TéoaJ 11.
V GORICI, v petek, 6. junija 1873.
%
Ost 23.
Lisk izhaja vsak potek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto .'1 gold., za pol leta 1 gold. f»() s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. fr) s. Za ude nar. - pol. druétva „Gorica‘ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo upravniku in sovredniku Antonu Laknar-ju, na Starem trgu (Piazza del Duomo) h. št. 361. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 1"> s.; za kolek vsakrat 30 s.
Naznanilo.
Iz vr sevaj e sklep občnega sbora 15. maja 1873, nasnanja odbor „ slov. [narodno - politi-škcga društva „ Gorica “ vsem p. n. gg. društ-venikom, da sc bode društvo v Gorici izhajajočega Usta Glas-a sa svoje namene posluževalo in ga vslcd pravil duševno in materialno podpiralo, in vabi torej ob enem vese svoje p. n. gg. društvenike, da bi sc jih obilno na ta časnik naročilo.
V Gorici, 1. junija 1873.
Odbor „ Gorice “.
\rabilo na. naročevanje.
Z današnjo številko smo izdali „ Glas “ v novi, veci in lepši obliki, da ustrežemo, kolikor moremo, željam mnogih odličnih rodoljubov, sploh prijateljem našega lista in pa
društvu „ Gorica*4, s kterim smo sc v tem in družili ozirih dogovorili.
Naznanjamo ob enem, da nam je mnogo najodličniših rodoljubov goriških obljubilo, da nas bodo duševno podpirali z vodnimi spisi in dopisi, tako da se naš list ne le glede na zunanjo obliko, temuč tudi glede na zapo-padek znamenito zboljša.
Obračamo se tudi na vse druge rodoljube s prošnjo, naj bi nas radovoljno z dopisi podpirali in naš list med slovenskim ljudstvom širili.
Akoravno nova oblika lista veliko več stroškov prizadene} ostane mu vendar za vse naročnike enako dosedanja prav nizka cena.
List velja namreč za vse naročnike- brez razločka s poštnino vred («V v Gorici s pošiljanjem na dom):
za celo leto .	.	. gld.\ 3:— s.
za pol leta ...	„	1:50 „
za četert leta ...	„	—:80 „
S prihodnjem mesecem julijem začne drugo polletje ; zato vabimo vse dosedanje gg. naročnike, da bi nemudoma naročilo ponovili in ob enem (naj lože po poštnih nakaznicah), naročnino poslali, vsi novi naročniki pa naj bi se v kratkem oglasili, da bomo o pravem času vedeli, koliko iztisov imamo za prihodnjega pol leta natisniti dati.
Administracija „ Glas-a u je zdaj na Starem trgu (pri veliki cerkvi, Piazza del Duomo hišna štev. 361. Na-njo naj se odrešuje naročnina in vse, kar se tiče opravni-štva našega lista', dopisi pa naj se pošiljajo
uredništvu v isti hiši
V Gorici, 1. junija 1973.
Uredništvo.
O direktnih vol it vali..
I. Vvod.
Avstrijska država, obstoječa iz raznih kraljevin in dežel, postala je leta 1804' cesarstvo.
Vladal je v Avstriji absolutizem, to je vladar, cesar, je imel v svojih rokah vso posta\odajalno in izvrševalno oblast. Izvrševalni organ je bilo ministerstvo, odgovorno samo vladarju. Le kraljestvo oger-sko je imelo od nekadaj ustavo (konstitucijo).
Leta 184.8 je Avstrija postala tudi takraj Lita ve ustavna država. V ustavnih državah je namreč postavodajalna oblast razdeljena med državljansko zastopstvo in vladarja ; izvrševalno oblast pa ima le vla-
0 siromakih, posebno o beračih.
i.
Adam in Eva sta imela sto strok. Neki dan se Bog približa Evi in jo praša po številu njenega zaroda; a ona, sramovaje se svoje preveliko rodovitnosti, pové le polovico svojih otrok, drugo polovico pa utaji. Med prve petdesetere razdeli stvarnik celo zemljo, drugi pa ostanejo pri delitvi brez deleža, ter morajo o milosti bogatejših bratov živeti. Tako so po narodovem ustnem izročilu, po narodni pripovedki nastali bogatini in berači.
Se ve, da je ta razlaga o nastanku siromakov ščinoma patrijarhalična; pred sodnjim stolom učenjakov pač ne bo ostala. V celi pri-pripovedki je menda resnično edino to, da „trpi človeštva veča polovica**.
Dandanašnji ljudje pa so vajeni preiskovati povoje vsake stvari, ustrezimo njihovemu
nagnenju tudi mi in prašajmo se : od kod siromaki, reveži, ubožčeki na zemlji?
Pri začetku stvarjenja je bila zemlja za vse dovolje prostorna in bogata: Ijudij je bilo še malo, a zemlja obširna. Lovec je prosto korakal po gozdih in gorah, gozd in lov nijsta še bila lastnina posameznih gospodov, lovcu nij bilo treba odrajtovati lovnine, ne se bati lesnih čuvajev; kmetu nij manjkalo tolstih ravnin, od katerih nij plačeval ne »frankov ne desetin*,-mirni pastir je gonil svoje cede, kamor se mu je zljubilo — po dni in dni hoda daleč, nobeden jih nij zaviral, nikdo jim nij cede „rubalu, nikdo jih nij pred župane tiral zastran paše na tujih pašnikih. Zemlja tedaj nij še bila razdeljena, šlo je vse „čez in čez", ljudje se nijso trgali za »moje in tvoje", advokatov nij bilo še treba, ljudstvo je rekalo : „če greš ti na desno, grem jaz na levo, saj imava obà zado* sti" In mir jo bil. Pač, srečni časi!
