M- ki * -M ■ - - ogaške novice Iztekel se je dolg do Petrola Priznanja ob občinskem prazniku ^ ^ 35 let logaške obrtno-podjetniške zbornice 20 let Doma Marije in Marte ter Miklavževega vrtca Odprli Lazarjev dom Dom starejših v ■ Logatcu že 10 let ^ Šola v Lazah ostaja, dobili so še vrtec V Hotedršici zgradili novo vodno pregrado ZeLenikras f, ■''' i Spoštovane občanke, spoštovani občani Jesen s strumnim korakom in v pisanih barvah prihaja tudi v naše kraje. Občinski praznik in številne prireditve, ki so bile pod njegovim okriljem, so za nami, pred nami pa so nove naloge in iskanje konstruktivnih rešitev za obstoječe projekte. Blokada občinskega računa s strani naftne družbe Petrol je trajala 196 dni. Prioritetna naloga občine je bila odplačilo omenjenega dolga. Visok začetni znesek, skoraj 2,2 milijonov evrov, se je postopno manjšal in vesel ter zadovoljen sem, da vam lahko sporočim, da občina od petka, 30. septembra, lahko normalno posluje. To pomeni, da bomo z novim letom pospešeno začeli s posameznimi investicijskimi projekti, ki so stali na stranskem tiru. Kljub blokadi računa in postopnem vračanju dolga, se je občinska uprava trudila, da bi za občane zagotovila kar se da nemoteno izvajanje nalog v pristojnosti občine. V tem času Občina Logatec ni imela zapadlih obveznosti do dobaviteljev, obveznosti iz preteklega leta pa so bile v celoti poplačane. Prihodnji mesec bomo začeli pisati konec za še eno nedokončano zgodbo, in sicer zgodbo o odmeri komunalnega prispevka. S sodelavci občinske uprave vam bomo na srečanjih občanov predstavili postopek odmere komunalnega prispevka za območja Jačka, Mandrge, Gorenji Logatec, Plesišče, Volčji hrib in Rovte. Srečanja so namenjena seznanitvi in predstavitvi postopka izdaje odločb po uradni dolžnosti ter načina odmere komunalnega prispevka. Predstavljene bodo tudi dolžnosti občine in občanov v postopku. Obvestilo o srečanjih boste našli med vsebino tokratne številke občinskega glasila, na srečanjih pa boste izvedeli tudi, kaj komunalni prispevek sploh je, zakaj ga je treba plačati in kako se porabi. Toplo jesen ogreva tudi delo na projektu CERO NIK. Prvotna lokacija na Lomu je opuščena zaradi tega, ker je tam posebno varovano območje Natura 2000 in ker ima občina v prostorskih planih že predvidene lokacije za gradnjo takih objektov. Izbrana je nova lokacija, za nekdanjim Klijem, ki so jo potrdili pristojni na ministrstvu za okolje in prostor. Trenutno smo v fazi pridobivanja okolje-varstvenega dovoljenja in, kot je bilo že večkrat povedano, lovimo zadnji vlak za pridobitev kohezijskih sredstev Evropske unije. Čeprav je bila vsebina projekta že večkrat predstavljena in problema-tizirana, je prav, da se njej in o vidikih izgradnje takega objekta pove čim več. CERO NIK rešuje širšo težavo ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Notranjske in Primorske, pri čemer ima občina Logatec z umestitvijo tega projekta na svoje območje priložnost novega razvojnega zagona, ki bo omogočil izboljšanje komunalne infrastrukture in zagotovil nova delovna mesta. Umestitev projekta CERO NIK na območje občine Logatec pomeni, da bo občina upravičena do rente s strani ostalih občin, ki bodo komunalne odpadke vozile v ta regijski center. Iz teh sredstev bo občina zagotavljala posodabljanje komunalne infrastrukture, hkrati pa je s tem dana možnost, da bodo stroški ravnanja z odpadki za naše občane bistveno nižji kot za ostale povzročitelje odpadkov. Pri tem je treba poudariti, da CERO NIK predstavlja tipični industrijski objekt brez odlagališča, zato je umeščen v območje obrtno--industrijske cone. Treba je poudariti, da CERO NIK z vidika kakovosti bivanja prebivalstva ne sme pomeniti poslabšanje bivalnega okolja. Z upoštevanjem okoljske zakonodaje, posebej za področje varstva okolja, bo moral izpolniti vse zahteve. Tehnološke rešitve zagotavljajo, da bodo z vidika varovanja okolja vse sestavine prostora, ki so pomembne za kakovost bivalnega okolja (hrup, prah, smrad in zaščita podtalja) v predpisanih mejah, kar bo moral projekt izkazati z rezultati meritev. To je pogoj za izdajo okoljevarstve-nega dovoljenja Agencije RS za okolje. Zavedam se, da vsaka nova stvar v ljudeh zbudi neko nezaupanje, še posebej, če o njej niso dovolj