prav tako je izločil tudi Masarvka, ki ga je obdelal v posebni knjigi. Tako imamo pred seboj lepo zbrano gradivo medsebojnih kulturnih slikov med češkim, slova- škim in jugoslovanskimi narodi. Stopa nam jasno pred oči stvarna vsebina teh skupnih informacij, pa tudi imenik oseb, ki so gojile to medsebojno spoznavanje, še in še se bodo raziskovalci morali poglabljati v to zakladnico bibliografije, ki bo marsikaj postavila v novo luč in osvežila nova imena ler po vrednosti ocenila dela posameznikov v teh smereh. Ze Berkopec sam je v uvodu omenil, kako se mu kaže delo v teh smereh pri posameznih jugoslovanskih narodih, kdo se je posebno odlikoval v posameznih dobah, ter kako so prevajalci izbirali svoje prevode, po osebnih okusih ali po literarni pomembnosti. S pogledom na Slovence se mu kaže taka perspektiva takole: »Tudi pri Slovencih se kaže, kako malo so prevajalci poznali sodobno češko poezijo in prozo. Kraljedvorski črkopis, kakšen brezpomembni avtor, nli slučajna, večinoma anonimna beležka — je vse do šestdesetih let, ko se pokažejo v slovenskem časopisju in revijah Nemcova, Choclio-loušek, Svčtla in drugi. Glavni prevajalci iz češke književnosti so v tem času France Cegnar, Fran Levstik ter Lavoslav Gorenjec-Pudgoričan, Ivan in Franjo Tomšič in drugi. V osemdesetih letih je največ prevajala Legova družina. Legove zasluge za slovensko-češke stike so sicer znane, toda treba jih bo še posebej osvetliti. V devetdesetih letih izhaja zelo veliko čeških stvari v zbirkah Franca Gabrščka v Gorici, ki si je znal pridobiti vrsto dobrih sodelavcev. Pozneje pa stopajo v ospredje generacije slovenske napredne mladine, ki je študirala v Pragi. Ta uvaja v slovensko literaturo predvsem dela Macharja in Bezruča ter propagira na vse načine tudi duha moderne češke kulture. V časopisih za mladino je bil vsa desetletja najbolj priljubljeni češki avtor Vaclav Kosmak (glavni prevajalec Josip Gruden). Med najbolj marljivimi informatorji o češkem in slovaškem pismen-stvu v predvojnilj letih so bili: v katoliškem tisku France Štingl, v naprednem pa V. M. Zalar, Ivan Lah, A. Dermota, A. Zavadil, J. Glonar, Fr. Go-vekar, Fr. Ilešič in dr. Literarne stike češke in slovaške pa goje po vojni s polno znalostjo in veliko ljubeznijo dr. Ivan Lah, Božidar Borko, dr. Tine Debeljak in dr.< Taka slika je samo bežen prerez skozi bibliografijo teh slikov Dr. Berkopec je postavi! temelj s knjigo, ki bo odslej priročnik vsakemu delavcu na polju medsebojnih kulturnih spoznavanj, ki jih ne sme sedanjost pretrgati, temveč čimbolj utrdili. V tem pogledu naš rod ne sme ostati za predniki. td. Jasen odgovor Pod naslovom »Jasen odgovor« prinaša Gottsche-' or Zeitung« dne 10. februarja 1940 dve strani dolg članek kot odgovor na razpravo g. Franceta Marolta o kočevski narodni pesmi v »Kočevskem zborniku«. Članek je podpisal Walter Honigmann. V koliko bo g Marolt na ta odgovor reagiral, to je njegova stvar. Ker pa naletim v članku na dveh mestih tudi na sv oje ime, smatram za dolžnost, da na ti dve mesti odgovorim, posebno še, ker čutim v njih neko posebno tendenco. V uvodu opisuje g. Honigmann svoje prvo srečanje z g. Maroltom v poletju 1. 1937, ko je zapisoval g. Marolt kočevske narodne pesmi. Pravi, da mu je dal g Marolt napačne podatke o svoji osebi.' Predstavil se mu jc med drugim tudi kot »oženjen«, na kar pristavlja g. Honigmann, da to ni bilo res, ker ga je šele pozneje poročil »njegov prijatelj Matija Teme«. (Ta »prijatelj« ima v članku, v katerem se prikazuje g. Marolt vseskozi kot diletant, kaj čuden prizvok!) K tej trditvi bi pripomnil samo to, da bi moral g. H v članku, ki mu hoče dati videz znanstvene temeljitosti, za vsako trditev dobiti točne informacije Res je, da sem poročil g. Marolta, toda ne šele po 1. 1937. ampak poldiugo leto prej, ali točneje: 22. decembra 1933. Tako stoji zapisano na poročnem listu in v poročni knjigi, ki sta zame edini merodajni vir, če hočem priti v tej stvari na jasno. Tudi g. H bi se moral toliko potruditi in pogledati v poročno kn]igo, preden je zapisal svojo neresnično trditev. Če si ni vzel toliko truda in časa, da bi si nabavil te najbolj primitivne in najlažje dosegljive podalke, polem si lahko mislimo, na kakih nogah stojijo njegova ostala izvajanja, za katera je treba dolgoletnega temeljitega študija! Zdi se. da ni temeljitost, ki jo sicer občudujemo pri njegovih sonarodnja-kih, najboljša čednost g Honigmanna. To bi sklepali tudi iz tega, ker sam pravi v članku, da je bilo njegovo glasbeno znanje v 1. 1937 vsekakor še zelo šibko. Kako si ga je v dobrih dveh letih toliko izpopolnil, da more pisati znanslveno tako visoko leteče članke, to se zdi glasbenim pedagogom vsekakor zelo zagonetno. Morda bi odkril g. H. svojo skrivnost kaki glasbeni akademiji, da ne bi bilo treba ljudem študirati po oseifl ali deset let, preden pridejo do spoznanja, da je to pravzaprav šele »začet:k učenosti«! V nadaljnjem izvajanju pravi g. H., »da se je takrat pri Trubarjevem koncertu g. Marolt gotovo prisrčno smejal za kulisami. Marolt je namreč edini Slovenec. ki se mu ie posrečilo, da je mogel celo v neki katoliški cerkvi izvajati Lutrove kontrafakture, ki jih je prinesel semkaj Trubar (slovenski protestantovski pridigar okoli 1550) in ki jih je harmoniziral za moški zbor katoliški duhovnik Matija Tome. To je bil gotovo Maroltov največji notranji uspeh in največje zadoščenje, da je mogel koncertirati s temi lu-trovskimi korali, za kar je notabene služila celo neka katoliška stolnica kot koncertna dvoran z vstopnino (!)«. Na| bo g. H. prepričan, da se je tudi njegovim ljubezniv m trditvam marsikdo smejal, pa ne za kulisami! Prepričan naj bo tudi, da na njegove trditve, ki bi rade zadele več kot dve muhi na en mah in ki se slišijo skoraj kot nekaka majhna denuncijacija, ne bi odgovarjal, če ne bi slišali podobne muzike tudi od ljudi, ki imajo drugačna, bolj po naše zveneča imena Če bi hotel od besede do besede dokazovati nesmiselnost samo teh stavkov g H„ bi moral »Slovenec« iziti v posebni izdaji. Zato si bomo njegove trditve 6amo kralko ogledali. Najprej rtaj ugotovim, da je omenjeni koncert krstil za »Trubarjev »koncert g. H. Uvodnik ga naziva »Duhovna pesem XVI. stoletja« Kot glasbeniku mi tudi ne ugaja trditev, da sem podpisani te prote-6tanlovske korale »harmoniziral«. Bolj točno je povedano v uvodniku k omenjenemu koncertu, da sem te pesmi stilno priredil. Za 6tilno priredbo je treba nekaj več kot za harmonizacijo kake pesmice, kjer dani melodiji podstavim nekaj več ali man] posrečenih akordov. V danem slučaju je treba temeljitega poznanja starih cerkvenih tonovih načinov, poznati je treba duha in slog skladateljev 16. in 17. stoletja, iz vsake posamezne melodije je treba izluščiti prvine, ki služijo skladatelju kot gradivo pri njegbvem delu. Vse to zahteva vsaj toliko temeljitega znanja, priprave in dela, kolikor članek g. H. Da pa^ že celo o« moremo goVoriti o harmonizaciii pri polifono gra- jenih skladbah, in teh je tudi nekaj med omenjenimi korali, to bo pa tudi g. H. uvidel. Ker je bil g. H. že toliko ljubezniv, da je s prstom pokazal na grešnika in da je kot spreten alkimist mešal Lutra, protestantovskega pridigarja Trubarja in katoliškega duhovnika Tomca, bcm vrsto svojih grehov še izpopolnil Povedati moram g. H., da da 6em tudi sam vpričo škola, v6ega profesorskega zbora in vpričo polne dvorane izvajal s svojim dijaškim zborom nekatere teh »prote6tantovskih« koca-lov. Iz previdnosti pa sem si to upal šele takrat, ko v zboru ni več sodeloval dijak Walter Honigmann, o katerem pa ne morem z gotovostjo reči, če je istoveten z gospodom istega imena, ki je napisal svoj članek v G. Z. Da bo mera polna, mu naštejem še nekaj tujih grehov. Gotovo pozna g. H. nekega J. S. Bacha. Bil je protestant, in to še zelo pravoveren in pobožen Vendar so njegov pasijon po Mateju z mnogimi vloženimi protestantovskimi korali že ponovno izvajali v ljubljanskih katoliških cerkvah. Nekatere teh koralov moremo celo slišati' med katoliško službo božjo. Ravno tako so izvajali Bachov božični oiatorij. Če posežemo za kakih 15 let nazaj, vidimo, da je izvajalo pevsko društvo »Ljubljana« v stolnici koncert izbranih in izrazitih a cappella skladb ruskih cerkvenih pravoslavnih skladateljev. Koncert, ki je bil vseskozi na visoki umetniški stopnji, je vodil sedanji stolni dek. in kan. dr. Fr. Kimovec. Nad koncertom pravoslavnih skladb v katoliški stolnici 6e ni ne takrat ne pozneje nikdo 6podtikaI, stolnica še danes stoji. Obratno pa slišimo tudi v protestantov-skih cerkvah skladbe katoliških avtorjev, kot so n. pr. Palestrina, Orlando La6so, Gallus, G. Honigmann naj odpre zlasti sedaj v postnem času svoj radijski aparat, pa se bo lahko prepričal, da je to resnica. Torej nimamo 6amo v Ljubljani tako neobčutljive vesti, kot nam to očita g. H. Sicer pa: kako more g. H. trditi, da so gornji napevi protestantovski 7 Saj je gotovo tudi njemu znano, kak proces se je vršil ob nastajanju prote-stantovskih pesmi. V vsaki učni knjigi glasben; zgodovine se lahko poučimo, da je protestantovski koral črpal svoje napeve iz starih latinskih (katoliških) spevov, iz dotedanje nemške cerkvene pesmi, ki je bila seveda katoliška, in iz narodnih pesmi Besedila latinskih spevov so prestavili v nemščino (v drugih dež;lah seveda v drug jezik); če je bilo treba, so besedila spremenili, včasih jih tudi nadomestili zno-vimi. Tudi prvotne melodije so deloma predelali, poenostavili in jih tiko v približali ljudskemu pojmovanju. Seveda so v poznejši dobi dobili tudi veliko samostojnih melodij. Vsekakor je torej teliko prote-stantovskih pesmi po svojem izvoru katoliških (ne pa nemških, ker so bili katoliški latinski spevi last vse kulturne Evrop:, ne samo Nemcev). Univerzitetni profesor dr Robert Lach nas je na dunajski glasbeni akademiji učil, da kaže celo protestantovska himna »Ein ieste Burg« močne reminiscence na katoliški »Te Deum laudamus« v najstarejši obliki Kar se tiče posebej v ljubljanski stolnici izvajanih skladb, je prav posebno značilen »Oče naš«, katerega melodija j 3 točno povzeta po katoliški Marijini pesmi »Maria zart«. Kot trdi dr. Čerin v »Slovencu« dne 16. januarja 1938, se je ta pesem kot Marijina pesem skoraj golovo pela tudi po naših krajih in jo je Trubar porabil za svoje vernike tako, da ji jc podložil nov tekst, ki je pa tudi s katoliškega stališča dogmatičcio neoporečen, kar moremo trditi tudi o vseh drugih izvajanih skladbah. Da je pa na pr tudi tekst v »Božičnici« bližji katoliškemu pojmovanju kot protestantovskemu (temu jc celo nasproten), nam dokazujejo mesta kot na pr ono, da je »Beseda božja vzela nase kri in meso v deviškem telesu« (citiram prosto); ali celo prelepa primera, »kakor sonce skozi glaž gre itd.