Ali „zakon natore je tak, da iz malega raste veliko*. Vse se množi in širi, tudi člove-
dar, kteri izvršuje postave po ministerstvu, državnemu zastopstvu odgovornemu.
Že leta 1852 pa je bila v Avstriji sopet ustava odpravljena in vpeljan je bil sopet absolutizem (samovladarstvo.)
Naš sedanji presvitli cesar pa je z najvišim diplomom od 20. oktobra 1860 izrekel, da ima Avstrija postati ustavna država.
Izreklo je njegovo veličanstvo:
I.	da bode pravico, postave dajati, spreminjati in odpravljati, izvrševalo z udeležit-vijo postavno združenih deželnih zborov, oziroma, državnega zbora, v kteri bi imeli deželni zbori pošiljati odločeno število poslancev.
II.	Vsi predmeti postavodajstva ozirajoči se na pravice, dolžnosti in interese, ki so vsem kraljestvom in deželam skupni, bi se imeli obravnavati v državnem zboru in po njegovi udeležitvi reševati.
III.	Vse druge zadeve postavodajstva bi
se imele obravnavati in ustavno reševati v deželnih zborih.	f
Ta cesarski diplom pa se ni nikdar vresničil in izvršil, ker že 26. februarja 1861 je zagledala beli dan po Sehmerlingu sestavljena ustavna postava, ktera se sicer poziva na cesarjev diplom 20. oktobra 1860, pa ne izpeljuje v njem Izrečeuih načel. Februarna ustava je namreč izdatno razširila pristojnost državnega zbora in v tej meri skrčila pristojnost in delokrog deželnih zborov.
Po tej ustavi je bilo državno zastopstvo razdeljeno na gosposko zbornico in zbornico poslancev ; udje one prve so imenovani od presvitlega cesarja, druge pa poslani iz deželnih zborov.
ški rod se je razplodil in razmnožil. V prvotni domovini nij bilo več za vse prostora, morali so ljudje iz svoje zibelke, iz svoje rojstno hiše ven, pomikali so se na vse strani: na sever in jug, na vzhod in zahod, prekorakali so gore, preplavali reko in morje, v teku stoletij se je človeški rod naselil povsod, napolnil je zemljo. Število Ijudij je naraslo do neverjetne množine, a zemlja — je li tudi ona raztegnila se in razširila? Ne ne, ostala je vedno enaka glede površja, vedno enako prostorna. Kaj tedaj ? Kjer je prej živel eden, moralo jih je pozneje živeti po sto in po tisoč. Ali se je moglo pa vsem tem tako dobro goditi, kot se je prej godilo posameznikom redko naseljenim? Odgovor nij težak. Kedč nij že bil v kakem gozdu ? Kjer so drevesa gosta, ali so debla debela, veje košate? Nikakor! Kolikor redkejša, toliko krepkejša, kolikor gostejša, toliko šibkejša. Prijatelj moj, ta postava ne velja samo za drevesa, velja tudi za ljudi: kolikor več prostora (pri sicer enacih razmerah) ima vsak posamezni človek pod sabo,
Državni zbor je imel 343 udov; k njemu so spadali tudi poslanci ogerskega kraljestva.
Delil seje državni zbor na dalje na Si rji in ožji ; prvi je obsegal tudi poslance oger-skega kraljestva, drugi je bil pa brez njih.
Tudi februarna ustava ni mogla postati meso in kri, ker poslancev ogerskè krone ni bilo mogoče v državni zbor spraviti, in so pozneje iz njega izstopili tudi poslauci češki s Pemskega iu Moravskega. v	Za ra d trdovratne opposicije Ogrov in
Cehov je moralo pasti Schmerlingovo mini-sterstvo, in prišlo je do kovini la ministerstvo Belkredi, pod kterim je cesarski patent od 20. septembra 1865 febru&rno ustavo glede zastopstva v državnem zboru ustavil. V posebnem manifestu od istega dne pa je presvitli cesar izrekel, daje .odperta prosta pot.4* ktera naj bi peljala do porazu-menja vseli kraljestev in dežel in vseh narodov avstrijske države.
A tudi Belkredi ni mogel dognati zaželenega pora z umenja, in po nesrečni vojski leta 1866. na Pemskem in po prestopu saksonskega ministra Beusta v avstrijsko službo kot ministra za zunanje zadeve moral je dati svojo odpoved o začetku leta 1867. Na njegovo mesto je stopil Beust, kteri je dognal z ogerskem kraljestvom spravo na podlagi dualizma.
Na to je bila odstranjena tudi Sclmier-lingova ustava 26. februarja 1861 in je nastopila decemberna ustava leta 1867, ktera je rodila tako imenovano ^meščansko ministerstvo44 Giskra - Herbstovo.
Češki poslanci so pa tudi tej u-stavi nasprotovali in omenjeno ministerstvo je padlo že leta 1870.