seznanjeni. Zato bomo prihodnji mesec zainteresirane občane peljali na ogled podobnega objekta v Avstriji. Menim, da boste na podlagi strokovno vodenega ogleda in predstavljenih informacij o tovrstnih objektih projekt CERO NIK videli v luči pravilne in upravičene odločitve. Pereč problem tako za vzgojiteljice kot za starše malčkov Vrtca Kurirček Tičnica je še nezgrajeno otroško igrišče. Čeprav ste nekateri nad uresničitvijo tega projekta že obupali, naj povem, da igrišče bo, z deli bomo začeli v dveh mesecih. Občinska uprava pridobiva soglasje od Direkcije RS za ceste za poseg v varovano območje in služnosti za dostop do igrišča. V postopku je tudi pridobitev kul-turnovarstvenega soglasja od Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj je predvideno igrišče na območju, registriranem kot Arheološko najdišče Logatincum. Po pridobitvi teh dveh soglasij in služnosti za dostop do igrišča od Direkcije RS za ceste se bo začelo z urejanjem igrišča. Z vodstvom vrtca se že pripravlja seznam igral in idejni načrt za njihovo postavitev. Jesenski čas pa tudi prihajajoča zima nam narekujeta drugačen življenjski ritem, ki ga lahko popestrite z obiskom gledaliških predstav. Občina Logatec tudi letos organizira abonma komedij, ki bodo na sporedu predvidoma ob petkih zvečer v Narodnem domu, kjer se nam bodo predstavila velika imena slovenske gledališke scene. Vabljeni k vpisu. Kot kaže bo jesen pisana tako v naravi kot na občini, kjer bomo sledili zastavljenim ciljem in poskušali uresničiti že začete projekte. Vse to bomo naredili z vizijo in zavedanjem o tem, da je pomemben vsak posameznik pa tudi skupnost kot celota. župan Berto Menard Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Uredništvo Odgovorna urednica: Petra Trček. Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar. Stalni sodelavci: Marcel Štefančič, Jerca Korče, Anita Ilic, David Kunc, Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus, Marinka Petkovšek, Blanka Markovič Kocen, Miran Antončič. Grafično oblikovanje in tisk: Bograf tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.300 izvodov. Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Naslov: Tržaška 50 a, Logatec. Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 (Petra Trček). E-pošta: trcek.petra@siol.net, logaske@logatec.si. Naslovnica: Ob evropske tednu mobilnosti je tudi Občina Logatec pripravila številne prireditve. Največja je bila 22. septembra, na dan brez avtomobila, ko so zaprli Cankarjevo ulico in jo namenili prijetnemu druženju. (foto: Romana Hribar) Rok za oddajo prispevkov je deset dni pred izidom. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije, napišite tudi, kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico, da prispevka ne objavi, če ni dovolj prostora. Iztekel se dolg do Petrola Izteka se tudi mandat »lovcem na napačno parkirane avtomobile« - Kljub blokadi je občina nekako predihala letošnji prvi polčas N'a seji občinskega sveta 29. septembra, ki je trajala rekordno kratek čas, vsega le dobro poldrugo uro, se je uvodoma usula prava ploha svetniških vprašanj in pobud. Mirko Še-mrov (NSi) je spraševal o stanovanjski gradnji na Kalcah in o usodi Mihove hiše, Janez Podobnik (SDS) je župana pohvalil zaradi obiska osnovne šole v Rovtah ob začetku šolskega leta in ga vprašal, kako kaže makadamskemu delu ceste od Kurje vasi do Trat, Borisa Hodnika (LDS) je zanimala gradnja nove čistilne naprave v Logatcu, Milana Obrezo (Zares) pa obratovanje žičnice pozimi, odškodninska odgovornost glede malomarnih ravnanj do Petrola in dopolnitev prostorskega načrta glede gradnje CERO NIK. Zoran Mojškerc (SDS) je vprašal o bremenu sanacije komunalne infrastrukture, Stanislav Šinkovec (SLS) o začetku gradnje kanalizacije v Rovtah, Boris Čičmirko (Koliševka) o zatemnjeni javni razsvetljavi po Logatcu in tehničnih vprašanjih žičnice na Sekirici, Franc Rudolf (SLS) pa o spreminjanju lokacije za CERO NIK. Župan Berto Menard je napovedal, da bodo z občinsko upravo pripravili pisne odgovore in jih objavili v Logaških novicah, da se bodo z njimi seznanili tudi občani. Za več prostora našim malčkom Nevenka Malavašič, vodja oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve, je ob predstavitvi dopolnitve odloka o