«. Če je torej g Marolt izvajal s svojim zborom v stolnici pesmi z izrazito katoliškimi mclodijaim in z dogmatično neoporitnim tekstom, ki so jih mogli peti celo v tisti kritični dobi tudi katoliški Slovenci, potem zares ne razumem, kako se more g. H. nad tem spodtikati. Podpisani, čeprav katoliški duhovnik, bi v tem oziru še več prenesel. Morda pa tiči zajec kje drugje? Ne da bi hotel dati svojim izvajanjem kak znanstven videz, kot je to storil g. H. v svojem članku, sem osvetli! samo nekatere deloma nerefnične, deloma nestrokovnjaske trdiivc g. Honigmanna. Za druge, Žaloigra ob vo',ni Ated žrtvami nedavne nesreče v rudniku Mar-cliiennes-au-Ponlti v Belgiji, je tudi poljski rudar, čigar življenje je zares vseskozi žalostno: Ko se je začela nemško-poljska vojna, je ta rudar sam živel v Belgiji, da bi zaslužil za svojo ženo in oba otroka, ki so ostali na Poljskem. Vojni dogodki so ga še bolj podžgali, da je še bolj goreče delal, saj je hotel zaslužili denar za pot-nino, da bi prišla družina iz Poljske v Belgijo. Veliko je bik) treba prestali, preden je žena dobila potno dovoljenje. Nekaj dni prej, preden se je zgodila rudniška nesreča, je rudar dobil veselo novico, da bo njegova družina skoraj pri njem. Na dan nesreče je žena z otrokoma prišla v Marchiennes. Ko so ji po ovinkih povedali, da je njenega moža ubilo, bi bila skoraj obupala. A dobri prebivalci Marchienna so ji ponudili streho in storili vse, da bi uboga družina dobila pravico bivanja v Belgiji. Magnetični severni tečaj je na :užnem tečaju Iz Newyorka poročajo: V Washingtonu so sprejeli brezžično vest raziskovalca Južnega tečaja, admirala Byrda, ki pravi, da se je ekspediciji posrečilo priti v bližino magnetičnega tečaja v južnem tečajnem ozemlju. §P< MPBBMMMMM—PWP I MIH Šport zadnje nedelje Zadnja nedelja je bila Zopet v znamenju smučarskega športa. Od mnogoštevilnih in zanimivih prireditev navajamo najvažnejše rezultate. Državno prvenstvo v štafeti 4X10 km v Mariboru 1. štafeta 3:00.43 (Bratstvo, Jesenice, Žemva 46.54, Ranzinger 46.52, Knific 43.49, Smolej 43.08). 2. Štafeta 3:14.45 SK Ilirija: Andrej Rožič 48.29, Istinič 51.52, Janez Rožič 49.49, Petrič 44.35. 3. štafeta 3:16.10 (SK Ljubljana: Rus 49.40, Ilovar 52.29, Korenini 47.27. Starman 46.33). 4. štafeta 3:31.32 (ISSK Maribor: Fanedl 49.09, Šuhic 54.30, Skočir 56.22, Legvart 51.31. 5. štafeta 3:47.50 (SK Rapid: Šmiderer, Kara-sek, Wolfgruber, Heller. Mednarodne smučarske tekme v Planici Tekme v smuku: 1. Lukanc Slavko (SK Tržič) 3:48 in tri petine min. :. Žvan Lojze (ASK Gorenjec) 3:56; 3. Wieser K. (Nemčija) 4:06. Slalom: 1. Lukanc Slavko (SK Tržič) 1:46; 2. Žvan Lojze (Gorenjec) 1:50.1; 3. Klein Bruno (Skala) 1:51.5. Tekme Bratstva v smuku 1. Kobler Stane (Skala) 2:23; 2. Moderc Stanko (Bratstvo) 2:36; 3. Saksida Ivan (Bratstvo) ::38. še veliko bolj kočljive, se bo morda kdo drugi pozanimal. Prof. Matija Tome. Gostovanje bolgarskega baritonista Popova Slavni bolgarski baritonist Boris Popov, ki se nam je pred nekaj leti na koncertu z bogato obsežnostjo in lepoto svojega glasu in veliko pevsko kulturo svojega glasu in veliko pevsko kulturo vtisnil v spomin kot resničen pevski umetnik, s svojim sobotnim gostovanjem v Verdijevem »Trubadurju« ni izpolnil našega pričakovanja. Res je vlogo grofa Lune, ki jo je pel v slovenskem jeziku, izdelal s prepričevalno dostojanstveno umerjenostjo, tudi polne in mehke nižje lege njegovega glasu so še vedno izdajale pevca velikega formata. A v to sliko so občutne težave pri obvladovanju višin in neka splošna glasovna utrujenost posegale toliko moleče, da se je poslušalcu, ki se spominja Po-povljevega prvega konceitnega nastopa v Ljubljani, nehote vrivala misel, da so te motnje morda v neki meri le posledice precejšnje trenotne indispo-niranosti. V tem primeru seveda njegovo soboino gostovanje ne bi moglo biti odločilno za vprašanje kaj bi lahko pričakovali od njega kol stalnega baritonista v našem gledališču. Poleg tega je seveda treba pomisliti, da vloga grofa Lune bržkone ni najpripravneiša za njegov glas; in da je nevaje-nost slovenskega jezika motila njega še bolj kol poslušalce, je tudi umljivo. — Izmed vseli ostalih večjih vlog, ki so jih skrbno izdelali gdč. Bašičeva, ga. Kogejeva, g. Lupša, je treba posebej omeniti g. Francla, ki ni pokazal samo velikega napredka v pevskem oblikovanju vloge Manrica, ampak je ttidi dokazal, da z vztrajno delavnostjo slremi za vzvišenimi cilji visoke pevske umetnosti. Zato je bilo zasluženo viharno navdušenje občinstva ob njegovi ljubavni ariji. dr. W. PS. O plesni pesnitvi »Lok> plesne dvojice Pie in Pina Mlakarja bomo prinesli jutri obširno poročiio. Ekspedicija je lorej blizu magnetičnega severnega tečaja. Navadni človek je presenečen, če zve, da je magnetični severni tečaj na Južnem tečaju. Pa je vendar ta uganka preprosta, če vemo, da je to resnica iz fizike. Če obesimo magnetično iglo, kaže njen severni tečaj proti severu, južni pa proti jugu. Ker pa pravi fizika, da =e raznoimenska tečaja privlačita, in je naša zemlja kakor velik magnet, je torej na tem magnetu (na zemlji) Južni tečaj na severu, severni pa na jugu. Zoper prehlinjevanje v Italiji Italijanski osrednji odbor akcije zoper pre-klinjevanje je v mesecu januarju priredil v vsaki občini po en »dan zoper preklinjevanje«. Državne in cerkvene oblasti, zlasti pa članstvo katoliškega apostolata Italije, so skupno sodelovali Radio je oznanil oklic na delavce, kjer so med drugim še besede: »Mi moramo na-gnusno navado preklinjevanja, preostanek iz materialističnega komunizma, enkrat za vselej iztrebiti! Preklinjevanje je žalitev Boga kateremu je italijanski duh postavil božje hrame in umetnine neminljive vrednosti. Nikar ne dopustimo, da bi take grdilne. besede iz nečistih ust spakedrale italijanski jezik!« Islo velja za slovenski jezik! Ali imamo pri nas tako akcijo? Smuške tekme Korotana v Ljubljani Smuk: seniorjev: 1. Bernot Bogdan 1:16. Juniorji: 1. Branek Franci 1:17.3. Izven konkurence: 1. Jeločnik 1:15.1. Slalom: 1 Bernot Bogdan 2:41.3 pri seniorjih. Juniorji: Megušar Janez 2:15.5 min. Skoki: 1. Jarca Drago 19.75 točk. Smuk mladine Sm. kluba Ljubljane Na 6 km: 1. Bem Boris (Ljubljana) 29:51. Na 4 km: 1 Špacapan Franc (Ljubljana) 21:24. Na 2 km-. 1. Nebec Ivan 9:57 min. Skakalne tekme v Kamniku 1. Pribovšek Franc (Ilirija) 217.1 t. 2. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 213.9 t. 3. Nedog Jože 206.2 točk. Tekme v srbski ligi V Belgradu sta bili odigrani prvi tekmi Srpske lige za pomladno sezono. Jugoslavija—ZAK (Su-botica) 13:0 (4:0). BSK Gradjanski (Skoplje) 5:0 (1:0). Zemun—Jedinstvo 1:3 (0:1). Borovo: Bata—Vojvodina 2:2. Sarajevo: Slavija—Bask 2:2 (1:0 za Bask). Zagreb: Gradjanski—Slavija (Varaždin) 6:1 (4;0). Hokej v Karlovcu V nedeljo je bila odigrana hochey tekma ZKD in KSU 1:1. — Popoldne je bila odigrana hockey tekma Ilirija—Primorac 6:2. Slovenec Kerštanj je postal smučarski prvak Hrvatske v klasičnih disciplinah, ki so se vršile v Delnicah. Zborovanje športnikov Hermes je imel v nedeljo svoj XXI, redni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan in ki je bil z ozirom na predstoječo dvajsetletnico kluba in z ozirom na gradnjo novega stadiona še prav posebne važnosti. Lahkoatleti so imeli svoje razgovore v Ljubljani, da se končnoveljavno dogovorijo o stvareh, v katerih se doslej še niso mogli zediniti. Tudi na ljubljanskem sestanku so ostale važne stvari nerešene, četudi je bilo mnogo koristnega napravljenega za naš lahkoatletski šport. V Mariboru je zborovala mariborska kolesarska podzveza, težkoatleti so pa imeli občni zbor vrhovne težkoatletske zveze v Zagrebu. Ta zveza ostane tudi vnaprej v Zagrebu. Občni zbor mariborske kolesarske podzveze Včeraj se je vršil v Mariboru v prostorih restavracije Grajskega kina občni zbor kolesarske podzveze v Mariboru. Vodil ga je predsednik Anion Hlebš, poleg njega so pa poročali še tajnik J. Jenko, tehnični relerent Vinko Glavič, blagajnik Jenko, v imenu nadzornega odbora Močnik. V jodzvezi je včlanjenih 7 klubov s skupno 61 veri-iciranimi dirkači. Slovensko zvezo je zastopal njen predsednik podpolkovnik v p. Jaklič, ki je obširno obrazločil cilje in namene zveze. Govoril je tudi podpredsednik ljubljanske podzveze Vospernik. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Ani. Hlebš, podpredsednik Flajs M., tajnik in blagajnik J. Jenko, tehnični referent Vinko Glavrč, njegov namestnik Friderik Šapec, odborniki Sibenik, Lešnik, Smrekar, Lupša, Sumer, Alruclin, Aršič, Kortn. Nadzorstvo: Močivnik, Matala. Razsodišče: Fišer, inž. Lah, Kvas. SK Grafika. V četrtek, dne 22. t. m. bo ob 7 važen sestanek, na katerega vabim vse aktivne člane in na novo pristopivše iuniorje. Prosim sigurno. — Načelnik." R 1 Al} je sneg večen To bi pomenilo toliko, da sneg, ki zapade na kak hrib, ondi tudi obleži in se zaradi ondotnega mraza nikoli ne staja. Tako bi se potem hribi zmeraj bolj višali, kar do neba? A kakor nobeno drevo ne zraste do nebes, tako je tudi tu poskrbljeno, da se večno ne večajo. Sneg na hribih tudi izhlapeva in se ga veliko staja. Z eno besedo: večnega snega sploh ni, pač pa lahko rečemo, da so nekatere gore zmeraj s snegom pokrite. Zanimivo je, kako se sneg na visokih gorah spreminja. Najprej, ko zapade, se imenuje snežni poprh (tiov sneg), ki razveseli slehernega smučarja. Ker je ta sneg tako rahel, kar zavisi od veliko zraka, ki ga vsebuje poprh, ima ta sneg malo vode, in sicer samo 10 odstotkov. Deset centimetrov debela snežna odeja bi dala, ko bi se stajala, vode samo 1 cm na debelo. Sneg pa zmeraj spet zapade na hribih in prejšnji ostane, ce ga burja ne odnaša. Gora Jugspitze, ki je visoka 2600 m, je kar 342 dni v letu pokrita s snegom — torej le nekaj dni manj kot vse leto. Nanovq> zapadli sneg pritiska na starega, stlači ga skupaj, časih je debel tudi šest metrov in tako pride sneg na drugo stopnjo: iz poprha nastane tako zvam zeleni sneg (Firn). Ta ima manj zraka, zato pa vsebuje več vode in sicer kakih 40 odstotkov. Iz tega snega nastane »večni sneg«, ki vsebuje 60 odstotkov vode. In ko je slednjič čisto spodaj, se spremeni v ledeniški led, ki ima 90—100 odstotkov vode. Na ledeniku je od zgoraj navzdol večen pritisk, ki nastane iz mnogih plasti snega. Iz pritiska pa se razvija toplota. Ledenik začne »teči«. Spodaj se izmika, se poriva v dolino, in kakor reka, ima tudi ta »ledena reka« svoje tokove, to se pravi, da se v sredi hitreje pretaka kakor ob straneh. Hitro se seveda to ne dogaja, vendar znese pri nas padec na leto 100 m. Slednjič je meja snežišča spodaj prekoračena. Medtem ko nad višino 2600 do 3000 m ni sončna toplota večja kot le toliko, da raztaja novi sneg, pa je spodaj tolikšna, da se ledeniški jezik spreminja v vodo, ki se kot ledeniški hudourniki iztekajo v dolino. Nekoč so izračunali, koliko časa traja, preden se snežinka z mogočnega ledenika, na primer, z Velikega Kleka, spremeni v kapljico vode, ki se v hudourniku odtaka dalje. To traja 200 do 300 let, tako so izračunali! Kdor živi v mestu, mu snega ni kdovekaj všeč, saj je konec mestnega snega zmeraj le — žlobudra ali pljundra. V nižinah sneži največkrat pri 2 stopinjah pod in nad ničlo. To so tiste velike, vlažne snežinke, ki nimajo drugega opravka, ko da se brž raztajajo. Umljivo je, da imajo velike množine snega tudi svoj pomen. Že kot činiteljice podnebja in dalje za namakanje zemlje, kar je važno za gospodarstvo. Vremenoslovci in gradbeniki se torej skupno trudijo, da proučavajo množine snega v gorovju. Zato stopijo ponekod v višini 1500 m posebne »opazovalnice snega«, ki opazujejo med drugim debelino in trajanje snega. Na nemškem ozemlju je 500 takih opazovalnic. Zanimivo je opazovati učinek, zaradi nihanja podnebja na ledenikih. Dejstvo, da se v poslednjih 50 letih porinila meja snežišča navzgor je vzrok, da so se tudi ledeniki potisnili navzgor. S tem so se začeli tudi ledeniki nižati. Vendar kaže, da se podnebje ne bo več tako segrevalo, a kljub temu bo še dolgo trajalo, preden bodo ledeniki segali tako daleč navzdol, kot so časih. Kako nastane ozeblina O tem piše nemški zdravnik v svojem zdravniškem tedniku: Doslej smo opekline in ozebljine glede na bistvo in zdravljenje preveč metali v en koš, ko se druga od druge vendar jako razlikujeta. Res je, da se pri obeh tkivo kože uniči, a pri opeklini je krog in krog tkivo zdravo, pri ozeblini pa ni. Ozeblina ni krajevno omejena. Ne smemo zanemariti prevažnega činitelja: stanja celic in njihovih lastnih živcev. Ze to, da večidel