Minister Potočki je bil poklican, da bi porazumenje med ustavoverno in oppo-sicijsko ali »državuopravno* stranko dognal. To se mu ni posrečilo in je torej odstopil svoje mesto ministru Hoheinvartu.
Ministerstvo Hohemvartovo je rodilo naj vece upanje v Avstriji, da se zaželena sprava med vsemi narodi ta stran Litave doseže. Ta nada je prišla do vrhunca, ko je njegovo veličanstvo z razglasom 12. septembra 1871 na pemski zbor priznalo državno pravo kraljestva pemskega.
bolje in ložeje živi; kjer se pa človek človeka dotika, gre težko: drug se mora z drugim boriti za vsakdanji kruh. drug ga skuša drugemu iz ust utrgati. Prvi vzrok siromaštva je tedaj preobljudeuost kakega kraja t. j. če je število ljudij veČe, kot jih more tisti kraj preživiti.
Opomniti pa moram, da zemlja sploh nij še preobljudena, ona more nas vse, kar nas je, prav pošteno rediti, — samo prebivalstvo nij popoluoma prav razdeljeno : nekteri kraji imajo pregoste, drugi preredke prebivalce, — zato vidimo, dà se ljudje preseljujejo t. j. zapuščajo domovino, ki nijma zanje več prostora in si iščejo novega domu v krajih, kjer še nij toliko ljudij. Taki kraji so Amerika, Srbija, Rusija.
Še bolj kot preobljudenost kriva je našega siromaštva — naša nevednost in nemarnost. Vže ranjki Preširen nam je zagodel žalostno resnico: „Ubožnost in neumnost ste sestre.* Te dve sto tako zvezani, da ju skore nij mogoče ločiti : kjer ubožtvo, je navadno tudi nevednost, ker u-božec nijma pripomočkov, da bi se pridobil ve-
Ali človek obrača, Beusfc-Andrasy obrneta; po vpljivu teh dveh mož se je vsa sprava s češko opposicijo vuičila; vsled tega je moral odstopiti Hobenwart. Nastopilo jo za njim jeseni 1871 sedanje usta-voteruo ministerstvo, pod kterim se je rodila nova ustava od aprila tek. lek, po kteri so vpeljane direktne volitve poslancev za državui zbor.
Dopisi.
Z gorenjega Krasa, 20 maja. (Za-kasn.) — Kakor je 14. t.' m. v Gorico sekcijski načelnik (chef) g. Fiedler z Dunaja *) prišel, šole pregledovat, tako jea-li po uaključbi ali, po dogovoru ali morda po vikšern povelju (?) ravuo isti dan obiskal gorenji Kras c. k. namestnik v Trstu, g. baron Ceschi. Slišal sem, da je bil glavni namen tega 'nepričakovanega prihoda neki ta, da bi se visoki gospod prepričal o pogojzdovauji Krasa. Podal se je najprvo pogledat rodiško drevesnico, v kte-rej rasto čez tri miljoni mladih, samo storž-nih dreveev : borovcev, mecesnov, boj smrek. Ta drevesnica, ktera ni kaj velikanska, kajti niti za oral zemlje ne obsega, je posebno za Kras namenjena ; pa ker še veliko drevesec ostaja vsako leto čez domačo potrebo, tudi se razpošljejo na Kranjsko, Koroško, Ogersko, Hrvašio, celo v Dalmacijo. Čuduo je to, da s se kra-škim (!) drevjem še druge dežele pogojz-dujejo. Ali ne bi bilo prav, da bi vsaka krono vina imela svojo drevesnico za po-gojzdovanje ? — Zares hvale vredno je, da se marljivo sadi i vsako leto nadaljuje s pogojzdovanjem Krasa ; ali mnoge napake se nahajajo pri tem pogojzdovauji. Mesta i prostori, za pogojzdovanje odločeni, so ostro zagrajeni, da se nobena žival ne sme ondot pasti; pa kmet brez blaga (živine) je siromak, spomladi i poleti mora imeti svoje pašnike. Za par ora lav nij še take sile, ali do 40 - 50 ovalov je že lep prostor, posebno ako se skup drži, in jako dvomim, da je korist na eni strani res tako velika, kakor škoda na drugej
*) Ni prišel z Dunaja, ampak iz Florencije. Ur.
čih vednostij, — kjer je pa nevednost, je navadno tudi ubožtvo, ker nevednež si ne zna pomagati. Nevednost in nemarnost — pot do ubožtva. Čeravno nas je veliko, vendar bi lahko vsi dobro živeli, ko bi le znali in hoteli. Zemlja hrani v sebi še neomenie zaklade, le vzdigniti jih treba. Zaklade? Da, prijatelj! zaklade, katere je mogoče vzdigniti brez „kalamouau in peklenščekove pomoči, katerih nij trebe iskati o temni polnoči: Vzdigneš jih lahko o jasnem poldnevu, — treba je k temu le diana in uma! Pridno obdelovanje zemlje in zraven umno obdelovanje, — to ti pomnoži premoženje, blagostanje. Umna živinoreja, umno poljedelstvo, umna vinoreja itd. to je tista čarovna, „kraftna molitevca/ s katero zaklade iz zemlje vzdigneš; Dokler svojega gospodarstva umno ne urediš, tičal boš v pomanjkanji brez potrebe. Pri nas bi v tem oziru lahko še vsak prav veliko veliko storil : posamezniki, pa tudi cele občine.