ustanovitvi vrtca Kurirček poudarila nenehno skrb občine za zagotavljanje otroškega varstva. Tako sta se letos porodila dva nova oddelka vrtca: enota Laze in enota Pod Košem, ki domu-je na Pavšičevi, v prostorih, iz katerih se je izselil Miklavžev vrtec. Dopolnitve odloka, ki so ga svetniki sprejeli soglasno, navajajo tudi način zagotavljanja predstavnikov zaposlenih in predstavnikov staršev. Zaplet pri obvezni razlagi Odlok o turističnih vodnikih in turističnem vodenju, ki ga je predstavila Renata Gutnik, je v prvi obravnavi doživel soglasno potrditev. Enako soglasje so svetniki zaupali predlogu dokumenta identifikacije investicijskega projekta za ureditev komunalne infrastrukture Spodnji Log v Hotedršici, ki ga je predstavila Mateja Čuk. Večinsko so svetniki podprli tudi dopolnitve odloka o programu opremljanja komunalne opreme in o merilih za odmero komunalnega prispevka, ki ga je predstavila Darja Kavčič, in bo izenačen za vse občane. Veliko kresanja mnenj in očitkov o neustavnosti in nezakonitosti (Miran Obreza, Andrej Muršec, Boris Hodnik) je bil deležen predlog obvezne razlage 5. člena odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Logatec. Zato predlog v skrajšanem postopku kljub pojasnilom Marjana Gregoriča (SD), predsednika statutarno pravne komisije, ni bil izglasovan in gre v prihodnjo redno obravnavo. Slovo od inšpektorata in redarstva Zaradi vse večjih težav, ki so jih občina in občani zaznavali pri poslovanju medobčinskega inšpektorata in redarstva (za katerega je med občani veljalo mnenje, da gre večinoma za lov na napačno parkirane avtomobile, op. p.) in spričo izjalovljenega poskusa, da bi uredili medsebojne odnose na ravni občin ustanoviteljic inšpektorata, se je logaška občinska uprava odločila, da bo v dvanajstih mesecih, toliko za izstop iz medobčinskega inšpektorata določa odlok, in organizirala lastno inšpekcijsko in redarsko službo - celo s 35 odstotki prihranka. Svetniki so brez razprave soglasno pooblastili župana Menarda, da bo izstopno izjavo posredoval medobčinskemu inšpektoratu. Kljub blokadi ugoden polletni obračun Vodja občinskih financ in računovodstva Mojca Igličar je svetnikom posredovala izčrpno poročilo o polletnem poslovanju občine. Iz poročila izhaja, da je bilo prihodkov za 5,74 milijona evrov, odhodkov pa za 5,8 milijona evrov; proračunskega primanjkljaja je bilo 68 tisoč, tekoči presežek pa je 1,3 milijona evrov. Kljub finančni blokadi zaradi izvršbe Petrolu je občina redno poravnavala obveznosti do vzgoje in izobraževanja, do športa, kulture, varovanja okolja in naravne dediščine, do socialnega varstva, lokalne samouprave, prostorskega planiranja in komunalne dejavnosti. Zaradi blokade je bila občina Od pomembnega - najpomembnejše Dan po končani seji občinskega sveta je bil dolg do Petrola v znesku 2.159.457,72 evra v celoti poravnan in občinski račun tako deblokiran. Občina bo zagotovo laže dihala. investicijsko onemogočena. Je pa kljub temu izpeljala izbor izvajalca za kanalizacijo v Rovtah, uredila odločbe in pogodbe za sofinanciranje projekta Čista Ljubljanica iz kohezijskih skladov in ministrstva za okolje in prostor ter zdravstvenemu domu financirala obnovo laboratorija, nakup reševalnega avtomobila in opreme. Po poplačilu 150 tisoč evrov občina ni najela nobenega kredita. Občina nima zapadlih obveznosti do dobaviteljev, obveznosti iz preteklega leta pa so v celoti poplačane. Marcel Štefančič Na podlagi 80. člena Statuta občine Logatec (Logaške novice, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo) sklicuje župan občine Logatec Berto Menard, v zadevi zahteve po ustanovitvi nove krajevne skupnosti, ZBOR KRAJANOV naselja Grčarevec, ki bo potekal 20. 10. 2011 v prostorih TKŠD Grčarevec »Na ovinku«, z začetkom ob 18. uri, z naslednjim dnevnim redom: - ustanovitev nove krajevne skupnosti, glasovanje o imenu in območju, - razno. Vabimo vas, da se zbora udeležite v čim večjem številu. Berto MENARD, l.r. župan Občine Logatec o (N !