zmrznejo prsti na nogah in pa noge, nam da misliti. Kakor pove statistika, pride na sto zmrznjenih nog le dvoje rok, pa so vendar roke tiste, ki so večidel nepokrite v mrazu! Toda noge so bolj slabo preskrbljene s krvjo in se v njih krvni obtok rad prekine. Sploh se dozdeva, da ni tako važno, če mraz samo krajevno vpliva. Ce se umetno izzove ozeblina kože, pri čemer tkivo do trdega zmrzne, ni- koli ne ostane koža poškodovana, ker to igraje premaga s krvjo dobro preskrbljeno tkivo. Sicer pa noge ne zmrznejo vselej takrat, če so izjiostav-Ijene hudemu mrazu. Nasprotno — vprav mokro, mrzlo vreme, časih celo nad ničlo, je v vojnah povzročilo več primerov ozeblin. Pri tem so b'*i krivi vsi tisti vzroki, ki ovirajo krvni obtok. Večkrat so nastale ozebline zaradi pretesne obutve, zaradi pretesnih ovojnic ali škornjev. Nekaterim je pa prirojeno, da je njih krvni obtok bolj počasen, pa so v večji nevarnosti, da dobiio ozebline. Ozeblina nastaja v treh stopnjah. Na prvi se pokaže huda rdečica in nabreklina, čeprav ni tako mrzlo. Na drugi je temnordeča ali vijoličasta, mrzla in neobčutljiva koža pokrita z mehurji, in v nasprotju z mehurji opeklin, je tu kri spremenjena, je tikov razdrto in je v mehurjih sokrvica. Na tretji stopnji so celice razdrte, ker se je napravil led, voda je pošla, jedro celic je razpadlo in v pro-toplazmi so votli prostori. V nasprotju s posledicami po opeklinan, so bolezni, ki nastanejo po ozeblinah, povsem drugačne in sicer se tvorijo boleče otekline, prsti na rokah in nogah so zmali-čeni, poedini živci ohromijo, predvsem pa so notranje celice kože polne oteklin In prisada. Važno je, kako se je treba ozeblin varovati, ko se je je treba že vnaprej ubraniti s slabimi prevodniki toplote. Hkrati pa moramo vse odstraniti, kar bi oviralo obtok krvi, kar je praktično težko izvedljivo, zakaj, čim bolj na debelo je noga obuta v čevelj, tem laže se prekine obtok krvi. Ker pa vsi slabi prevodniki toplote, če se zmočijo, niso več slabi prevodniki, se mora obutev zagatiti z mažo, oljem itd. Slabo je tudi, ker se usnje v moči raztegne, a volnene stvari se v moči skrčijo v čevljih. Noga se poti in še poveča močo v čevljih. Zatorej je dobro, da se večkrat preobujemo. Najboljše varstvo noge je krzno, ki ima dlako na znotraj obrnjeno. Dalje je jx>trebno, da se človek giblje, da se kri vedno urno pretaka. Alkohol vpliva na bivanje v mrazu rajši slabo, in veliko alkohola piti je pozimi zmeraj nevarno, že zato. ker je človek po alkoholu len in se bolj počasi giblje. Pri zdravljenju ozeblin je treba vpoštevati krajevno zdravljenje in še poživljanje krvnega obtoka. Zdravljenje pa pomaga le, če se koj začne. Zatorej je treba dati človeka koj v bolnišnico in ne šele takrat, ko mora zdravnik kak ud že kar odrezati 1 Ptuj Na zimski pokrajini na zahodni tronti je prekrivalo prilagojeno zimskim sencam, tako da sovražnik ne more opaziti letala. Jakob K, H e e r i Ljudska univerza je v Mladiki priredila predavanje znanega slovenskega indologa iii raziskovalca inž. Lupša Ferda o deželi belega slona v Zadnji Indiji. Kakor še večkrat v drugih krajih, je predavatelj podal nazorno sliko o malo poznani, bogati prirodi in ljud). stvu te sončne zemlje daljnega Vzhoda. Pripovedovanje o romantičnih doživetjih in opazovanjih tekom njegovih znanstvenih odprav je zadovoljilo vse navzočo srednješolsko mla- Otroik/ kotiček ZAČARANI GOZD (7) Joj, knko je že trudna, očeta pa ni še nikjer zagledala. Tudi Pucek je bil že skoraj truden. Veš kaj? Sedla bo lepo pod tole veliko drevo, potem jo bo oče lahko takoj zagledal. Mucek je pritisnil glavico k njej. To sta imenitno sedela! In počasi... čisto počasi... so se ji očesca zaprla... in zaspala je. (8) Tako je bila mala Ančka v gozdu čisto sama in je mirno spala. Toda ali je res bila tako sama? Kdo pa je tistile prijazni možiček s koničasto čepico, ki sedi tainle na tisti gobi? Ali ni to Rdečeliček, prvi minister kralja palčkov? dino, številne znanstvenike in meščane. Želeti i'e, da priredi »Ljudska univerza« še več tu-ih poučnih predavanj, za ka>tera ji bodo poslušalci hvaležni. Kranj Občni zbor Vincencijeve konference v Kranju. V nedeljo popoldan je bil občni zbor 'Vincencije konference v Kranju. Zbor se je pričel z litanijami v kapeli Marijanišča, ki jih je imel duhovni vodja konference g. dekan Škerbeč. Po molitvah se je pričel občni zbor, ki ga je vodila predsednica gdč. Roos, ki deluje že dolgo vrsto let kot predsednica konference in ki je pred leti prejela za svoje jx>-žrtvovalno delo odlikovanje od sv. Štolice. Predsednica je podala svoje obširno poročilo, iz katerega je razvidno, knko veliko socialno delo vrši konferenca. Sledila so poročila tajnice, blagajničarke in ostalih odboruic. Bla-gajničarka je podala izčrpno poročilo o stanju blagajne. Letnega prometa je bilo 69.239 din, od tega dohodkov 35.325 din, izdatkov pa 33.9I4 din. Konferenca plačuje za 4,695 din vrednih mesečnih podjx>r, poleg tega so vsakoletna obdarovanja o Miklavžu, božiču in veliki noči. Letos pa čaka obdarovanje za sv. birmo, ki bo 28. aprila. Konferenca se vzdržuje Ie od dobrotnikov, kranjskih tovarnarjev in trgovcev ter drugih dobrotnikov. Po izčrpnih poročilih je nadzorni odbor predlagal ra/.rešnico odboru s pohvalo. Pri novih volitvah je bil izvoljen ves stari odbor. Za požrtvovalno in nesebično delo, ki ga opravljajo naše gospie, naj jim Bog povrne. Stranje V 6oboto dopoldne je bila j>okopana žrtev zverinskega umora v Stahovici. Veličasten f ogreb, kakršnega v Stranjah ne pomnijo, je pokazal, kako priljubljen dn spoštovan je bil rajni trgovec Prodnik Franc. Gd blizu in daleč je prišlo vse polno ljudi, med njimi zastopstva raznih cerkvenih, kulturnih in gospodarskih ustanov. Pogrebne molitve je opravil domači župnik g. Langerholc ob asistenci kaplana g. Goloba, ki sta v nabito polni cerkvi tudi darovala sv maši za rajnega. Ob odprtem grobu ss je od rajnega Franceta poslovil Tone Balantič, k? ie v ganljivih besedah spomnil jokajočo množico na pokojnikove zasluge za prenovitev farne cerkve, njeg a je smrt nastopila radi odteka krvi skozi veliko rano v pljučih, ker je bila krog'a nascKana in izpiljena in ga je tako mnogo bolj razmesarila. Vse okoliščine kažejo, da 60 bile ubijalcu razmere dobro znane, da je izrabil ravno trenutek, ko ni bilo niko-ger na cesti. Ljudstvo je ndi brezvestnega zločina eelo razburjeno in obsoja nečloveško obračunavanje. Jezica V torek, 20. februarja ob pol 20 predavi v Gasilnem domu na Jezici g. Breceljnik: »Pomladna dela v sadovnjaku«. — Odbor. Trbovlje 'Zasavsko lovsko društvo bo imelo svoj redni občni zbor 25. februarja ob 9 dopoldne pri Forteju v Trbovljah. Smrt mladega gospodarja. V Svinem nad Trbovljami je umrl Ignac Grešak, p. d. Svinšk, star 31 let. Dve leti sem je glodala na njegovem zdravju neizprosna jetika, dokler mu ni sedaj pretrgala nit življenja. Bil je zaveden in vztSrcn krščanski fant, poln nad in načrtov za življenjef predsednik prosvetnega društva pri Sv. Katarini. Zato je bila težka ločitev. Bog mu daj mir. Ohranili ga bomo v lepem spominu! Hacetovi odjemalci ukradenega blaga izročeni sodišču Celje, 19. februarja. Celjska policija in orožništvo sta danes končala zasliševanje številnih krošnjarjev in jih trideset izpustila na svobodo, pet — Dunjaka, Paviča, Vidoviča, Antunoviča in Pervana, ki so doma iz livniškega okraja v Bosni, pa so jih izročili sodišču. Zadnji je bil zaslišan 22 letni Pervan Mato. Fant je mirno pripovedoval, kako sta v noči med 11. in 12. februarjem prišla na njegovo stanovanje v Trbovljah okoli 1 ponoči krošnjar Dunjak in neznani moški z dvema nahrbtnikoma. Neznanec mu je vsilil dvoje hlač in trinajst srajc z nahrbtnikom vred za 100 din, rekoč, da nujno potrebuje denarja, nakar sta z Dunjakom takoj izginila. Ponudil mu je tudi drugi nahrbtnik, ki ga pa Pervan ni mogel vzeti, ker ni imel denarja. Tega dne so ob 6 zvečer orožniki zasledili Haceta na Dunjakovem stanovanju v Spodnji Iludinji in, kakor je znano, je ob tej priliki padel kot žrtev orožnik Meden. V zaporih okrožnega sodišča v Celju je zdaj osem oseb, ki so nujno osumljene in so jim tudi dokazali, da so se sestajale vedoma ali tudi ne-vedoma z morilcem, oziroma kupovale od njega blago. 19 Berninslci kralj Roman s Švicarskega pogorja Toda gospoda Konradina, do katerega se je hotel obrniti župnik, ni bilo več med družbo. Zamišljen je stopal petdeset korakov zadaj za njo, Prispeli so bili do brvi, ki je vodila čez lnn. Tam je Cilgija mahoma obstala in zastrmela v čisto vodo. Ostali trije mladeniči pa, ki so hodili z župnikom, so, šaleč se, namignili, da čaka gotovo gopoda Konradina in želi govoriti z njim na samem. »Že ji razkriva zopet svoje srce,« se je ponorčeval Lucij Planta, ko se je ozrl za obema. Zares nista videla ne Cilgija ne Konradin, ko sta se zlagoma vzpenjala proti vasici, kako se je jezero pod njima svetilo in iskrilo. V pogovorih o razmerah v St. Moritzu sta dospela v vas, ki se je sončila na gričku. »Tu je cerkev,« je dejal mladenič, »in tik poleg nje stoji naša hiša.« »In čigave so lepe cvetlice, ki krasijo okna nasproti vam?« je vprašala Cilgija. »Menjine,« je odvrnil Konradin. Ena v druga so gledala hišna okna obeh mož, ki sta si bila tako srdita nasprotnika! Resnično: zgoraj se je za nageljni in pelargonijami prikazala mična plavolasa dekliška glava in prijateljici sta si pozdravljaje pokimali. Nato sta stopila oba zamudnika z ostalo družbo v lepo plemiško hišo, po kateri je vel zrak kmečko-gosposke odličnosti. Ves aristokratsko ljubezniv jim je prišel naproti deželni sodnik in jih odvedel k slavnostno pogrnjeni mizi. Lepi resni mož, gladko obrit in skrbno negovan, je govoril svojo ladinščino občutno natančno in zlepotičeno, in tega celo pri molitvi ni zatajil; imel je tudi dar, da se je znal z vsemi gosti hkrati zabavati. Posebno uslužen je bil s Cilgijo, pa tudi za vsakega izmed mla-deničev je našel pozorno besedo, samo ne za Konradina; tega je zanemarjal, medtem ko je sin s skoro plaho napetostjo gledal očetov obraz in pazil, ali je to, kar počne, očetu všeč. In v zavesti notranje vezanosti se je vedel nerodno. Cilgija sc je obrnila večkrat zelo prijazno do svojega varovanca, m vrla preprosta Konradinova mati, ki se je razgovarjala po večini z župnikom, bila pa vedno kakor na straži, da bi s pomirljivo besedo bila pripravljena, ako bi hotel oče mladeniča žaliti, se ji je zahvalila s toplim pogledom. Deželni sodnik je bil ta pogled prestregel. »Da, gospodična, Konradin me večkrat skrbi. Dvajset let mu je že, pa še sedaj ne vem: ali je potuhnjenec omejen ali pameten, ali bo v življenju sekira ali toporišče?« »Sekira bo — ali ne, gospod Konradin, sekira?« In segla je zardelemu mladeniču prostodušno v roko. »Verujte trdno, gospod deželni sodnik, gospod Konradin vam bo še v veliko veseljel — Samo nekoliko bolj pozen je ko drugi; zakaj češnja in grozd ne dozorita v istem času.« S svojimi velikimi lepimi očmi je zmagovito pogledala starega aristokrata. Deželni sodnik se je zasmejal: »Prav! To bi še rad doživel, kaj pametnega bo iz Konradina!« Po obedu je dejal župnik: »Zdaj me pa oprostite, rad bi še pozdravil Drioscha.« Zlovoljna senca je spreletela obraz deželnega sodnika. Župnik Tass se je pa pomirjevalno pošalil: »Dva tako pametna moža ko vidva bi morala sploh med seboj dobro izhajati. Da bi vas bil Driosch izdal Francozom, tega pač sami ne verjamete več?« »Hm, hm,« je menil deželni sodnik, »da bi verjel kaj drugega, sva si le nekoliko preveč navzkriž.« »In gospa sodnica,« se je obrnil župnik do Konradinove matere, »da ne bom pristranski, bom prosil nocoj jaz za vaše gostoljubje, Cilgija pa za Drioschevo. In jutri prav zarana jo mahneva na Forclo Surlej.