Vendar izboljšuje lahko le tisti, ki kaj ima, a oni, ki po sprednikih nič nij so podedo-
strani. Poznam občino imajočo dol kra-škega sveta, kamor so v prejšnjih letih naj pred zavračali živino na spomladansko pašo, a sedaj, kar hočejo oni del pagojzditi, so prisiljeni goniti blago v občinski, žali-bog ! že davno razdeljeni gojzd. Goveda pa, mesto da bi se pasla po travi, prvi čas skoro le mlade čeke objedajo, ktere od gobca ostrupenjene nikakor več ali zelò malo poganjati zamorejo. Ali je to pametno ? Znabiti bi bilo bolje, saditi na več, pa različnih manjih krajih, ki so bolj goli in vetrovom izpostavljeni ali pa bolj od vasi oddaljeni, kamor živina le redkokrat zahaja in se lože utrpe. — Gospodarji marljivi, ki se posebno odlikujejo, ali tudi cele soseske bi se imele nagraditi ali poplačati ; pa od vladne strani ne bi se smelo preveč z denarjem plačevati delo v tem obziru, kajti denar ne zaleže ; pijanček ga zapije, mladeneč in dekle pa za lišp vse da.
Veliko bolje bi bilo, pomagati siromakom z živežem ali tudi z obleko, ali za nagrado jim poslati kak stroj, n. p. briz-galnico za ogenj ali semena kake izverst-ne rastline, ali bika za boljše pleme krav in goved, ali nov vodnjak napraviti i. t. d. Se to bi nasvetoval, da bi vlada dopuščala brezplačno (brez mituice) izvažati gnoj iz Trsta na Kras. —
Čudno mi je donela pa novica, da je naš g. namestnik, ko je blagovolil obiskati tudi krajno šolo, otroke po nemško nagovoril, češ, da bivamo v blazni Gorma-niji. In ko je učitelj rekel, da je iskluč-ljivo le slovenski jezik v šoli, je neki g. baron zelò nezadovoljen bil rekoč, da bi bilo dobro, učiti otroke tudi v nemščini, ker tako bi * veliko dalje prišli in deček bi pri vo-jacih hitreje avaneiral ! Kakor da ne bi Slavjanu celi svet bil odprt, a nasproti na pr. Furlanom, ki ne znajo druzega lomiti ko božjo furlanščino; Slovenec pa gre na Nemško, Madžarsko i še dalje, a vsem je znano, kako je bistre glave sosebno za jezike, da, ako med drug rod pride, se njegovega jezika tako dobro nauči, da ga nij razločiti od Laha, Nemca i. t. d. Sveta jeza me je pa popala pri drugi novici* ki sem jo slišal ! Objavil mi je nek človek,
vali ? Tudi oni bi si lahko pomagali, ko bi se bili kaj naučili n. pr. kakega rokodelstva, ker tudi to pošteno redi človeka. V vsaki Vasi je treba nekoliko krojačev iu šivilj, nekoliko čevljarjev, mizaijev, zidarjev itd. Kedor ima obširno kmetijo, ne utegne se pečati s terni opravili, a oni, ki polja malo ali pa nič nij majo? kladvo, igla, šilo, — to bi jih redilo. Zgodi se pa včasi posebno v gorskih vaseh, da |v ranò-gokaki vasi nij nobenega mizarja, nobenega zidarja in kovača — in lahno prehodiš veliko vasij, prodno najdeš le enega dobrega rokodelca. Delo gre tedaj drugam Ta denar bi lahko redil marsikakega domačega človeka, ko bi se bil kaj naučil — nevednost je kriva, da mu mora kruh služiti beraška mavha ih beraška palica.
(Dalje.)
da je pred flekimi dnevi prišlo pismeno povabilo od c. k. okrajnega poglavarstva (!) v Sežani (in c. k. okrajni glavar, g. Malije — „ Sočan “ !) na župana S., da naj se vloži prošnja da bi se nemški je-vik vvel v kraške šole in da so tri srenje že vložile in podpisale prošnjo v tem smislu ! ! — Bog daj norcem pamet *) ! Mesto, do bi energično zahtevali slovensko u-radovanje, podpisujejo se še za — že spet edinozveličavno - nemščino ! — Nikakor ne bodo, kakor je bilo v nekem listu * Glasa “ pisano, po ceveh čez Kras vodo iz Reke v Trst napeljali, nego ves Kras od Škocijana do Ketinare bodo prevrtali in podzemeljski vodotok napravili. Prišli so delavci celò iz Sardinije, ki so kopali „ Mont Ceniš. a Stroški za prekop, pri ktereni delajo tudi domači ljudjé in ktere-ga osnovatelji so dunajski akcijonarji, so preračunjeni na 6 milijonov gold. Tržačani (Lahi) bi radi to ubranili ter nameravajo za konkurencijo napeljati reko Riža-no v Trst. Še celò trdili so, da je voda iz Reke nezdrava, pa to delajo neki bolj iz zavidnosti, ker niso Tržačani pri tem društvu, temuč samo Nemci. Voda iz Reke ima priti ven pod Bazovico pri Retina* ri v Kluču, in teči v strugo potoka Kluč do S. Ivana (Videl j a), potem pa, ker Tržačani ne pusté, da bi tekla skoz mesto, jo bodo neki napeljali do Rojana, in ondi pod ?elezničnim kolodvorom pa v morje.