-h m iB o >1 S -M m M o C D ctí M O hJ Z leve: Ana Liza, podpredsednik OZS in predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar, predsednik organizacijsko-kadrovske komisije pri OZS Viktor Barlič s priznanjem, ki ga je izročil OOZ Logatec, ter prejemniki priznanj OZS (na fotografiji ni Angele Menart) Berto Menard, Bogdan Oblak in Edvard Šinkovec. r o 0Q fa fC n 0 1 c , s fC ^ t fC m fC I O t O fC ^ 2 O Logaški podjetniki kljub krizi optimistični Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec je 9. septembra slavnostno zaznamovala 35-letnico svojega delovanja - Najbolj zaslužni člani in dolgoletni podjetniki so prejeli priznanja Okoli 300 udeležencev slavnostne prireditve, ki je bila v Športni dvorani Zapolje v industrijski coni v Logatcu je dovolj zgovorno znamenje, da se podjetniki in obrtniki dobro zavedajo pomena svojega združenja, v katerem že 35 let uresničujejo svoje interese, želje in zahteve. Kot je v nagovoru dejal predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornica Logatec (OOZ) Logatec Bogdan Oblak, njihova prizadevanja za to, da obrtniki v slovenski družbi dobijo mesto, kot jim gre, še zdaleč niso končana. »Obrtniki se zavedamo dolžnosti do sebe, svojih družin, do kapitala in do zaposlenih. In to je tisto, kar nas loči od velikih sistemov,« je poudaril Oblak in dodal, da je propad manjših, zlasti družinskih podjetij manj verjeten kot propad velikih. Na to se je navezal Štefan Grosar, podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in predsednik upravnega odbora OZS, ki je med drugim izpostavil podatek, da je 12 tisoč članov OZS v letih 2009 in 2010 moralo prijaviti svoj konec na račun velikih, ki so s pomočjo bank in politike kradli nekdanje skupno premoženje. Med logaškimi podjetniki vedno več mladih »Logaška obrtno podjetniška zbornica šteje okoli 400 članov, njihovo število pa se giblje za približno pet odstotkov navzgor ali navzdol,« je pred začetkom prireditve povedal predsednik zbornice Bogdan Oblak in pojasnil, da imajo precej članov iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki se ob vrnitvi domov iz zbornice izpišejo. Oblak sicer z veseljem ugotavlja, da se v Logatcu za podjetniški poklic odloča vse več mladih, ki se dejavno vključujejo tudi v zbornico. »Podjetniki in obrtniki razen zbornice pravzaprav nimamo nikogar, ki bi zastopal naše interese v pogajanjih z oblastjo, državo in posameznimi ministrstvi, zato je obrtna zbornica izredno pomembna organizacija, namenjena prav nam, malim in srednjim podjetnikom.« Prvi mož logaških obrtnikov poudarja, da niso imuni na vse, kar se dogaja v slovenskem gospodarstvu. Za- veda se, da se srečujejo z veliko plačilno nedisciplino, ki je rak rana razvoja. Dejal je še, da je zaradi propadov velikih podjetij, še posebej v gradbeništvu, do velikih težav prišlo tudi pri članih OZS. »A pravijo, da če mačka vržeš s strehe, vedno pade na noge, zato bomo tudi obrtniki, ki smo ravno prav veliki, da smo dovolj fleksibilni, prebrodili te težave,« je optimističen Oblak, ki je prepričan, da so njegovi predhodniki zbornico zgledno vodili, kar priča tudi visoki jubilej. »Če bomo mi vsaj tako dobri, ne dvomim, da bomo obletnice praznovali tudi v prihodnje.« Osebno si želi najmanj 40-letnice in zatem vsakih pet let naslednje obletnice. Podjetništvo polni proračune »Podjetniško okolje v Sloveniji se zadnje čase izboljšuje, čeprav si podjetnike nekateri še vedno predstavljajo kot tajkune, ki naj bi bili sovražniki družbe,« je povedal logaški župan Ber-to Menard, sam dolga leta podjetnik in član zbornice, ki smo ga prestregli ob prihodu na prireditev. Župan poudarja, da se moramo zavedati, da je prav podjetništvo tisto, ki polni proračune, iz katerih pa financiramo kulturo, šport, šolstvo in druge dejavnosti. Franc Rudolf, logaški podjetnik, član zbornice od leta 1974 ter že peti mandat občinski svetnik v Logatcu, pa je prepričan, da so bile pred desetletjem razmere za poslovanje veliko boljše kot danes. »Tržna demokracija je prinesla vrsto slabosti, predvsem plačilno nedisciplino,« trdi Rudolf in ugotavlja, da je zaradi prezasičenega trga blago vse težje prodati. Priznanja najbolj zaslužnim 19 članov zbornice je ob koncu uradnega dela prireditve prejelo plakete OOZ Logatec kot najvišje zbornično priznanje za izjemno delavnost in prispevek k razvoju obrti in delu zbornice, za zgledno sodelovanje z zbornico pa so plakete prejeli tudi Občina Logatec, Obrtna zbornica Slovenije in Obrtniški pevski zbor Notranjska, ki je tudi tokratni prireditvi dodal