« »Na Forclo Surlej? Kaj ste pa v tem pustem skalovju izgubili?« je vprašal deželni sodnik začudeno. »To pa barajte Cilgijo!« se je pošalil Tass. »Kar zadeva mene, vem samo eno: stare župnikove kosti morajo v hribe!« »Lepoto naših krajev si hočeva ogledati,« se je zasmejala Cilgija vsa srečna. Deželni sodnik je zmajal z glavo: »Lepoto krajev, kakšne čudne nove muhe rojijo ljudem po glavi.« V živoveseli Drioschevi hiši, kamor je odvedel sedaj župnik Tass svojo nečakinjo, je stala Menja, ko sta gosta vstopila, kakor mamica med gručo mlajših otrok, deklic in fantov. Od veselja je . vzkliknila in prihitela k prijateljici. In živahni, samozavestni Driosch, napravljen v rdečerjavo obleko živinskega trgovca, je iznenaden vstal in odložil kredo, ki je z njo pravkar računi! na skrilni mizi. »Staremu Lovrencu ste dali torej košaricol« se je zasmejal, brž ko so se pozdravili. »V živo ga je zadelo, saj je čisto zateleban v vas. I oda morda si še premislite. — Ven z vami!« je ukazal nato vsej gruči otrok. »Menja, steklenko saselca!« Kmalu nato sta sedela oba moža za veliko mizo in pila veltlinca iz prastarega družinskega soda, ki so ga morda pred tristo leti prvikrat napolnili in ga nastavili samo pri slavnostnih prilikah ter ga potem, da je bil vedno poln, dolivali z najboljšimi letniki. Oba prijatelja sta se, kakor je navada, kadar se snideta dva Engadinca, zatopila kmalu v političen razgovor. »Zdaj smeva oditi, zdaj ju ne dobiva več od mize!« je zašepetala Menja, živa, mična šipkova roža, Cilgiji. S hudomušnim »Na svidenje!« sta zapustili dekleti izbo. Odhiteli sta po vasi. Kmalu se je nabralo še nekaj drugih deklet in krenile so proti prastari božjepotni cerkvici na zgornjem koncu vasice. Mladeniči so že stali kramljaje na trati in ko so se dekleta približala, so se pozdravili s pokloni in kimanjem. Grič, kjer stoji v St. Moritzu prastara božjepotna cerkvica, je izmed najlepših krajev v Engadinu. Oko gleda raznoliko, očarljivo pokrajino tja proti Maloji z nienimi gorami in vodami in še čez daljne, sanjavolepe vrhove, nad katerimi se razpenja italijanska sinjina, potopi se v bleščečo pravljico jezera v St. Moricu, dvigne se navzgor k čistim belim plamenom gora tn hiti navzdol po dolini Inna zopet k daljnim drznim višavam Družba je uživala lepo sliko. Tedaj je potegnil mlad St. Moritzčan, ki se |e bil med drugimi pridružil prijateljem, orglice iz žepa in zaigral nanje plesno melodijo. Brž so zaplesali pari na zeleni ruši nngarajo in se šli nato igro v zastave. Konradin Flugi in Menja Driosch sta bila posebno srečna. Mladina je imela za svojo družabnost po starih šegah pridobljene pravice, in ce o plemič Flugi ali trgovec Driosch bi si ne upala grajati svojih otrok, ker se prijazno družita v skupni igri. Ko so pa nato zopet doplesali novo ringarajo, je nagovoril korenjaski Fortunat Lorsa z žarečim obrazom svoje mlade tovariše in družbo deklet. »Prijatelji, prijateljice,« je zaklical. »Mene in tovariša Konradina peče beseda, ki jo je naša ljuba gospodična Cilgija Premont izgovorila v slatinski pivnici! Dejala je: Ne pozabite, da ste učenci a Pcrte, našega velikega človekoljuba! In pozabili ne bomo, temveč ostali prijatelji ljudi, prijatelji predvsem ogrožene domovine. Mladeniči, predlagam vam, da ustanovimo družhn Ginventflm d'Fngadina, Zvezo engadinske mladine in se pripravljajmo, da bomo pri roki in vsakteri mož na svojem mestu, ako nas pokliče ožja ali širša domovinal« Natečaj Komanda vojnega zrakoplovstva bo sprejela dno 1. aprila 1910 večje število gojencev v Zrakoplovno podčastniško šolo v Novem Sadu Ti gojenci bodo po dovršeni šoli uslužbeni kot zrakoplovni podčastniki v vojnem zrakoplovstvu. Kandidatje morajo izpolnjevati sledeče pogoje: 1. Biti morajo podaniki kraljevine Jugoslavije, kar dokažejo z domov- nico. 2. Ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar se dokaže s krstnim listom, če pa tega nimajo, pa s potrdilom iz popisne knjige ali pismenimi dokumenti, ki jih potrdi pristojna oblast. Za osnovo računanja kandidatove starosti se vzame celo koledarsko leto, v katerem se kandidat javi za sprejem. 3. Iireti morajo vsaj 4 razrede ljudske šole z najmanj dobrim uspehom in po možnosti učenje kake obrti (mehaniške, ključavničarske, električne, mizarske itd.). Šolska izobrazba se dokaže s spričevalom, obrtna pa. kolikor je ima, s potrdilom o času, ki ga je prebil v obrti (iioniočniški list, kalfensko pismo), potrjeno po pristojni oblasti. 4. Biti morajo dobrega obnašanja, ne smejo biti sodno kaznovani ali pod sodlio, kar se dokaže z občinskim ali policijskim potrdilom, v katerem mora biti tudi izrecno naglašeno. da so narodno popolnoma zavedni in sigurni, t. j., da ne izražajo načel proti ureditvi državne uprave. 5. Imeli morajo dovoljenje staršev ali varuhov, potrjeno po pristojni oblasti, da lahko vstopijo v šolo, in se zavezati, da bodo po dovršeni šoli preslužili v vojnem zrakoplovstvu kot podčastniki trikrat toliko časa. kot je trajalo njihovo šolanje v Zrakoplovni podčastniški šoli, da jih lahko uporabijo za vse službe v zrakoplovstvu, za letalsko pa. le, če je fizično sposoben in izrazi željo |>o tem. Prošnje za ta natečaj se delajo, t. j. se pošljejo na naslov: Komandantu Vazduhoplovne podoficirske škole. Novi Sad - Aerodrom. Rok za pošiljanje prošenj je do 15. marca 1940, in vse tiste prošnje, ki bodo prišle na gornji naslov po tem datumu, se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene. Zato je treba prošnje napraviti takoj zaradi kratkega roka in da se v primeru kake nepopolnosti lahko vrnejo zaradi dopolnitve. Vse podrobnosti in navodila za ta natečaj, kako se je treba po njem ravnati, se lahko vidijo v originalnih natečajih z vsemi navodili, ki so bili dostavljeni, in se nahajajo pri vseh vojnih okrožjih, okrajnih glavarstvih in občinah. Poleg tega se natečaji lahko dobe brezplačno« od komandanta zrakoplovu« podčastniške šole v Novem Sadu - Aerodrom in Komande vojnega zrakoplovstvu v Zemunu, če se pošlje naslovljena kuverta in priloži znamka za 1.50 din. Opozarja se posebno, da prosilec napiše na kuverti svoj točen naslov. Prav tako se natečaji lahko dobe osebno v Komandi vojnega zrakoplovstva v Zemunu in v Komandi podčastniške šole v Novem Sadu - Aerodrom. Opomba: Kandidatje se opozarjajo na to, da so zrakoplovni podčastniki zelo dobro nagrajeni: poleg plače imajo brezplačno stanovanje, hrano, obleko in posebne dodatke za posebne službe. Prav tako se opozarjajo, da gojenci z dovršeno Zrakoplovno podčastniško šolo lahko postanejo s časom nižji vojno-tehnični činovniki zrakoplovno tehnične stroke, katerih razredi ustrezajo činom častnikov: lahko pa postanejo iz podčastnikov-pilotov tudi častniki, če izpolnijo tudi ostale pogoje Zakona o ustroju vojske in mornarice. Pisarna Vojnozrakoplovnega štaba, Zemun, V. Dž. br. 2528, 15. februarja 1940. „SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5 Po kratki mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric, gospod + Feliks Škafar posestnik previden s svetimi zakramenti. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 21. februarja 1940 ob 2 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Črna vas, dne 19. februarja 1940. Globoko žalujoči: Marija, žena z otroci; Marijo, mati — in ostalo sorodstvo. Zahvala Za neizmerne dokaze iskrenega sočustvovanja ob pre-bridki izgubi našega dragega, ljubega soproga in očeta, gospoda Antona Pečnika se vsem nnjtoplejc zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni izreči čč. duhovščini, pevskemu društvu »Slogu« za ganljive žalostinke, dalje vsem darovalcem cvetja, ter vsem, ki so predragega pokojniku spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, Beograd, Zagreb, Split, 20. februarja 1940. Žalujoči ostali. Mati oglasi V malih oglasih volja vaaka beseda I din: fenltovanjskl •glasi t din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši mesek ia mati oglaa li din. • Mali •Klasi ae plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka •atltna vrstlea po I din. - Za pismene odgovore glede ■allh oglasov treba prllotlU znamko. X t * t • v v • iluzbeucejo Iščem službo za hotelskega slugo ali vratarja. Obvladam 7 jezikov. Naslov v vseh poslovalnic. »Slovenca« pod St. 2295. (a II Dolgoletni poslovodja »Bate« želi premeniti službo kot poslovodja-organlzator. — Kavcija 30.000—50.000 din. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poslovodja Bata« št. 2194. (a 30.000-50.000 din vložim v solidno podjetje. Predpogoj - sodelovanje. Dober organizator, bivši poslovodja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poslovodja« 2196. (d mri m»i Pomočnik soboslikarskl ln pleskarski, se takoj sprejme za stalno. A. Fabljan, slikar Kočevje 192. (b Prodajalko za avtomatski buffet — zmožno pripravljati ln aranžirati mrzla Jedila. Ponudbe s sliko ln prepisi spričeval na Josip Smerdel, Sušak. (b Vzgojiteljico k novorojenčku ln dvoje otrokom po G in 7 let, zanesljivo in resno, iščem. Vilim Conen, Subotica, Carlnarska ul. 17. (b Korespondentinjo izurjeno, za slovensko, nemško in srbohrvatsko, hitro stenotipistko - išče za takojšen nastop lndu strljsko podjetje na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalno mesto« 2147. (b Perfektno kuharico mlajšo, zmožno servira-nja in vodstva boljšega gospodinjstva, sprejmem takoj za Beograd. Fina slovenska hiša (2 osebi). Tlača do 500 din. Upoštevam samo dolgoletna spričevala. Kovačič, Ci-galetova 11, Ljubljana. Šofer zanesljiv, trezen voznik, obvladajoč potrebno mehaniko, se sprejme za luksuzni voz v Ljubljani. Plača 1600 din poleg stanovanja v hiši. Ob prostem času bi moral opravljati tudi razna hišna dela. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb poslati upravi »Slovenca« pod »šofer« 2319. (b Žensko trgovsko moč lzvežbano, išče Zadružni dom v Lučah. - Pogoji: samostojno vodstvo trgovine in trgovskih knjig. Mora biti krščanska in za podeželsko ljudstvo. -Plača in nastop po dogovoru. Ponudbe poslati na Jožef Moličnik, načelnik Kmet. zadruge, Luče ob Savinji. (b Izjava Podpisani Pavlič Andrej, železničar, izjavljam, da nisem plačnik za nobone dolgove, kl bi jih kdorkoli napravil na moje ime. -Pavlič Andrej — Zidani most. (o ZAHVALA Za vse sočustvovali je, ki nam je bilo v toliki meri izraženo ob smrti naše IDE izrekamo vsem naj iskrene jšo zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Milanu Dularju, direktorju Ljubljanskega velesejma in vsemu vele-sejemskemu uradništvu za spremstvo in prekrasne vence, kakor lucli vsem drugim darovalcem lepega cvetja. V težki uri nam bo to sočustvovanje ostalo v veliko tolažbo in nepozaben spomin. Ljubljana, G r a z . dne 18. februarja 1940. Žalujoče rodbine: Kek, Potokar, Horn, Weinliandl in ostalo sorodstvo. Hranilne knjižice 3% obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje tn plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Parni stroj 150/400 ks ali lokomobllo, dinamo ln več elektromotorjev za istosmerni tok kupim. - Informacije honorlram. Perles, Osjek. Bukova drva za kurjavo, sveža, In bukove hlode, kupujemo v vsaki količini. - Ponudbe na I. MeštrovIC. Zagreb, Zrlnjevac 15, tel. 23-612. Šivalni stroj malo rabljen, skoraj nov poceni proda Nova trgovina, Tyrševa St. 36, nasproti Gospodarske zveze. Vnajem Trgovski lokal opremljen z vsem sodobnim komfortom, nov, takoj oddam. Informacije pri hišniku: Tyrševa c. št. 47 b. Stanoi/anja Dvosobno stanovanje s kopalnico Iščem za takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dve osebi« št. 2323. (c Razpis Občina Čatež, okraj brežiški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Pogoji: 4 razr. srednje ali njej enake strokovne šole, ali spregled kvalifikacije ter praksa v občinskem poslovanju. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih je vložiti v roku 15 dni j>o objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Čatež, dne 13. febr. 1940. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v >«karnah, drogerijah ali naravnost is tvorniee in glavnega skladišča M. Hrnjalc, lekarnar, Sisak Varujte ■• potvorbl Zaščitni znak V globoki žalosti javljam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla moja mama, gospa Avgusta Fon roj. Krajec vdova po gimn. profesorju Pogreb drage rajnke bo v sredo, dne 21. februarja ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kostanjevici. Kostanjevica, dne 19. februarja 1940. Mr. Ph. Emilija Fon Vsakovrstna liafo kupuje pO najvišjih eenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št> Trafiko dobroidočo, kupim; event. manjše industrijsko podjetje ali trgovino. Pristopim kot družabnik. -Ponudbe upravi »Slov.« »Trafika« 2195. (k Akumulatorne plošče rabljene, 17 cm širine, za stabilno akumulat. bate rljo, v dobrem stanju -kupim. Ponuditi na naslov : Slav. Požlep, z. p. Blzovac via Osijek. (k • II Jajca, cvetje vedno v zalogi pri Ba-loliu , Kolodvorska 18. Fižol za kuho dobite poceni pri Sever & Komp., Gosposvetska cesta 5. (1 Sveža jajca štajerska, kos po 1.50 din dobite pri Cuček, Sv. Petra cesta 13, telef. 42-25. ITIL.I Zahvala Za tople izraze sočutja, ki smo jih bili deležni, ko nas je za vedno zapustila naša nepozabna sestra in svakinja Henrika Santel akad. slikarica izrekamo vsem našo iskreno zahvalo. Zahvaljujemo se predvsem onim spoštovateljem drage pokojnico, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo Društvu slovenskih likovnih umetnikov in umetniškemu klubu LADA za prekrasne vence, stanovskim tovarišem pokojni ce gg. prof. Mirku Subicu, Eldi Piščanec ter Ivanu Vavpotiču za globoko občutene govore pri mrtvašnici oz. ob odprtem grobu. V Ljubljani, dne 19. februarja 1940. Žalujoče rodbine: Šantel, Kanoni in Križaj. Brez posebnega obvestila Franja Majdič javlja v imenu brata Antona, sester Marice in Matilde (m. Felicite, uršulinke) vsem sorodnikom, jirijateljem in znancem, da je, previden s sv. zakramenti za umirajoče, umrl naš brat, stric in svak, gospod dr. Leopold Majdič sanitetni polkovnik v pokoju in rezervi, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje itd. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 21. februarja 1940 ob 3 popoldne, iz hiše žalosti Erjavčeva cesta 4 na pokopališče k Sv, Križu. Venci se na pokojnikovo željo hvaležno odklanjajo v prid dobrodelnim društvom. Sv. maša zadušnica se I 26. februarja 1940 ob pol 8 zjutraj v Ljubljana, Kranj, dne 19. februarja 1940. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne uršulinski cerkvi. Umrla nam je v starosti 76 let naša ljubljena, draga mama, stara mama in tašča, gospa Škof Ivana roj. Potočnik posestnicu na Glincah, Cesta IV/4 previdena s tolažili svete vere. Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 21. februarja 1940 ob 4 popoldne, izpred hise žalosti na Glincah, Cesta IV/4 na pokopališče Vič. Ljubljana, Osjek, Vrhnika, dne 19. februarja 1940. Žalujoči: Inž. Rudolf, Valentin, Ludvik, sinovi; Iva. Matilda, hčeri ter rodbine Šuštar, Junežič in Dobrovoljc Izdajatelj: inž. Jože Suuja Urednik: Viktor Cenžifc p LJUBLJANA Legitimacije za uslužbence in delavske poslovne knjižice Zaradi teh legitimacij in poslovnih knjižic je mestni domovinski oddelek moral slišati marsikaj neupravičen očitek, češ kako nerodno besedilo je bilo treba izpolniti ter sem in tja tudi dolgo čakati na legitimacije. Nepotrpežljivi gospodje so seveda zabavljali, ne da bi se o stvari poučili, kar je v Ljubljani večkrat navada. Tudi v tem primeru je popolna ne-poučenost kriva očitkom, vendar se pa moramo čuditi neosnovani kritiki nezadovoljneža, k: je gotovo šolan. Drugi ljudje namreč vedo, da je mestni domovinski oddelek sestavil besedilo legitimacij in njim priloženih kontrolnih listov natanko po uredbi, pravilniku in navodilih, ki jih je izdalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Mestni domovinski urad ni besedila prav nič spreminjal in je tiskovine založil samo zaradi hitrejšega in preglednejšega poslovanja, da čim bolj ustreže in čim hitreje odpravi stranke ter jim prihrani delo in zamudo. Vsi, ki morajo imeti legitimacije ali poslovne knjižice, so bili lani večkrat v dnevnikih povabljeni, naj pridejo ponje. Opozorjeni so bili tudi, da morajo vsi imeti predpisane legitimacije do 1. januarja t. 1. Več mesecev so kljub opozorilom in zagroženim posledicam le posamezniki hodili na magistrat, a na Silvestrovo je čez 400 oseb hotelo takoj imeti legitimacije. Rok je bil podaljšan ter je bilo od konca lanskega leta pa do kraja meseca januarja izdanih 2993 poslovnih knjižic in legitimacij! Poleg svojih navadnih uradnih opravkov je 50 6 do 8 uslužbencev v domovinskem uradu de-alo tudi po 12 in več ur vsak dan, da so zmogli to delo in ustregli strankam. Dobro verziran uradnik se s popolnitvijo legitimacije zamudi najmanj Fa 15 minut, če ima na razpolago vse potrebne podatke. Toda, kdo je imel vse podatke v rodu, ki jih zahteva uredba, pravilnik in navodila ministrstva! Uradništvo je bilo pri tem delu disciplinsko in kazensko odgovorno za pravilne vpise v te listine in zato ne more in ne sme biti površno, kar so nekatere izjeme med strankami zahtevale. Domovinski oddelek je strankam vsestransko pomagal ter prostovoljno izdajal uradna potrdila, potrebna za popolnitev rubrik. Kolka ni bilo treba nobenega. Glede znanja tujih jezikov nikdo ni zahteval dokaza, prav tako pa tudi nikdo ni zahteval potrdila o morebitnih premičninah in njih vrednosti, ker je te rubrike lahko vsak sam izpolnil. V kakšen namen naj pa ta rubrika služi, domovinski oddelek ne more pojasniti, ker ni sodeloval pri osnutku legitimacij. Prav tako tudi predpisanih pristojbin po 30 in 10 din ni mestno poglavarstvo morda pobiralo zase, temveč za osrednjo upravo za posredovanje dela v Belgradu, ki je založila legitimacije in poslovne knjižice. Vse delo z legitimacijami in poslovnimi knjižicami pa mora mestno poglavarstvo opravljati brezplačno. Ogromno delo s temi legitimacijami so pa imeli tudi naši poklicni fotografi in še več menda razni amaterji, da so poklicnim fotografom, ki plačujejo davek, odjedli precej zaslužka. Pri fotografih je bil zaradi teh legitimacij tak naval, da so le s težavo zmagovali delo ter so le težko ustregli strankam z drugimi naročili. Tudi fotografi lahko torej povedo, kakšen naval je bil na domovinski oddelek in kako ogromno delo je opravilo uslužbenstvo tega mestnega urada v prav kratkem času, da v resnici ni zaslužilo norčevanja in napadov. 1 Še ta teden je odprta razstava olj in plastik inž. Mitje Šviglja v Jakopičevem paviljonu. Razstavljena dela so vzbudila med občinstvom priznanja, zato bo ogled razstave gotovo zadovoljil vsakega obiskovalca. Nekaj olj manjšega in večjega obsega je še naprodaj kot lep in vrednoten okras vsakršnega doma. Paviljon je ves čas toplo kurjen. 1 Rdeči križ, pododbor v Ljubljani, bo imel svoj redni letni občni zbor v torek, 27. februarja ob 18 v Delavski zbornici v Ljubljani, Miklošičeva. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kasneje. 1 Za mestne reveže sta nakazala 200 din Brata Vlaj, trgovca z manufakturo v Wolfovi ul. 5., v počaščenje pok. ge. Lee Potočnikove, a ga. Ivanka Vodnik iz Kolodvorske ulice je poslala 200 din mesto cvetja na grob ge. Ide Skof-Wanek. Ga. Duša in g. dr. Vanko Kanoni sta podarila 100 din v počaščenje pok. akad. slikarice gdč. Henrike Šantel, a mestna vrtnarija je v znamenje teh odkupnin od razkošja pri pogrebih položila na krste preproste vence. Trgovina z železnino in barvami A. Sušnik na Zaloški c. 21. je od svojega imetja pri mestnem gospodarskem uradu naklonila mestnim revežem 500 din. Mestno poglavarstvo vsem dobrotnikom izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Boljši oid /až/e delo in več/a sposobnost i pravilno pomerienimi očali od LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA ] 1 Huda stiska za premog in drva. Letošnja zima, združena s hudim mrazom, je tudi Ljubljano spravila glede kuriva v hude stiske. Letno potrebuje Ljubljana premoga za domačo porabo nad 53 milij, kg, mesečno povprečno računajo na 400 do 450 vagonov. Jeseni mnoge stranke, ki so se drugače hitele vsako zimo zalagat s premogom, niso naročevale velikih množin premoga, računajoč na razne nenadne komplikacije v zunanjem svetu. Stranke so se zadovoljevale pri trgovcih s kurivom z manjšimi naročili. Januarski prvi mraz fn zlasti sedanji sta povzročila hudo krizo glede preskrbe premoga za privatno porabo. Vsi ljubljanski trgovci so dnevno od ranih dopoldanskih ur tja do poznega večera telefonično ali pa osebno naravnost bombardirani. Trgovci žele najprej zadovoljiti svoje stalne naročnike. Je križ z dobavami. Železniška uprava skuša najprej za sebe dobiti večje zaloge premoga, da ne bi nastala v prometu kakšna katastrofa, kakor na pr. leta 1929. Za železnice so sedaj dobave na prvem mestu, šele nato pridejo privatniki na drugo mesto in tako morajo vsi trgovci čakati, da dobe na glavni kolodvor kak vagon premoga. Sedaj je na pr. veliko povpraševanje po velenjskem lignitu. Ljudje naročajo to vrsto premoga, samo da morejo kuriti peči in si kuhati dnevno hrano. Ponekod je že veliko pomanjkanje kurjave. Tudi dežela zelo trpi in mnogi ljudje po raznih krajih nimajo v tej hudi zimi niti polena, da bi si mogli ogreti mrzla stanovanja. Ljubljana potrebuje dalje mesečno do 10.800 m8 trdih, bukovih drv. Tudi pomanjkanje drv je veliko. Ljudje kar drve v pisarne in pro-Bijo za nekaj polen. Bukova drva so v cenah zelo poskočila. V normalnih časih so bila zrezana bukova drva od 110 do 120 din. Danes so že po 130 do 140 din m\ In kako jih je težko dobiti! Pro-ducenti na deželi skušajo cene bukovim drvam še dvigniti. Največja stiska za kurivo je bila pač v dneh od 15. do 17. t. m, ko je vladal v mestu najhujši mraz. Mnoge revne rodbine so naravnost zmrzovale in se stiskale pod borne odeje, ko je po skromnih sobah pritiskal strupen mraz. Podpisana firma javlja, da g. CERLINI DRAGO ni več upravičen sprejemati naročil niti ne sprejemati na račun že izvršenih naročil. Firma ..KRAVATA" Stole Rajko, Ljubljana 1 Javna dražba zarubljenih predmetov bo 21. februarja 1940 ob 9 dopoldne v skladišču na Poljanskem nasipu št. 40-1. nadstropje. Interesenti so vabljeni. 1 Obstreljen vlomilec. V 6oboto je v opoldanskih urah zalotila ljubljanska policija moškega, ki je vlomil v neko stanovanje na Domobranski cesti. Ko sla policijska organa hotela vlomilca Slavka M. aretirati, je ta skušal pobegniti. Ker ni šlo zlepa, je poskusil zgrda in napadel enega izmed stražnikov. Ker je bil izredno močan, stražniku ni ost-lo drugega, kakor da je potegnil revolver in ustrelil napadalca v roko. Kljub temu, da mu je iz lahke rane na roki tekel precejšen curek krvi, je še otepal okrog sebe; končno so ga vendarle ukrotili in spravili v stražnico, odkoder je bil poslan v ljubljansko bolnišnico. Vlomilec je prevejan tič in ima z njim ljubljanska policija opravka že polnih 10 let. Kadarkoli so ga kje zalotili, se je še vedno znal izmazati, tako da je na sodišču opravil brez večjih kazni. Je izredno previden in je po f Angeli garjevih lic Samo Se danes Ji? zamudite tega filma j Najidealnejši film sezije, ki v napetosti in pričakovanju veže gledalca do konca predstave Predstave ob IG., 19. in 21. uri. KINO MATICA, telefon 21-24 1 I Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri odlično filmsko delo češke produkcije: V gl. vlogi: Urina Stepnltkova. poznana češka filmska umetnica. Vaški demon KINO SLOGA tel. 27 30 I BENJAMIN aiOU v najnovejšem pevskem filmu napete vsebi najslavnejši tenor svetal Ob 16., 19. in 21. uri KINO U NI O N, tel. 32-21 Poje arije iz oper »Afričanka«, »Romeo in Julia«, »Lohengrin< in lepe napolitanske Melodija no line I pesnil | vsakem vlomu menjal obleke in tudi svojo zunanjost. Zadnjih 14 dni so ga prav v najhujšem mrazu redno nadzorovali policijski organi in so mu včasih morali biti po 10 ali 12 ur nepretrgoma za petami. Končno so ga ujeli in ker je znano, da je zakrivil še več vlomov in tatvin v zadnjem času, je uvedla uprava policije obširno preiskavo, ki bo prinesla na dan prav gotovo zanimiva odkritja o vlomilcu, ki je s svojim nastopom fn s svojo zunanjostjo skoraj vedno znal najti izhod iz zagate. 