rej omenjenem sklepu:	„Piši kaj za pri-
hodnji list! u — Kaj bom pisal? Tu sem v zadregi. — E kaj ? kedar ljudje ne vedo v tovaršiji nič druzega povedati, govorijo o vremenu. Dobil sem jo ! tedaj tudi jaz hočem kaj od vremena povedati. Od grozne toče, ki je v Gorici in bližnji okolici v če-tertek, 29. majnika, padala, tako, da smo je še v petek zjutro po nekih mestih velike kupe videti mogli, ne bom nič več omenjal; pa tudi ne maram, da bi nas v drugič ali v tretjič še obiskala. Pa v sa-
versalsprache, — kterega so v preteklem 18. stoletji, vsi učenjaki celega sveta zastonj iskali ; in Krajnec ga je znašel, slava mu! Skoda, da ni svojemu delcu pristavil še vesoljne abecede ali azbuke, Universalalpha-bet, ktero je rajnki Poklukar *) učenemu svetu ponujal, za nič manj, kakor za par tisoč goldinarjev, ki je pa nemarni učeni svet še presoje vati, ali tudi le pazljivo pogledati hotel ni. Pasi grafii n pa pasialfabet to bi bilo kaj! In taka „ingenia* vstajajo med nami, in naj reče kdo, da mi Slovenci
Iz Gorice, Sl. maja.— Ko sem v poslednjem listu svoje misli proti koncu per-vega leta, od kar „Glas“ izhaja, tudi Gla-sovim bralcem na znanje dajal, nisem še nič vedel, da ima „Glas“ hoj en korak naprej storiti, to je, v veci, obliki u že meseca junija izhajati, kakor so nam v istem listu na koncu oznanja. Veča oblika, no, to pa bo uže kaj, sem si mislil; vsaj bo marsi-kteri zadovoljen, da dobi v Glasu več branja, in da ga ne bo mogel več med kavo prebrati, temveč mu ga bo kaj še za kosilo ostalo.
Pa kaj pomaga? Ni je zadovoljnosti brez kake. primešaue grenkobe, ni ga veselja brez žalosti : Vec\\ oblika našega lista tirja več tvarine, več tvarine ti rja [več de-lalcev, več pisalcev. Kaj počne ubogi urednik, ako*he dobi tehtnih dopisov, ako ima sam samcat, kakor bi Rervat rekel, vse spisati ? To premisi j e vaje,, usmiliti se ga hočem tudi zdaj, si mislim, in mu napišem zopet par verstic, da mu ž njimi vsaj en-malo pomorom, dasi ne morem reči, da so moje čečkarije. v resnici tehtni in važni dopisi, kakoršuih bi prav za prav trebalo. Darovanemu konju se no gleda na zobe, tedaj tudi temu mojomn spisu se ne bo ravno tako na tanjko na vsak izraz in na vsako besedo gledalo, ali je zadosti olikana in vredna, da se sprejme, ali ne.
Ta sklep je, mislim, dober, da človeku, ki je v stiskah, sè svojo pomočjo priskočim in mu pomorem, kar mi moje slabe moči dopuščajo. Ali bojim se, da se mu ne zgodi taka, kakor se godi toliko drugim hvalevrednim sklepom, ki ostanejo na suhem, to je, ki se ali ne dajo izpeljati, ali pa kterih človek izpeljati noče. Sklep je kmali storjen, izpeljava je večidel težavna. To vidim tudi jaz pri tem tu zgo-
*) E* ist Sistemm in dem tJnsinn. Ur.
boto, 31. majnika, smo dobili gerdo vlažno, nismo za nobeno rabo, da smo še sirovi, in zraven merzlotno vreme, ki nam ni nič in da nismo za drugo, kakor da nas na kaj po volji. Gotovo čudno vreme imamo j steno potisnejo!	(Kon. pr.)
letos, kaj bo iz tega ? In ako dobro opazujemo tudi pretekla leta, nekaj let je, da	“
da niti vreme, niti letine nam nikakor več I	Ogled,
no ugajajo. 0.1 kar so zaCeli ljudje vse ;	Av8trjja	Potem ko'	s0	odšli ptuji
obstoječe preklicevati, vedno se puntati, (	yifi J	dohajajo
cerkev Kristusovo, papeža, škofe, duhom, •	{ vladarji	na Dunaj U 8Vetovui raz-
Kristusa samega m Mater Božjo talite, a- .. y (J j poloviei mcseca maja je niče vati, hudobno obrekovati, «strano ^ ^ ^ ^ Mkj< , M „ pismeno z besedo m	z dejanjem ;	od Ur	^	m	g -j ženi v žlahti.
se hudobija hvali m oči no baha, m	u ^ ^ je sjeer sloTesno nečednost m krepost zasmehuje, tlači m pre-	^ y(,. ^ ju ye]ja	Qna	medsobna>
ganja; od kar se to, Ur bi imelo peno	ijaz ktera vlada me.l našim vladarjem
biti nazaj poriva kar bi imelo o.l zadej ? JLp	ldon „ kakor ves zunanji hrum,
stati pa naprej lisci ; od kar se vera za-, .	* takih prfložno8tlh Mi.