kulturno noto. Zlati ključ, priznanje Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije, je za svojo dolgoletno samostojno dejavnost na področju elektromehanike prejel župan Berto Menard, bronaste ključe OZS pa Edvard Šinkovec, Bogdan Oblak in Angela Menart, medtem ko je bila Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec nagrajena z bronastim pečatom OZS za uspešno dolgoletno sodelovanje. Blanka Markovič Kocen Šola v Lazah ostaja, dobili so še vrtec V Lazah so odprli oddelek vrtca - V šoli pet otrok, v vrtcu pa 15 V podružnični šoli v Lazah so odprli oddelek vrtca in uvedli podaljšano bivanje za šolarje. Novosti so starši zaenkrat lepo sprejeli, saj je v vrtec vpisanih 15 malčkov. Novi pridobitvi so vaščani 18. septembra pozdravili na slovesnosti v šolski dvorani. V zadnjih letih se je v podružnično šolo v Lazah vpisovalo vedno manj učencev, letos je v enem kombinirane oddelku le še pet učencev. Krajani, občina in matična osnovna šola 8 talcev so zato iskali rešitev, kako bi obdržali šolo. Kot sta v svojem govoru dejala tako župan Berto Menard kot ravnateljica OŠ 8 talcev Metka Rupnik, je za življenje kraja šola zelo pomembna. Skupaj z ravnateljico Vrtca Kurirček Frida Rupnik so se dogovorili, da v prostorih šole uredijo oddelek vrtca in uvedejo možnosti podaljšanega bivanja in kosila. »Zdaj ni razloga, da bi starši otroke vozili v logaško šolo,« je prepričana Metka Rupnik. Tako vrtec kot podaljšano bivanje naj bi v prihodnjih letih v šolo privabila več otrok iz Laz in sosednje Jakovice. Želja se jim bo v nekaj letih verjetno uresničila. Trenutno vrtec obiskuje 15 otrok, prostora je še za štiri. Igralnico so jim uredili v nekdanji učilnici. Prostore so preuredili in prenovili ter jih prilagodili predšolskim otrokom, za katere skrbi vzgojiteljica s pomočnico. »Čeprav sem se spraševala, kako se bodo odzvali starši, sem zdaj zadovoljna; upam, da bo v Lazah veliko rojstev tudi v prihodnje,« pravi Frida Rupnik. Kot je še povedala, za otroke od 1. do 3. leta starosti trenutno v nobenem oddelku vrtca nimajo prostih mest, nekaj se jih je za otroke drugega starostnega obdobja. Podružnično šolo letos obiskuje pet otrok, Metka Rupnik pred- Otroci iz skupine Zvezdice uživajo v novem oddelku vrtca v Lazah. (foto: Petra Trček) videva, da jih bo v nekaj letih toliko, da bodo spet uredili dva oddelka. »Šola je na lepem, predvsem pa zelo varnem mestu in otroci imajo zunaj veliko prostora, zato bi bilo škoda, če bi jo morali zapreti.« Da so krajani resnično zadovoljni, da šola ostaja v vasi, so pokazali tudi tako, da so učiteljici in vodji podružnične šole Karmen Osredkar ter ravnateljici Metki Rupnik podarili sliki. Svoje veselje so pokazali tudi na prireditvi. Obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so uživali ob pestrem programu, ki so ga med drugimi sooblikovali predšolski otroci in šolarji. Petra Trček Deset let doma starejših Dobro sodelujejo z domačini - Uredili štiri nove dvoposteljne sobe, čajni kuhinji in terase Ob deseti obletnici delovanja so v Domu starejših Logatec uredili štiri nove dvoposteljne sobe in dom naredili še bolj prijazen stanovalcem. Jubilej so obeležili na prireditvi 7. septembra. »V okolju smo postali zelo prepoznavni, zaupa nam vse več domačinov, ki potrebujejo pomoč, včasih pa tudi samo nasvet,« je dejala direktorica doma Helena Primc. Dom starejših v Logatcu lahko sprejme 163 stanovalcev, za katere skrbi 80 zaposlenih. »Ohranjamo strokovnost zaposlenih, jo poskušamo razvijati in jo prek dijakov in študentov prenašati na mlajše kolege,« pravi Primčeva, ki je prepričana, da so v desetih letih veliko dosegli in da se stanovalci v domu dobro počutijo. Slovesnosti se je udeležil tudi župan Berto Menard, ki meni, da je dom velika pridobitev za Logatec. »Ljudje, predvsem upokojenci, so si ga zelo želeli in domačini so zadovoljni, ker so lahko v domačem kraju, česar si najbrž vsak želi.