1 Alkohol zakrivil hudo poškodbo. V noči od nedelje na ponedeljek je službuj, stražnik na Blei-vveisovi cesti napovedal policijsko uro in je v neki gostilni niletel na bojevitega gosta, ki je grozil stražniku na vse pretege Stražnik se je umaknil. Ko je čez nekaj časa spet potrkal na okno in opozarjal, naj se lokal zapre, je vročekrvni Janez K. dejansko napadel stražnika. Pobil ga je na cesti na tla in ga tudi na tleh hotel obdelavati. Stražnik je v silobranu moral potegniti revolver in oddal na napadalca strel. Meril je pri tem na nogo. Ker pa je hotel napadalec prav v tem trenutku spet navaliti na njega, je šla krogla napadalcu skozi desni bok. Ranjenega vročekrvnega so nato riajprej prenesli v gostilno in nato prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Pri vsem napadu je hujskala tudi neka ženska, zaradi česar se bodo potem, ko bo napadalec ozdravil, morali vsi zagovarjati pred sodiščem Je to v Ljubljani redek primer, da mora stražnik poseči po orožju zato, da se ubrani napadalca, in smo takih poročil mnogo bolj navajeni iz krajev, kjer se toči šmarnica, ki v resnici- spravi človeka v brezumno Cvjanje. — Pri saprtjn. motnji v prebavi, vzemite zjutraj še tla prazen želodec eD kozarec naravne >Franz Josef« grenČice. MARIBOR Maribor ima najmodernejšo rafinerijo Maribor, 19. februarja. Mariborčanom gotovo ni znano, da je dobilo naše mesto nedavno najmodernejšo rafinerijo za proizvodnjo bencina in mineralnih olj. To rafinerijo je zgradila mariborska tvrdka Motoroil z dnevno kapaciteto 15.000 kg. Rafinerija se nahaja poleg skladišč omenjene tvrdke v železniškem tri-kotu za Linhartovo ulico, kjer so tudi velika, moderno zgrajena podzemeljska skladišča. Tvrdka Motoroil se je dolgo borila za koncesijo, ker je imela mogočne nasprotnike v inozemski konkurenci. Ponovno so ji prepovedali predelovanje surove nafte ter je bil obrat brez povoda zapečaten, potem spet ni dobila uvoznega dovoljenja za surovo nafto, dokler ni bila zadeva po štirih letih z dvema ugodnima sodbama državnega sveta rešena. Tvrdka Motoroil se poslužuje v svoji novi rafineriji najmodernejših naprav, ki predelujejo su- rovo nafto s pomočjo električnega loka. Ta desli-lacijska naprava je iznajdba vodje tvrdke Gustava Golla, ki je dobil za njo tudi jugoslovanski patent št. 15.256. Rafinerije nafte morajo imeti ogromne kotle ter velikanske dovodne in odvodne naprave« za predelovanje. Bistvo Gollove iznajdbe pa je povsem neznaten aparat, v katerega se surova nafta neprenehoma dovaja ter se s pomočjo električnega toka razkraja na osem različnih produktov, ki po svoji kvaliteti močno prekašajo produtke, ki se dobivajo na dosedaj konstruiranih destilacijskih napravah. Povrhu deluje novi aparat dosti bolj ekonomično in mnogo hitreje. Tvrdki je uspelo, da se je za daljšo dobo preskrbela s surovinami ter je sedaj spet odprla svoje črpalke za bencin in dislovo olje, s čemer je ustrega posebno mariborskim avtomobilistom, saj je bilo do sedaj pomanjkanje goriva za bencinske in dislove motorje v mestu naravnost neznosno. Najnovejša poročila izjava predsednika vlade dr. Cvetkoviča o Ljubi Davidoviču Belgrad, 19. febr. AA. Predstavniki tiska so zaprosili predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča, naj jim da izjavo ob priliki smrti Ljubo-mirja Davidoviča. Vest o Davidovičevi smrti je predsednika vlade vidno ganila. Novinarjem je izjavil: Pokojni Davidovič je bil eden najizrazitejših mož predvojne Srbije, eden izmed onih, ki je svoje delo nesebično z vsem temperamentom in resnično ljubeznijo posvetil kralju, narodu in državi. S takimi pogledi in s takim pojmovanjem je pokojni Davidovič nadaljeval svoje politično delovanje tudi po vojni v naši združeni domovini, v kateri so že od prvega dneva njenega nastanka bili na dnevnem redu zelo zamotani notranji problemi. Pokojni Davidovič je imel od vsega začetka jasne poglede na naše osnovne notranje probleme. Toda v tem času ni nihče izmed naših politikov odločno nastopal za njihovo radikalno rešitev. Tako je tudi pokojni Davidovič šele pozneje začel akcijo za pravičen in pošten sporazum med Srbi in Hrvati, kajti uvidel je ves pomen takega sporazuma. Tej politični liniji notranje politike je ostal pokojni Davidovič zvest do svoje smrti. Bolezen ga je ovirala v zadnjih dneh osebno voditi politiko svoje stranke. Če tudi so mogoče obstojale kake razlike pogledov na naš glavni politični problem, je vendar pokojni Davidovič ostal ves čas dosleden svoji osnovni misli. Kadar se l>o govorilo o politiki sporazuma, bo pokojni Davidovič vedno označen kot eden izmed onih naših redkih politikov, ki je j>olitiko sporazuma neprestano in dosledno zastopal. Nato je predsednik vlade Cvetkovič govoril o osebnih spominih na pokojnega Davidoviča. Zadnjič sem ga videl, je dejal, pred poldrugim letom. Srečala sva se slučajno ter so se zbudili v meni ob tej priliki osebni sf>omini, ki me nanj vežejo. Tako n. pr. smo se v juniju 1932 dogovorili na nekem sestanku v Belgradu, da začnemo malo ostrejšo okcijo med ljudstvom. Voditelji ojiozicije so mi naročili, naj pripravim tako politično akcijo. Neposredno nato sem organiziral vrsto konferenc in sestankov s političnimi možmi v niškem, pirot-skem, vranjskem in topličkem okraju. Iz Belgrada sta krenila na pot na te sestanke pok. Davidovič in Jovan Jovanovič, z njima pa tudi dr. Anton Korošec, Miša Trifunovič in dr. Milan Kostič. Sani sem jih sorejel pri Aleksincu, kjer smo imeli prvo konferenco. Nato smo odšli vsi v Niš. Tu je bil pripravljen političen sestanek v moji hiši, ki so se ga udeležili samo najbolj zaupni možje. Nato se je vršila konferenca v »Orientu«, ki jc imela velik uspeli. Iz Niša smo čez Palanko, Pirot, Babušnico in Vlasotince prispeli v I.eskovac. Na poti nas je ljudstvo povsod navdušeno sprejemalo, toda nazadnje nas je zadržala policija v Prokuplju ter nam onemogočila nadaljne gibanje. Spominjam se tudi besedne borbe pokojnega Davidoviča s sreskim načelnikom v Prokuplju, ki je zahteval gotove pogoje, ki bi nam onemo-čili nadaljno akcijo. Sreski načelnik je pristopil k pokojnemu Davidoviču kot najstarejšemu ter mu dejal: »Gospod predsednik, varnost je zagotovljena, toda vam in vašim tovarišem moram prepovedati nadaljno gibanje. Pokojni Davidovič je takoj razumel delikatno vlogo tega uradnika ter je dejal: Če je varnost zagotovljena, potem bomo mi še boljše presodili svoje delo ter vas prosimo, da se za nas prav nič ne brigate. Po tej turneji so se pokojni Davidovič, in pokojni Jovanovič ter dr. Korošec, Miša Trifunovič in dr. Milan Kostič vrnili v Belgrad, meni pa je po prihodu v Niš bilo od uprave policije sporočeno, da sem kaznovan z mesecem dni zapora ter sem to kazen tudi prestal. Ob priliki mojega zadnjega srečanja s pokojnim Davidovičem sva se spominjala teh dni. Takrat je bil še vedno borben in odločen. Bil je vedno dobre vol je in živahen navzlic vsem tragedijam, ki so gu doletele v življenju. Naše politično življenje je izgubilo s pokojnim Davidovičem redko vestnega in poštenega politika in državnika ter naj mu bo zato trajen spomin. Sožalje kr. namestnikov Belgrad, 19. febr. AA. Ob priliki smrti Lju-l>omira Davidoviča je poslal kr. namestnik dr. Radenko S t a n k o v i č rodbini pokojnega tole brzojavko: »Izvolite sprejeti moje iskreno sožulje. — Radenko Stankovič, kr. namestnik.« Kr. namestnik dr. Ivo Perovič je poslal rodbini pokojnega Davidoviča tole brzojavko: »Ob priliki težke žalosti, ki vus je zadela, sprejmite moje iskreno sožalje. — Dr. Ivo Perovič, kr. namestnik.« Številna sožalja Belgrad, 19. febr. Sožalne brzojavke so med številnimi drugimi najvidnejšimi osebnostmi poslali rodbini pokojnega Ljube Davidoviča tudi notranji minister Stanoje Mihaldžič, vojni minister armadni general Milan Nedič, kmetijski minister dr. Branko čubrilovič, srbski pravoslavni patriarh Gavrilo in poglavar muslimanske verske zajednice reil - ul - ulema Spulio. „Osservatore Romano" o pomoči za Finsko Rim, 19. februarja, b. »Osservatore Romano« izraža bojazen, da bo pomoč, ki se obeta Finski, prišla prepozno. V zvezi s tem poudarja, da sta Velika Britanija in Francija omejili to pomoč na pošiljko letal in neznatnih množin vojnega materijala in šele pretekli teden so se pričeli organizirati prostovoljni oddelki, ki bodo odposlani na Finsko. Vrhovni zavezniški vojni svet je na zadnjem sestanku v Parizu sicer izdelal obširen program za pomoč Finski. Toda Finska potrebuje pomoč izredno nujno, kajti pomoč, ki bo prišla prepozno, bo odveč. Zaradi tega lahko dajo stvarno pomoč Finski le njeni sosedje, ki pa imajo sami dovolj skrbi in morajo prav tako storiti vse potrebne ukrepe za obrambo svoje neodvisnosti, bo bržkone ogrožena v bližnji bodočnosti. Pomemben uspeh Fincev Helsinki, 19. febr. AA. Reuter: Današnje sporočilo finskega vrhovnega poveljništva se glasi: V teku včerajšnjega dneva je izvršil sovražnik na več krajih posamezne napade proti našim položajem od Finskega zaliva do Vuck-sena. Vsi ti napadi so bili odbiti. Sovražnik je pri tem izgubil bataljon vojakov in šest tankov. Na bojišču jugovzhodno od Salmenkojite so naše čete zaplenile 21 topov ter veliko količino municije za strojne puške. Opoldne je izvršil sovražnik nupad na položaje pri Tajpali. Borba se nadaljuje. Severnovzhodno od jezera Ladoge so naše čete dosegle velik uspeh ter dosegle močan sovražni položaj. Pri tem so zaplenile 20 tankov, 56 težkih topov, 1? traktorjev, 32 poljskih topov, 25 oklopnih avtomobilov in 200 tovornih avtomobilov. Napori Finshe London, 19. febr. AA. Finska vlada je sklenila mobilizirati vso mladino od 9. do 18. leta za poljska dela. Mladina bo morala delati na kmetijah, ker je velika večina moških na bojišču, ženske pa ne morejo opraviti same vsega dela. Poostrena podmorniška vojna London, 19. februarja. AA. Reuter: Kakor je znano, je nemška vlada objavila sporočilo, da sc ne smatra za naprej več vezano na odredbe londonske konvencije o podmornicah. Vlada rajha izjavlja v istem sporočilu, da je dala ukaz poveljnikom vseh nemških podmornic, da potope vse oborožene ladje, na katerih se nahajajo topovi ali pa ladje, ki bi poskušale dati odpor nemškim pomorskim silam. Osebne novice Belgrad, 19. febr. m. S kr. ukazom je postavljen na medicinski in bogoslovni fakulteti ljubljanskega vseučilišča za tajnika 6. pol. skup. Franc Albrecht. Za primarnega zdravnika državne delavnice za proteze v Ljubljani je napredoval v 4. pol. skup. dr. Franc Minarž. Za tehničnega višjega pristava Higienskega zavoda v Ljubljani v 7. pol. skup. sta postavljena inž. Josip Hočevar in inž. Vilko Kregar. Belgrad. 