smohuje, m neversivo oč, nokaze, m Inali, j <. , jjja ■ do5el ruiki, vidmio tud.,	da nase	materijah«	blagost«-	AHsilnder	,,	^ D	• Nj. TeW. ntó
nje lnra, m da-se nam vedno slabše godi.	jV ve,-: železnič..ih postaj na-
Ka, reče kdo kar hoče. jaz mislim, da je L ^ $Q z ruskim carom tudi care-
neka skrivnostna zveza med telesnim m tp-)iasleJnik sè svojo ženo. ruski Veliki dnsmm ravnanjem, neko skrivnostno soglas-	Vladimir in mnogo „ar odličnikih ru-
! J« me,d n:aUf!al'llm nK:ral,nm sveto™’ skil, veljakov. Vrši se slovesnost za slo-!". r«'l Pnter .... besedam slovela moža	in veča od druge,
k. jo 1. 1838, tedaj ravno pred 40 let, v da sft ;'tost,ljuo ^ mogo,lli T,adar Tseh
Hatisbom umeri klical pa se je MM	Bog daj, da bi one sijajne slav-
111 ;'e b>1 skof’ P™v SVfit0 ž've nesti porok bile boljše zastopnosti med v-m sveto umeri. Verne., tako je navadi o lada i|( -unimi narodi. Ali širi seža-
f.(,v.°.nl’	ob™	f0 Uudeh;	bed®	lostna	novica,	da sta	se — pri pohodu nem-
judje dobri	pošteni,	bogaboječi,	m vreme	ja	y Petrogradrt _ Bismavk in
bo sploh dobro in ugodno ; ako se ud e ; Q	j ajaIa 0S razdeiitri Avstrije.
od Boga ločijo, in hudobno m ««poste««	aista šla Bismark in Moltke z Vi-
zmjo, nimajo s, ugodnega vreme-m pnu-, J Pet raJ_ _ PoTedali sra0 že,
kovati. *) In zares, od to,so začele pie-, ^ ^ viljelm in car Aleksander H. obilneje ena za drugo od 1. 1848 napiej, \	J ,eto tudi storno razstavo v
ti, gnije krompir erta nam ne rod vet,	m m je &stil , v.
kakor nekdaj; tu tožimo vedno čez nena-	^	A:	vniolm i«
vadno vreme m neugodno itd. Pa zadosti	»	.	.
tega, da ne poreče kdo, da začenjam pridigati. Pridig ljudje, kakoršni zdaj živijo, ne poslušajo radi. Obemimo se raje na druge reči.
Tu mi po sreči na misel pada neka pasja grofija, hočem reči, Pasigrafia, ktero nekdo na Krajnskem izdaja iu še izdajati namerava. Ne vem, ali je už£ tri leta sem, ali koliko, da mi je nekdo malo, nemški pisano, ali da bolje rečem, tiskano knjižico pokazal, ktero je neki g. Juri H.... spisal, ter namerava isto knjižico v vseh (V) jezikih natisniti dati. Vzvišena ideja ! Kdor to knjižico vkupi, in se je nauči, (in nauči se je, ako nima same prazne slame v glavi, v kakih dveh urali!) zamore z vsakim človekom ustmeno «ali pismeno se razumevati, z Indijani v Aziji in v Ameriki, s Kitajci in Japanci, z Malajci in Hotentoti itd. itd. brez konca in kraja. Kaj ne, da je to znajdba, kakoršine svet še nikoli imel ni ? Znajden je po tem takem vesoljni jezik — Uni-
Aleksander sta bila že takrat porazmnena, kaj se ima učiniti, in Napoleon je — padel. Ničesa boljšega se ne nadejamo mi za Avstrijo; ali avstrijska vlada—zdi se-— je — slepa in misli (kdo ve?) Avstrijo rešiti s tem, da Slovaue, zveste Avstriji, tlači. Prepozno bo, bojimo se, vlada in dinasti ja spregledala, kje so Avstriji nar bolj zvesti narodi. Z ruskim carom sta na Du-naji srbski knez Milan in črnogorski knez Ni kita ; za njimi dojde nemški cesar Viljelm.	*
O notranji politiki so domače novice precej suhoparne, razven tega, da so se za spodnje Avstrijansko na Dunaji osnovali tri centralni volilni odbori. Razpor med „starimi" in „mladimi" ustavaki ni ponehal, čeravno je celo Kaisersfeld it Gradca na Dunaj romal, da bi se stranki pomirili in zedinili, pa brez vspeha; zato jè vsaka svoj centr. volilni udbor osnovala. K prej-
*) Sieh Mittermilller, Leben nnd Wirkcnt dei froramen Bischofes Michael Wittmaim von Regensburg. Landshut 1859. Jo«. Thoraann.
*) Nočem, da bi kdo po teh mojih besedah sodil, da zaničujem mnogo vrednega in učenega moža, slavno znanega Poklukarja ; samo to pravira, da se je sè svojim Universalalfabetom enmalo zaiajtal. Ideja izverstna, toda neizpeljavna !
šnjema se je pridružil še tretji centralni vol. odbor, kojega so postavili katoliški n-slav orerei, Na čelo te stranke sta se postavila žl. Patruhan, sekeijski načelnik, in Kraus, vladni svetovalec. Ali bo ta stranka kaj mogla uplivovati pri dir. volitvah, je zelo dvomljivo, ker so tamošnji katoliški federalisti svoje delovanje ustavili vsled pritiskanja ustavovernili katoliških krogov.