« Danes imajo v domu tudi oddelek za bolnike z demenco, prisluhnili so potrebam starejših, ki želijo živeti doma in so uvedli dnevno varstvo, lani pa so začeli z delovno terapijo in fizioterapijo. Stanovalcem ni nikoli dolgčas, saj zanje pripravljajo različne aktivnosti, od telovadbe in kuhanja do skupine za spomin. V domu že od odprtja v februarju 2001 stanujeta Frančiška Kreč in Jože Korošec, poleg njiju v njem deset let prebiva še devet stanovalcev, sicer pa je od odprtja skozi vrata doma vstopilo 779 stanovalcev. Primčeva pravi, da se trudijo, da bi bilo njihovo bivanje čim bolj prijetno. Kakovost življenja v domu so nekoliko dvignili tudi z zadnjo preureditvijo prostorov, za katero so odšteli 180 tisoč evrov. V vsakem nadstropju so uredili po eno teraso, v dveh nadstropjih pa čajni kuhinji z jedilnico. Poleg tega so am- Nove prostore sta v družbi stanovalcev odprla direktorica Primčeva in župan Menard. (foto: Romana Hribar) bulanto in pisarniške prostore v drugem nadstropju preuredili v štiri dvoposteljne sobe na varovanem oddelku. Čeprav imajo zdaj osem postelj več, niso povečali števila mest v domu. »Poskušamo namreč zmanjšati število triposteljnih sob, saj opažamo, da se ljudje težko odločijo za bivanje v njih,« je pojasnila Primčeva. Zaposleni v domu pravijo, da so zadovoljni, če so zadovoljni njihovi varovanci. Veseli jih tudi, da jim zaupa vse več domačinov, ki se na njih nemalokrat obrnejo po kak nasvet ali po pomoč. Petra Trček O (N !-h m iB o S -M m M o C D M O hJ Dan veselja - dan zahvale Nekdanji Prosvetni dom na Griču je na novo zaživel kot medgeneracijski Lazarjev dom Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference dr. Anton Stres je 18. septembra daroval slovesno sv. mašo ter blagoslovil novozgrajeni medgeneracijski Lazarjev dom v Dolenjem Logatcu. Trg pred cerkvijo sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu je bil tisto nedeljo prepoln. Kako tudi ne, ko pa so številni farani in drugi želeli pozdraviti visokega gosta, nadškofa in metropolita msgr. dr. Antona Stresa, in prisostvovati mašni in blago-slovitveni slovesnosti. S svečano skladbo je domači pihalni orkester, ob njem je bogoslužje pospremil tudi združeni med-generacijski pevski zbor, pod vodstvom Marjana Grdadolnika naznanil začetek maše, ki jo je daroval visoki gost ob soma-ševanju domačega župnika Janeza Kompareta, njegovega duhovnega pomočnika Draga Žumerja in nadškofovega tajnika. Nadškof Stres je svojo pridigo naslonil na evangeljsko priliko o vinogradniku in njegovih najemnikih. Vinogradnik jih je povabil na delo v svoj vinograd. Prišli so ob različnih urah, poplačal pa je vse enako, ne glede na čas prihoda. »Kako to?« so se spraševali najemniki. Seveda, vinogradnik iz prilike ni nosilec nove socialne pravičnosti, ampak Božjega ravnanja, ki je drugačno od človeškega pričakovanja in gre prek človeških mer pravičnosti. Bog pač daje iz ljubezni in ne po človekovih zaslugah. V božjem vinogradu je veliko dela, nikoli pa ni prepozno za pot k Bogu. In na to pot smo povabljeni vsi _ »Tudi v novem domu medgeneracijske solidarnosti se ponuja delo za Božje kraljestvo. Dom bo pravcata tovarna z neskončno delovnih mest, kjer dela ne bo zmanjkalo. Ne bo zmanjkalo dela za vero, upanje in ljubezen do bližnjega in do Boga,« je sklenil pridigo dr. Stres. Po končani sv. maši in po blagoslovitvi Lazarjevega doma je nadškof podelil dve visoki nadškofijski priznanji in zahvali, Kjer je nekdaj stal Prosvetni dom na Griču, ki so ga Logatčani pozneje poznali tudi pod imenom Didldom, so zgradili Lazarjev dom, ki bo namenjen medgeneracijskemu druženju. V njem bo tudi vrtec. (foto: Marjan Verč) in sicer Janezu Jerini za dolgoleten strokoven in velikodušen prispevek pri gradnji v župniji Dolenji Logatec ter za svetel zgled zvestobe Bogu in njegovi Cerkvi ter Srečku Nagodetu za dolgoletno zvesto in odgovorno opravljanje službe ključarja župnijske cerkve sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu in za pričevanje zavzetosti in nesebičnosti pri vsestranskem delu. Potem ko je Jan Mihevc v kratkem predstavil pretekla prizadevanja za postavitev nekdanjega Prosvetnega doma na Griču in trud za izgradnjo Lazarjevega doma, ki bo namenjen medgeneracijskemu sobivanju, je bila v imenu župnijskega sveta izrečena zahvala visokemu gostu za daritev sv. maše in blagoslov doma, domačemu župniku pa za vse skrbi in prizadevanja za nadvse zahtevno opravljeno delo. Marcel Štefančič r o 0Q fa fC n 0 1 s fC ^ t fC m fC I O t O fC ^ 2 O Društvo za zdravilne rastline Ognjič je v okviru prireditve Logaško poletje 31. avgusta