19. febr. AA. V imenu Nj. Vel. kralja je upokojen Ivan Srebrnič, računski inšpektor v 6. skupini v gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani. Sidorovici pripravlja obisk kralja Karola v Rimu Budimpešta, 19. februarja, b. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je računati e tem, da bo romunski kralj Karol z zunanjim ministrom uradno obiskal Rim. Priprava za ta obisk se že delajo in je v tej stvari govoril že voditelj romunske mladine Sidorovici v Rimu. Sidoroviča 6matrajo za enega izmed najzaup-nejših oseb romunskega kralja Karola. Kakor znano, je bil v Rimu sprejet od kralja, Mussolinija in papeža. Pompeji, 19. februarja. AA. Danes dopoldne ob 10 se je pripeljal v Pompcje romunski minister Sidorovici, Sprejela ga je italijanska liktorska mladina z italijansko iii romunsko himno. Minister [j obhodil oddelek črnih srajc in italijanske liktorske mladine, nato si je pa ogledal znamenitosti 6tarega rimskega mesta, ki mu ga je strokovno razkazal ravnatelj pom-pejskih izkopin. Neapelj, 19. februarja. AA. Štefani. Danes je v Neapelj prispel Sidorovici s svojo gospo in spremstvom. Pozdravili so ga predstavniki krajevnih oblasti. Na poti od postaje do hotela so ga meščani toplo pozdravili. Ob 11 jj sprejel Sidorovicija v M-6ebno avdijenco prestolonaslednik Umberto. KULTURNI OBZORNIK Bibliografija češke in slovaške kulture v Jugoslaviji Dr. Oton Berkopec, knjižničar Knjižnice Slovanskega instituta, je že pred leti izdal popolno bibliografijo vseh del in člankov, ki so v Jugoslaviji izšli kdaj o Masaryku. Sedaj pa mu je ista založba, »Slovunsky institut* v Pragi, ki ji načelu je Slovenec prof. dr. Matija Murko, izdala prvi del njegove obširne bibliografije stikov takih kulturnih panog, kakor so češka in slovaška literatura, gledališče, jezikoslovstvo in narodo|>isi v jugoslovanskem tisku, jiod naslovom: Ceskd a slovenska literatura, divadlo, jazykozpyt a narodopis v Jugoslavii«. Podnaslov je »Bibliografija od I. 1800 do 1035i. Je to obširno delo (str. 415), ki pa je zasnovano še širše, kajti sedaj imamo pred seboj samo prvi del: Knjige in časopisi. Dr. (Ho Berkopec je nekaj let posvetil samo pregledovanju jugoslovanskih knjig, časopisov in revij — sam pravi, da je pregledal 207 slovenskih in 398 srb-skohrvaških periodičnih tiskov! — da je sestavil to temeljno bibliografijo jugoslovanskega poročanja o čeških in slovaških kulturnih zadevah. V šestih prerezih oz. poglavjih daje natančen pregled teh stikov v naslednjih skupinah: 1. Cehi in Slovaki v slovenskih, hrvaških in srbskih knjižnih spisih; II. Prevodi v slovenščino (v knjigah in časopisju); III. Prevodi v srbohrvaščino (knjige in časopisi); IV. Seznani člankov, slovenskih in srbskohrvatskih, ki govore o imenovanih čeških in slovaških kulturnih panogah; V. Češki in slovaški motivi v teli literaturah ter VI. Izvirni tiski v češčini in slovaščini v teh književnostih. Na koncu pa daje abecedni pregled vseh časopisov, ki jih je pregledal v Pragi oziroma v jugoslovanskih knjižnicah ter osebni register imen, ki omogočava hitro orientacijo. Tako je razdeljena la bibliografija, ki je terjala gotovo neizmerno dela, ljubezni in razgledanosti jio jugoslovanskem knjižnem trgu. Avtor sam se dobro zaveda pionirskega pomena te bibliografije, zalo ludi ne krije pomanjkljivosti, temveč jih v uvodu razloži ter prosi za eventuelna dopolnila, da jih bo v drugi knjigi mogoče dodati. Ker se je seveda moral omejiti na določeno dobo, je vzel v poštev razdobje od 1. 1800 do 1935 inklu-zive ter se je v tem prvem zvezku omejil samo na knjige (te v celoti), sicer pa samo na nekaj področij kulturnega udejstvovanja (književnost in gledališče ter jezik in narodopis), dočim je druge panoge (pedagogika, filozofija, sokolstvo, politika itd.) odložil za drugič. Prav tako je izločil tudi Masarvka, ki ga je obdelal v posebni knjigi. Tako imamo pred seboj lepo zbrano gradivo medsebojnih kulturnih stikov med češkim, slova- škim in jugoslovanskimi narodi. Stopa nam jasno pred oči stvarna vsebina teh skupnih informacij, j>a tudi imenik oseb, ki so gojile to medsebojno spoznavanje. Še in še se bodo raziskovalci morali poglabljati v to zakladnico bibliografije, ki bo marsikaj postavila v novo luč in osvežila nova imena ter po vrednosti ocenila dela posameznikov v teh smereh. Že Berkopec sam je v uvodu omenil, kako se mu kaže delo v teh smereh pri posameznih jugoslovanskih narodih, kdo se je posebno odlikoval v posameznih dobah, ter kako so prevajalci izbirali svoje prevode, po osebnih okusih ali po literarni pomembnosti. S pogledom na Slovence se mu kaže taka perspektiva takole: »Tudi pri Slovencih so kaže, kako malo so prevajalci poznali sodobno češko poezijo in prozo. Kraljedvorski črkopis, kakšen brezpomembni avtor, ali slučajna, večinoma anonimna beležka — je vse do šestdesetih let, ko se pokažejo v slovenskem časopisju in revijah Nemcovž, Chocho-loušek, Svetla in drugi. Glavni prevajalci iz češke književnosti so v tem času France Cegnar, Fran Levstik ter Lavoslav Gorenjec-Podgoričan, Ivan in Franjo Tomšič in drugi. V osemdesetih letih je največ prevajala Legova družina. Legove zasluge za slovensko-češke stike so sicer znane, toda treba jih bo še posebej osvetliti. V devetdesetih letih izhaja zelo veliko čeških stvari v zbirkah Franca Gabrščka v Gorici, ki si je znal pridobiti vrsto dobrih sodelavcev. Pozneje pa stopajo v ospredje generacije slovenske napredne mladine, ki je študirala v Pragi. Ta uvaja v slovensko literaturo predvsem dela Macharja in Bezruča ter propagira na vse načine tudi duha moderne češke kulture. V časopisih za mladino je bil vsa desetletja najbolj priljubljeni češki avtor Vaclav Kosmak (glavni prevajalec Josip Gruden). Med najbolj marljivimi informatorji o češkem in slovaškem pisinen-stvu v predvojnih letih so bili: v katoliškem tisku France Štingl, v naprednem pa V. M. Zalar, Ivan Lah, A. Deimota, A. Zavadll, J. Glonar," Fr. Go-vekar, Fr. Ilešič in dr. Literarne stike češke in slovaške pa goje po vojni s polno znalostjo in veliko ljubeznijo dr. Ivan Lah, Božidar Borko, dr. Tine Debeljak in dr.< Taka slika je samo bežen prerez skozi bibliografijo teh stikov Dr. Berkopec je postavil temelj s knjigo, ki bo odslej priročnik vsakemu delavcu na polju medsebojnih kulturnih spoznavanj, ki jih ne sme sedanjost pretrgati, temveč čimbolj utrdili. V tem pogledu naš rod ne sme ostali za preduiki. td. Jasen odgovor Pod naslovom »Jasen odgovor« prinaša »Gottsche-cr Zeitung« dne 10. februarja 1940 dve strani dolg članek kot odgovor na razpravo g. Franceta Marolta o kočevski narodni pesmi v »Kočevskem zborniku«. Članek je podpisal Walter Honigmann. V koliko bo g Marolt na ta odgovor reagiral, to je njegova stvar. Ker pa naletim v članku na dveh mestih tudi na svoje kne, smatram za dolžnost, da na ti dve mesti odgovorim, posebno še, ker čutim v njih neko posebno tendenco. V uvodu opisuje g. Honigmann svoje prvo srečanje z g. Maroltom v poletju 1. 1937, ko je zapisoval g. Marolt kočevske narodne pesmi. Pravi, da mu je dal g. Marolt napačne podatke o svoji osebi. Predstavil se mu je med drugim tudi kot »oženjen«, na kar pristavlja g Honigmann, da to ni bilo res, ker ga je šele pozneje poročil »njegov prijatelj Matija Tome«. (Ta »prijatelj« ima v članku, v katerem se prikazuje g. Marolt vseskozi kot diletant, kaj čuden prizvok!) K tej trditvi bi pripomnil samo to, da bi moral g. H v članku, ki mu hoče dati videz znanstvene temeljitosti, za vsako trditev dobiti točne informacije. Res je, da sem poročil g. Marolta, toda ne šele po 1. 1937, ampak poldrugo leto prej, ali točneje: 22. decembra 1935. Tako stoji zapisano na poročnem listu in v poročni knjigi, ki sta zame edini merodajni vir, če hočem priti v tej stvari na jasno. Tudi g. H bi se moral toliko potruditi in pogledati v poročno knjigo, preden je zapisal 6vojo neresnično trditev. Če si ni vzel toliko truda in časa, da bi si nabavil te najbolj primitivne in najlažje dosegljive podatke, potem si .lahko mislimo, na kakih nogah stojijo njegova ostala izvajanja, za katera je treba dolgoletnega temeljitega študija! Zdi se, da ni temeljitost, ki jo 6icer občudujemo pri njegovih sonarodnja-kih, najboljša čednost g Honigmanna. To bi sklepali tudi iz tega, ker sam pravi v članku, da je bilo njegovo glasbeno znanje v 1. 1937 vsekakor še zelo šibko. Kako si ga je v dobrih dveh letih toliko izpopolnil, da more pisati znanstveno tako visoko leteče članke, to se zdi glasbenim pedagogom vsekakor zelo zagonetno. Morda bi odkril g. H. svojo skrivnost kaki glasbeni akademiji, da ne bi bilo treba ljudem študirati po osem ali deset let, preden pridejo do spoznanja, da je to pravzaprav šele »začet:k učenosti*! V nadaljnjem izvajanju pravi g. H., »da se je takrat pri Trubarjevem koncertu g. Marolt gotovo prisrčno smejal za kulisami. Marolt je namreč edini Slovenec, ki se mu ie posrečilo, da je mogel celo v neki katoliški cerkvi izvajati Lutrove kontrafakture, ki jih je prinesel 6emkaj Trubar (slovenski protestan-tovski pridigar okoli 1550) in ki jih je harmoniziral za moški zbor katoliški duhovnik Matija Tome. To je bil gotovo Maroltov največji notranji uspeh in največje zadoščenje, da je mogel konccrtirati s temi lu-trovfkimi korali, za kar je notabene služila celo neka katoliška stolnica kot konccrtna dvoran z vstopnino (!)«. Naj bo g. H. prepričan, da se je tudi njegovim ljubeznivim trditvam marsikdo smejal, pa ne za kulisami! Prepričan naj bo tudi, da na njegove trditve, ki bi rade zadele več kot dve muhi na en mah in ki se slišijo skoraj kot nekaka majhna denuncijacija, ne bi odgovarjal, če ne bi slišali podobne muzike tudi od ljudi, ki imajo drugačna, bolj po naše zveneča imena Če bi hotel od besede do besede dokazovati nesmiselnost samo teh stavkov g. H., bi moral »Slovenec« iziti v posebni izdaji. Zato si bomo njegove trditve 6amo kratko ogledali. Najprej naj ugotovim, da jc omenjeni koncert krstil za »Trubarjev «koncert g. H. Uvodnik ga naziva »Duhovna pesem XVI. stoletja« Kot glasbeniku mi tudi ne ugaja trditev, da sem podjsisani te prote-6tantovske korale »harmoniziral«. Bolj točno je povedano v uvodniku k omenjenemu koncertu, da sem te pesmi 6tilno priredil. Za stilno priredbo je treba nekaj več kot za harmonizacijo kake pesmice, kjer dani melodiji podstavim nekaj več ali manj posrečenih akordov. V danem slučaju je treba temeljitega poznanja starih cerkvenih tonovih načinov, poznati je treba duha in slog skladateljev 16. in 17. stoletja, iz vsake posamezne melodije je treba izluščiti prvine, ki služijo skladatelju kot gradivo pri njegovem delu. Vse to zahteva vsaj toliko temeljitega znanja, priprave in dela, kolikor članek g. H. Da pa že celo ae moremo govoriti o harmonizaciji pri polifono gra- jenih skladbah, in teh je tudi nekaj med omenjenimi korali, to bo pa tudi g. H. uvidel. Ker je bil g. H. že toliko ljubezniv, da je s prstom pokazal na grešnika in da je kot spreten alkimist mešal Lutra, protestantovskega pridigarja Trubarja in katoliškega duhovnika Tomca, bom vrsto svojih grehov še izpopolnil. Povedali moram g. H., da da 6em tudi sam vpričo škofa, V6ega profesorskega zbora in vpričo polne dvorane izvajal s svojim dijaškim zborom nekatere teh »protestantovskih« kora-lov. Iz previdnosti pa sem si to upal šele takrat, ko v zboru ni več sodeloval dijak Walter Honigmann, o katerem pa ne morem z gotovostjo reči, če je istoveten z gosjiodom istega imena, ki je napisal svoj članek v G. Z. Da bo mera [jolna, mu naštejem še nekaj tujih grehov. Gotovo pozna g. H. nekega J. S. Bacha. Bil je protestant, in to še zelo pravoveren in pobožen Vendar so njegov pasijon po Mateju z mnogimi vloženimi protestantovskimi korali že ponovno izvajali v ljubljanskih katoliških