O volilnem shodu v Cel ji 25. maja piše *Slov. Gosp. % da se ga je udeležilo le kakih 40 oseb, med njimi samo dva du- j hovnika, kterih eden, g. kanonik in dekan ■ Zuza, je pogumno in možato branil stali- j šče pravne stranke proti dr. Tošu jaku in j dr. Zarniku. — Prav britke so pa morali ; slišati liberalni Mladoslovenci od posestnika j in župana Vivoda, ki je našteval pogubne ! naprave in postave, po kterih liberalizem j ubogo ljudstvo muči in zatira. K temu do- j stavi j,Sl. G.", da iz vse zgornje savinske j doline ni bilo enega zastopnika, da iz Ma- ; ribora ni vabljen bil ni eden mož od prav-j ne stranke; in vpraša potem: „Kdo so ovi „štajarski Slovenci", ktere ima ceut. odbor y Ljubljani na vajetih? — Razen liberalnih Mladoslovencev in onih, katere ti ljudje slepijo, nihče drug na vsem štajarskem Slovenskem".
Ogerski držami zbor životari, ker poslanci se le malo sej udeležujejo. Kedar je treba ali ni treba govoriti, so Madjari prvi govorniki, ali kedar je treba v odborih j delati, jo hitro potegnejo domu. Ni čuda, ; da Ogri prav po polževo korakajo pri po- j stavodajstvu v gmotnih zadevah.
Regnikolarni deputa ciji, ogerska in her- j vaška, ste svoje zborovanje končali. S kakim j vspehom je hrvaška pravice svoje kraljevi-1 na proti ogerski branila, se še ne ve. Her-vati se sicer nadejajo boljše prihodnosti, ali vse je na tem ležeče, koga ogerska vlada na banov stol posadi. Tri kandidati so zanj: grof Nugent, glasovitega Raucha priverženec, — gr. Pejačevič, mož po volji ogerske vlade, — in Mihaljevič, hervaške-ga naroda nada in ljubljenec. Ako Mihaljevič ban postane, potem še le zamore hervaški narod nadejati se pravice od og. vlade ! !
Vnanje države. Nemško. Cesar Viljelm je potrdil proticerkvene postave, sprejete v obeh zbornicah. Po teh postavah je cerkvenemu gibanju žila podvezana; vse, vse je v rokah državnih. Odgojo dušnih pastirjev bo vlada nadzorovala in vodila, semenišča so v rokah vlade, in cesar Viljelm, dosedaj le protestantovski papež, hoče biti tudi papež in absoluten glavar katoličanov. - Dolgo ne bo mogel žreti ta nenasitljivi pruski moloh -— ali prej ali kasneje mora razpočiti, in za Bismarka bo prišla povračilna ura še pred, ko za Napoleona III.
Francosko. Volitev Mac Mahona za presdednika francoske republike je na francosko ljudstvo, ki je sploh monarhično, dobčr vtis storila. Državnih papirjev veljava raste. Osupnila je njegova volitev nar bolj v Berolinu, ker je Mac-Mahon katoličan in ne bo dopustil, da bi se ravnalo s cerkvijo in z njenim glavarjem, kakor bi se Bismarku poljubilo. Tudi grof Andrassy, minister katul. Avstrije, ni z M.-Mahonom zadovoljen; to se lahko .povzame iz vladnih listov. Da Italijo vest peče, ni čuda.— Ministri M.-Mahonovi so možje monarhične
stranke in sploh dobri katoličani. Nav hrže se republika s časom spremeni v monarhijo, ali til korak je težaven in nevaren, ker so tri kandidatje zn francoski prestol: grof Chambord, slednji potomec Bourbon-ske hiše, — vojvoda Aumal-ski in drugi kraljeviči Orleanske hiše — in pa sin Napoleona III. Edini, ki ima pravo pravico do prestola, je gr. Chambord, ki pa nima otrok. Sprava med Bourbonci in Orleanci bi bila lahka in morda bo s pomočjo nar. skupščine razpor med rodovinama ponehal, pa ostane še sin Napoleonov in njegova stranka, ktere vpljiv na Francoskem rase od dne do dne. Po vsem se je bati resnih iiomatij, ako sicer močna in veljavna roka Mac - Mahon-ova nevarnosti pogumno ne razžene.
i
Na Spanjskem zborujejo kortes-i (nar. skupščina); zborovanje se je začelo 1. junija. Ogromno večino pri volitvah so dobili skrajni republikanci, udani rep. vladi, ker se druge stranke niso niti volitev udeležile. Ali kaj pomaga to vladi, ker Kar-listi se svojo močjo hudo pritiskajo republikansko armado. Bog daj, da bi pravična reč Don Karlos-ova zmagala, nadejati se je potem španjski deželi lepše in mirniše prihodnosti.
Italijansko. Laška zbornica je srečno (?) dokončala postave proti glavnim redovnim hišam (generalatom). Ministerski predlogi so sprejeti, toda veči del popolnoma spremenjeni. Minjsterstvo bi moralo radi tega odstopiti, — pa nekaterim ljudem se vendar dobro zdi, zibati se na mehkem minister skem stolu.