organiziralo nabiranje zelišč in njihovo pokušino. »Ne izgubite se v gozdu konec avgusta, še posebej, če je taka suša kakor letošnje leto, saj bo užitnih rastlin bolj malo,« je zbrane najprej opozorila Marinka Istenič. Skupinica se je odpravila na Tabor in proti Grintovcu; po slabi uri so bile košare polne in vrnili so se v Grajski park. Nabrali so 19 različnih rastlin. Prijazno osebje Grajskega parka jim je pripravilo vodo in večji del nabranih zelišč se je znašel v odličnem krepčilnem čaju, nekaj pa še v skutinih namazih. Še posebno dober je bil čebulni. Besedilo in foto: Brane Pevec VLazah in okolici je bilo 14. septembra 9. Juterškovo srečanje likovnih ustvarjalcev. Več kot 30 umetnikov iz vse Slovenije je ves dan ustvarjalo na ex temporu. Prvič so na srečanju predstavili tudi dela iz gline in stekla, sicer pa je ni slikarske tehnike, ki ne bi bila prisotna. Zvečer so umetniki dela predstavili v šoli v Lazah (na fotografiji) in dobili priznanja. Dela so na ogled v vaškem muzeju in galeriji. Ob zaključku srečanja se je predstavilo tudi Društvo za zdravilne rastline Ognjič. Mojca Vidrih je predavala o rastlinah, ki dišijo po soncu morju. Na mizah so obiskovalce čakali namazi z zdravilnimi zelišči in kruhom iz To-mažinovega mlina iz Hotedršice, ki jih je pripravila Majda Ržek. Besedilo in foto: Brane Pevec Skozi dneve sreče 20 let župnijskega Miklavževega vrtca in Doma Marije in Marte Dvajseti obletnici Miklavževega vrtca in Doma Marije in Marte ter dograditvi Lazarjevega medgene-racijskega doma je župnija posvetila tudi predavanje in kulturna dogodka. Nova dvorana se je 15. septembra prvič (če ne upoštevamo dvoje farnih dni) predstavila javnosti prav z večerom, ki je bil namenjen zgodovini v naših družinah, o čemer je v besedi in filmski upodobitvi razmišljal zgodovinar in novinar Jože Možina, sicer direktor slovenske TV Slovenija v času, ko je ta dihala z dokaj prezračenimi pljuči. Uvodoma je ugotavljal, da bo nova dvorana, namenjena vsem okoljem v medgeneracij -skemu razvoju, ugodno vplivala na prihodnje generacije. »Te bodo nedvomno hvaležne sedanji generaciji za ta veliki dar. Hvaležne pa bodo, če bodo vrednostno prepoznavale ravnanja prednikov.« Tako je Možina spodbujal prisotne, da v svojih družinah obudijo stik s starejšo generacijo, jim prisluhnejo in jih vzpodbudijo, da spregovorijo o svojih življenj -skih izkušnjah, in da starejši prenašajo vedenje o svojih družinah na otroke. Zgodovinski spomin, je menil Moži-na, nam pomaga spoznavati, prepoznavati, in odpuščati. Brez prepoznavanja preteklosti bi bili oropani občečloveške in kulturne dediščine; množice izbrisanih iz časa med vojno in po njej bi bili za vselej izvzeti iz življenja. V nadaljevanju je večerni gost množici zbranih izrisal usodo zamolčanih s svojim dokumentarnim filmom Zamolčani - moč preživetja. Od otroštva do pozne jeseni Večer 16. septembra je v isti dvorani veljal kulturnemu večeru, ki so ga recitacij -sko, glasbeno, pevsko in igralsko oblikovali varovanci Miklavževega vrtca in Doma Marije in Marte. Bojan in Nataša Župnik Janez Kompare s prejemnicama priznanja za prizadevno delo Jožico Maček (levo) in Leonido Župančič. (foto: Marjan Verč) sta s skrbno izbranimi besedili slikovito povezovala vse nastopajoče, med katere sta vključila nagovor msgr. Toneta Kom-pareta, ustanovitelja Miklavževega vrtca in direktorja Doma Marije in Marte, ki se je z utemeljenim ponosom spomnil ne ravno lahkih trenutkov iz leta 1991, čas osamosvojitve in demokratizacije Slovenije, ko sta prav v Logatcu zaživela prvi katoliški vrtec in prvi katoliški dom za starejše na Slovenskem. Nato je številno poslušalstvo in nastopajoče nagovorila tudi prva ravnateljica Miklavževega vrtca Mirjam Šprohar. Skozi bogat program so se nato zvrstili pevci Miklavževega vrtca, citrarka Hana, kitarist Simon, saksofonist Luka, violinist Matej, recitatorji Marija, Anton in Frančiška. Anton in Tina sta zaigrala skeč; predstavile so se tudi zaposlene v vrtcu ter Anton in Ivanka Trojar. Pevski zbor Doma Marije in Marte z jodlarico Avguštino je pod vodstvom Estere Stoj-ko sklenil pisan spored večera, iz katerega je odmevala še ponarodela Marija skoz življenje, ki so jo zapeli vsi nastopajoči s hvaležnim poslušalstvom vred. Svet je