cerkvah. Nekatere teh kopUlov moremo celo slišati med katoliško službo božjo. Ravno tjfko so izvajali Bachov božični oiatorij. Če posežemo za kakih 15 let nazaj, vidimo, da je izvajalo pevsko društvo »Ljubljana« v stolnici koncert izbranih in izrazitih a cappella skladb ruskih cerkvenih pravoslavnih skladateljev. Koncert, ki je bil vseskozi na visoki umetniški stopnji, je vodil sedanji 6toini dek. in kan. dr. Fr. Kimovec. Nad koncertom pravoslavnih skladb v katoliški stolnici se ni ne takrat ne pozneje nikdo spodtikal, stolnica še danes stoji. Obratno pa slišimo tudi v protestantovskih cerkvah skladbe katoliških avtorjev, kot so n. pr. Palestrina, Orlando Lasso, Gallus, G. Honigmann naj odpre zlasti sedaj v postnem ča6u 6voj radijski aparat, pa se bo lahko prepričal, da je to resnica. Torej nimamo 6amo v Ljubljani tako neobčutljive vesti, kot nam to očita g. H. Sicer pa: kako more g. H. trditi, da so gornji napevi protestantovski? Saj je gotovo tudi njemu znano, kak proces se je vršil ob nastajanju protestantovskih pesmi. V vsaki učni knjigi glasben; zgodovine 6e lahko poučimo, da je protestantovski koral črpal svoje napeve iz starih latinskih (katoliških) spevov, iz dotedanje nemške cerkvene pesmi, ki je bila seveda katoliška, in iz narodnih pesmi. Besedila latinskih spevov so prestavili v nemščino (v drugih deželah seveda v drug jezik); če je bilo treba, so besedila spremenili, včasih jih tudi nadomestili z novimi. Tudi prvotne melodije so deloma predelali, poenostavili in jih Uko v približali ljudskemu pojmovanju. Seveda so v poznejši dobi dobili tudi veliko samostojnih melodij. Vsekakor je torej teliko protestantovskih pesmi po svojem izvoru katoliških (ne pa nemških, ker so bili katoliški latinski spevi last vse kulturne Evrop;, ne samo Nemcev). Univerzitetni profesor dr Robert Lach na6 je na dunajski glasbeni akademiji učil, da kaže celo protestantovska himna »Ein feste Burg« močne reminiscence na katoliški »Te Deum laudamus« v najstarejši obliki Kar se tiče posebej v ljubljanski stolnici izvajanih skladb, je prav posebno značilen »Oče naš«, katerega melodija je točno povzeta po katoliški Marijini pesmi »Maria zart«. Kot trdi dr. Čerin v »Slovencu« dne 16. januarja 1938, sc je ta pesem kot Marijina pesem skoraj gotovo pela, tudi po naših krajih in jo je Trubar porabil za svoje vernike tako, da ji je podložil nov tekst, ki je pa tudi s katoliškega stališča dogmatično neoporečen, kar moremo trditi tudi o vseh drugih izvajanih skladbah. Da je pa na pr tudi tekst v »Božičnici« bližji katoliškemu pojmovanju kot protestantovskemu (temu je celo nasproten), nam dokazujejo mesta kot na pr ono, da jc »Beseda božja vzela nase kri in meso v deviškem telesu« (citiram prosto); ali celo prelepa primera, »kakor sonce skozi glaž gre itd.«. Če je torej g. Marolt izvajal s svojim zborom v stolnici pesmi z izrazito katoliškimi mclodijaim in z dogmatično neoporečnim tekstom, ki so jih mogli peti celo v tisti kritični dobi tudi katoliški Slovenci, potem zares ne razumem, kako se more g H. nad tem spodtikati. Podpisani, čeprav katoliški duhovnik, bi v tem oziru še več prenesel. Morda pa tiči zajec kje drugje? Ne da bi hotel dati svojim izvajanjem kak znanstven videz, kot je to storil g. H. v svojem članku, sem osvetlil samo nekatere deloma neresnične, deloma nestrokovnjaške trditve £. Honigmanna. Za druge, Velika rudniška nesreča se je zgodila v Charleroiju v Belgiji. Na sliki so svojci ponesrečencev. Žatoigra ob vo'ni Med žrtvami nedavne nesreče v rudniku Mar-chiennes-au-Pontu v Belgiji, je tudi poljski rudar, čigar življenje je zares vseskozi žalostno: Ko se je začela nemško-poljska vojna, je ta rudar sam živel v Belgiji, da bi zaslužil za svojo ženo in oba otroka, ki so ostali na Poljskem. Vojni dogodki so ga še bolj podžgali, da je še bolj goreče delal, saj je hotel zaslužiti denar za pot-nino, da bi prišla družina iz Poljske v Belgijo. Veliko je bilo treba prestati, preden je žena dobila potno dovoljenje. Nekaj dni prej, preden se je zgodila rudniška nesreča, je rudar dobil veselo novico, da bo njegova družina skoraj pri njem. Na dan nesreče je žena z otrokoma prišla v Marchiennes. Ko so ji po ovinkih povedali, da je njenega moža ubilo, bi bila skoraj obupala. A dobri prebivalci Marchienna so ji ponudili streho in storili vse, da bi uboga družina dobila pravico bivanja v Belgiji. Maftnelični severni tečaj ie na :uinem tečaju Iz Newyorka poročajo: V Washingtonu so sprejeli brezžično vest raziskovalca Južnega tečaja, admirala Byrda, ki pravi, da se je ekspediciji posrečilo priti v bližino magnetičnega tečaja v južnem tečajnem ozemlju. Ekspedicija je torej blizu magnetičnega severnega tečaja. Navadni človek je presenečen, če zve, da je magnetični severni tečaj na Južnem tečaju. Pa je vendar ta uganka preprosta, če vemo, da je to resnica iz fizike. Ce obesimo magnetično iglo, kaže njen severni tečaj proti severu, južni pa proti jugu. Ker pa pravi fizika, da =e raznoimenska tečaja privlačita, in je naša zemlja kakor velik magnet, je torej na tem magnetu (na zemlji) Južni tečaj na severu, severni pa na jugu. Zoper preklinjevanje v Italiji Italijanski osrednji odbor akcije zoper preklinjevanje je v mesecu januarju priredil v vsaki občini po en »dan zoper preklinjevanje«. Državne in cerkvene oblasti, zlasti pa članstvo katoliškega apostolata Italije, so skupno sodelovali. Radio je oznanil oklic na delavce, kjer so med drugim še besede: »Mi moramo na-gnusno navado preklinjevanja, preostanek iz materialističnega komunizma, enkrat za vselej iztrebiti! Preklinjevanje je žalitev Boga. kateremu je italijanski duh postavil božje hrame in umetnine neminljive vrednosti. Nikar ne dopustimo, rla bi take grdilne besede iz nečistih ust spakedrale italijanski jezik !< Isto velja za slovenski jezik! Ali imamo pri nas tako akcijo? S I* O R T šport zadnje nedelje Zadnja nedelja je bila zopet v znamenju smučarskega športa. Od mnogoštevilnih in zanimivih prireditev navajamo najvažnejše rezultate. Državno prvenstvo v štafeti 4X10 km v Mariboru 1. štafeta 3:00.43 (Bratstvo, Jesenice, Žemva 46.54, Ranzinger 46.52, Knific 43.49, Smolej 43.08). 2. štafeta 3:14.45 SK Ilirija: Andrej Rožič 48.29, Istinič 51.52, Janez Rožič 49.49, Petrič 44.35. 3. štaieta 3:16.10 (SK Ljubljana: Rus 49.40, Ilovar 52.29, Korenini 47.27, Starman 46.33). 4. štafeta 3:31.32 (ISSK Maribor: Fanedl 49.09, Šuhic 54.30, Skočir 56.22, Legvart 51.31. 5. štafeta 3:47.50 (SK Rapid: Šmiderer, Kara-sek, Wolfgruber, Heller. Mednarodne smučarske tekme v Planici Tekme v smuku: 1. Lukanc Slavko (SK Tržič) 3:48 in tri petine min. :. Žvan Lojze (ASK Gorenjec) 3:56; 3. Wieser K. (Nemčija) 4:06. Slalom: 1. Lukanc Slavko (SK Tržič) 1:46; 2. Žvan Lojze (Gorenjec) 1:50.1; 3. Klein Bruno (Skala) 1:51.5. Tekme Bratstva v smuku 1. Kobler Stane (Skala)' 2:23; 2. Moderc Stanko (Bratstvo) 2:36; 3. Saksida Ivan (Bratstvo) ::38. še veliko bolj kočljive, se bo morda kdo drugi pozanimal. pro{. Matija Tome. Gostovanje bolgarskega baritonista Popova Slavni bolgarski baritonist Boris Popov, ki se nam je pred nekaj leti na koncertu z bogato obsežnostjo in lepoto svojega glasu in veliko pevsko kulturo svojega glasu in veliko pevsko kulturo vtisnil v spomin kot resničen pevski umetnik, s svojim sobotnim gostovanjem v Verdijevem »Trubadurju« ni izpolnil našega pričakovanja. Res je vlogo grofa Lune, ki jo je pel v slovenskem jeziku, izdelal s prepričevalno dostojanstveno umerjenostjo, tudi polne in mehke nižje lege njegovega glasu so še vedno izdajale pevca velikega formata. A v to sliko so občutne težave pri obvladovanju višin in neka splošna glasovna utrujenost posegale toliko moteče, da se je poslušalcu, ki se spominja Po-povljevega prvega koncertnega nastopa v Ljubljani, nehote vnvala misel, da so te motnje morda v neki meri le posledice precejšnje trenotne indispo-niranosti. V tem primeru seveda njegovo sobotno gostovanje ne bi moglo biti odločilno za vprašanje kaj bi lahko pričakovali od njega kot stalnega baritonista v našem gledališču. Poleg tega je seveda treba pomisliti, da vloga grofa Lune bržkone ni najpripravnejša za njegov glas; in da je nevaje-nost slovenskega jezika motila njega še bolj kot poslušalce, je tudi umljivo. — Izmed vseli ostalih večjih vlog, ki so jih skrbno izdelali gdč. Bašičeva ga. Kogejeva, g. Lupša, je treba posebej omeniti g. Francla, ki ni pokazal samo velikega napredka v pevskem oblikovanju vloge Manrica, ampak je tudi dokazal, da z vztrajno delavnostjo stremi za vzvišenimi cilji visoke pevske umetnosti Zato je bilo zasluženo viharno navdušenje občinstva ob njegovi ljubavni ariji. dr. W. I* O plesni pesnitvi »Lok« plesne dvojice Pie tn Pina Mlakarja bomo prinesli jutri obširno poročilo. I Smuške tekme Korotana v Ljubljani Smuk: seniorjev: 1. Bernot Bogdan 1:16. Juniorji: 1. Branek Franci 1:17.3. Izven konkurence: 1. Jeločnik 1:15.1. Slalom: 1 Bernot Bogdan 2:41.3 pri seniorjih. Juniorji; Megušar Janez 2:15.5 min. Skoki: 1. Jarca Drago 19.75 točk. Smuk mladine Sm. kluba Ljubljane Na 6 km: 1. Bem Boris (Ljubljana) 29:51. Na 4 km: 1 Špacapan Franc (Ljubljana) 21:2^. Na 2 km i 1. Nebec Ivan 9:57 min. Skakalne tekme v Kamniku 1. Pribovšek Franc (Ilirija) 217.1 t. 2. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 213.9 t. 3. Nedog Jože '206.2 točk, Tekme v srbski ligi V Belgradu sta bili odigrani prvi tekmi Srpske lige za pomladno sezono. Jugoslavija—ŽAK (Su-botica) 13:Q (4:0). BSK Gradjanski (Skoplje) 5:0 (1:0). Zemun—Jedinstvo 1:3 (0:1). Borovo: Bata—Vojvodina 2:2. Sarajevo: Slavija—Bask 2:2 (1:0 za Bask). Zagreb: Gradjanski—Slavija (Varaždin) 6:1 (4:0). Hokej v Karlovcu V nedeljo je bila odigrana hochey tekma ZKD in KSU 1:1. — Popoldne je bila odigrana hockey tekma Ilirija—Primorac 6:2. Slovenec Kerštanj je postal smučarski prvak Hrvatske v klasičnih disciplinah, ki so se vršile v Delnicah. Zborovanje športnikov Hermes je imel v nedeljo svoj XXI. redni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan in ki je bil z ozirom na predstoječo dvajsetletnico kluba in z ozirom na gradnjo novega stadiona še prav posebne važnosti. Lahkoatleti so imeli svoje razgovore v Ljubljani, da se končnoveljavno dogovorijo o stvareh, v katerih se doslej še niso mogli zediniti. Tudi na ljubljanskem sestanku so ostale važne stvari nerešene, četudi je bilo mnogo koristnega napravljenega za naš lahkoatletski šport. V Mariboru je zborovala mariborska kolesarska podzveza, težkoatleti so pa imeli občni zbor vrhovne težkoatletske zveze v Zagrebu. Ta zveza ostane tudi vnaprej v Zagrebu, Občni zbor mariborske kolesarske podzveze Včeraj se je vršil v Mariboru v prostorih restavracije Grajskega kma občni zbor kolesarske jiodzveze v Mariboru. Vodil ga je predsednik Anton Hlebš, poleg njega so pa poročali še tajnik J. Jenko, tehnični reterent Vinko Glavič, blagajnik Jenko, v imenu nadzornega odbora Močnik. V podzvezi je včlanjenih 7 klubov s skupno 61 verificiranimi dirkači. Slovensko zvezo je zastopal njen predsednik podpolkovnik v p. Jaklič, ki je obširno obrazločil cilje in namene zveze. Govoril je tudi podpredsednik ljubljanske podzveze Vospernik. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Ant. Hlebš, podpredsednik Flajs M., tajnik in blagajnik J. Jenko, tehnični referent Vinko Glavrč, njegov namestnik Friderik Šapec, odborniki Šibenik, Lešnik, Snirekar, Lupša, Sumer, Atruclin, Aršič, Koren. Nadzorstvo: Močivnik, Matala. Razsodišče: Fišer, inž. Lah, Kvas. SK Grafika. V četrtek, dne 22. t. m. bo ob 7 važen sestanek, na katerega vabim vse aktivne člane in na novo pristopivše juniorje. Prosim sigurno. — Načelnik.