Sv. Oče se zdaj dobro počutijo, okrevali so toliko, da brez velikega truda privatno in javno vizite sprejemajo.
Razne vesti.
— Ostudna, grozovitim hudodelstva.— C. k. okrožna sodnija v Celji je zaprla 4 gospode celjskega mesta, ker so v nekaterih mesecih blizo 20 deklic med 9. in 14. letom zapeljali in oskrunili. Vabili so o-studneži nedolžne otroke v posebno hišo in oudi ž njimi počenjali, kar je groza slišati in se očitno povedati ne da. — Ravno sedaj je prinesla »Germania" spis o moralni popačenosti v Beroliuu v tem istem obziru in donaša vesti tako žalostne in grde, da človeku sapa zastane, ko bere o takih ostudnostih.
— Japonci so spravili v dunajsko razstavo velikansk kip. Ta predstavlja domišljenega juftaka iz predzgodovine. Zlili so ga vže v 14. veku po J. K. pa postavili v Kajmekur, kjer je do zdaj bil. V kosih so ga pripeljali čez morje do Trsta; od tod na Dunaj na vozeh, ker na železničn. vozeh bi poedine kose ne spravili skozi predore (tunele). Orjaška podoba, sedeča na karaenitem podnožji je 436 čevljev visoka, in meri čez pleča 36' na širokost; glava ji je čez dva moža fisoka.
— Strašen požar je 28. maja vpepe-lil v Carigradu 380 hiš tistega oddelka, v katerem biva sultan.
— Pri prvem obenem zboru banke „Slovenije“ 29. maja so bili mesto izsto-pivših opravilnih svetovalcev voljeni: Ivan Vilhar z 2303 glasovi, dr. Karol Bleiwois,
Franc Mikuš, Miha Pakič, Ffcinc Šolmajer, iu Franc Sovan mlajši, vsi se 1981 gla-ovi, tedaj z velikansko večino, ker nasprotni mladoslovenski kandidatje so dobili k ve-čemu 280 glasov. Za namestnike pa: Andrej Jeglič iz Gorice z 2094, Jože Kušar in Miha Stare z 2014 glasovi.
— O svetovni goveji razstavi na Uu-naji govori tudi nam uročeni telegram : Razstava živalska je sijajna. Avstrijski in inozemski živinorejci so se obilno udeležili. Tako mnogovrstnih plemen ni bilo videti še na nobeni ra zstavi, vsled česar je slišati občno priznavanje, posebno hvalijo avstrijsko živinorejo.
— Za nove zvonove na sv. Gori
so darovali : Vikar v Pevmi še 1 g. ; farmam in vikar na Grahovem 13 g. ; far-mani in vikar v Dreženicah 125 g. ;* farmam in vikar v Grgarji 122 g. 80 kr.; kurat v Dol. Tribuši še 1 g.; farmani in vikar v Šempolaji za zdaj 25 g. (še toliko obljubil) ; farmani iu vikar v Št. Tomažu 19 g. 9672 h-; farmani in vikar v Sedlu 26 g. ; farmani in duhovščina v Cirk-nem 47 g. 40 k. (med njimi g. dekan 5 g., g. Wagentrutz 5 g., družina Fr. Čerin-a 5 g.); farmani in vikar v Novakah 26 g. ; farmani in vikar v Oreheku 10 g. ; farmani in vikar v Gorjanskem 23 g. 22 k.; farmani in vikar v Vojščici 10 g.
Za spominek procesije sta darovala: č. g. Tomanin, kaplan v Kojskem, 5 frankov v zlatu ; č. g. J. Doljak, vikar v Gorjanskem, 2 g.; iz Vojščice 2 g.
Gospodarske stvari.
0 prostoru, M ga potrebujejo oviloprejke.
*
Skoraj vsi svilorejci se pregrešč zoper pravilo, da ni treba gledati na prostor i na natlačenje gosenic čisto nič. Napravljajo si pa s tem veliko škodo, ker nastaja pri gosenicah s tem, da nimajo dostojnega prostora i da so zelo nakopičene ene vrh družil), bolezen imenovana: »zaspanost" (Schlaf-sucht). Računi, da mora biti za eno unčo prostora naj manj 12 kubičnih sežnjev, dalje naj bo ena lesa vsaksebi od druge % črevlja;: računi dalje, da potrebuje 1000 goscničic,. hitro ko se izvalé, lOštirjaških palcev; potems pa, ko se spravljajo prest ravno toliko stir— jaških čevljev. Tako povekšanje prostora od | — I44kratnega dosežemo, ako gosenicam pri njih rasti razširjamo prostor, in da jih po vsakem lovljenju prav skrbno razdelimo na več les (pitonov).
Zdaj boš lehkt znal, koliko prostora potrebujejo gosenice od 1 unče jajeic, če veš, da je veni unči56000 —40000 jajčic-
(vGosp. list.*}
Oznanilo.
V založništvu K. Sochar-jeve (M. Tar-mon-ove) knjigarnice pride na svetlo v teku meseca junija t. 1. I. zvezek
Vascolti, hisloria ecclesiastica,
{Cerkvena zgodovina) po
dr. Jan. Nep. Hrast-u
v 3. pomnoženi izdaji.
2. zvezek pride kasneje na svetlo.
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON LAKNER reete LUŽOVEC —• Tiskar: SEITZ v Gorici.