lepši, če komu kaj daš Tretji večer, 17. septembra, je polna dvorana sledila zanimivemu in slikovitemu koncertnemu večeru ob glasbi in plesu, kakor sta ga zasnovala Marjan Grdadolnik in Leonida Župančič. Prav vse je navduševalo avditorij. Od instrumentalnega tria prek Logaškega okteta, ki je na polovici svoje pevske poti prepeval tudi ob odprtju Miklavževega vrtca, citrarke Maruše, folklorne skupine Drevored in folklorne skupine iz Hotedršice pa cerkvenega pevskega zbora župnije sv. Nikolaja do svežih in subtilnih zastavkov Moškega pevskega zbora Deum adora. Preden je koncertni večer sklenil Tro-bilni kvartet, je župnik Janez Kompare podelil priznanja zaposlenim za deset in več let prizadevnega dela v Miklavževem vrtcu in Domu Marije in Marte. Za vodenje vrtca je priznanje podelil Jožici Maček, za vodenje doma pa glavni sestri Leonidi Župančič. Marcel Štefančič O (N !-h m iB o B ^ m M ^ o C D M O hJ Z veseljem vzgajati in služiti Z'avod Doma Marije in Marte je 20-letnico Miklavževega vrtca in Doma Marije in Marte počastil z zanimivo in žlahtno publikacijo, ki v besedi in sliki predstavlja prizadevanja od oranja ledine do uresničitve projektov, ki so se zdeli v letu 1990 komaj verjetni. In vendar je ob demokratizaciji Slovenije spomladi tistega leta odprl vrata Miklavžev vrtec, prvi katoliški vrtec v Sloveniji, jeseni pa je ostarele pod svoj krov povabil Dom Marije in Marte. Začetno delo je zastavil in izpeljal nekdanji župnik Tone Kompare, nadaljevalnih gradbenih prizadevanj pa se je lotil in jih dokončal njegov brat, sedanji župnik Janez Kompare. O vsem tem lahko beremo v publikaciji, ki je svoje strani razprla tudi zapisom o medgeneracijski povezanosti, odmevom malčkov iz Miklavževega vrtca, zapisom o izkušnjah v obeh zavodih, še posebej o duhovni obnovi, o služenju, ter tudi zapisom stanovalcev in njihovih svojcev. In kar je najbolj pomembno: publikacija, ki jo je uredila Leonida Župančič, na svoj način nazorno spregovori o izzivih medgeneracijskega sobivanja. Marcel Štefančič Komunalno podjetje uredilo pokopališče na Vrhu Sv. Treh Kraljev Junija smo se na Vrhu Sv. Treh Kraljev sestali župan Berto Menart, predstavniki krajevne skupnosti in Komunalnega podjetja Logatec z namenom, da se dogovorimo o ureditvi pokopališča. Odločili smo se za temeljito prenovo. Izkopali smo celotno širino glavne poti na pokopališču 40 centimetrov v globino in izkopani material nadomestili in utrdili z novim. Še prej smo naredili podporni zid od glavne poti proti križu, uredili odvo-dnjavanje in položili cevi za razvod električnih kablov. Sledilo je polaganje tlakovcev, ter ureditev mesta za odjem vode. Po zaključku gradbenih del smo uredili še električno napeljavo in Vhod na pokopališče - pogled z notranje strani postavili tri lične lanterne. Dela so bila zaključena v začetku septembra. Vsa dela na pokopališču so izvedli delavci Komunalnega podjetja Logatec, od gradbenih do elektroinštalacijskih. Naše storitve so na voljo tudi vsem, ki potrebujete izkope za gradbene jame, napeljavo kanalizacije ali vodovoda, ureditev dvorišč in podobnih manjših gradbenih del. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo na tel. 01 750 81 14 ali 041 310 296, kjer se vam bo oglasil gospod Janez Marinko. Matjaž Kurent, Komunalno podjetje Logatec, foto: arhiv KP Logatec Pred prenovo Pogled proti križu Danes r o 0Q fa fC n 0 1 s fC ^ t fC m fC I O t O fC ^ 2 O Pred prenovo Spodnji del pokopališča Danes Pred prenovo Danes Odjem vode Pred prenovo Danes V Hotedršici jih ni nič več strah Nove vodne pregrade so se Hotenjci razveselili na prireditvi v Žejni dolini Novo vodno pregrado na Žejnem potoku pri Hotedršici so svečano predali namenu natanko tri dni pred usodnim večerom pred letom dni, ko se je ob obilnem deževju masa vode zlivala nad Hotedršico. V zraku je takrat visela zla slutnja, saj so domačini vedeli, da je vodna pregrada, ki naj bi ščitila kraj pred poplavami, zelo slabo zgrajena in jo je zob časa že pošteno načel. Letošnjega 15. septembra pa je bilo v Žejni dolini veselo. Hotenjci so končno dočakali novo vodno pregrado, ki bo, trdno zgrajena, vas branila pred poplavami. Te so Hotedršico ob močnih nalivih ogrožale že v preteklosti, v zadnjih dveh letih pa pogosteje in bolj intenzivno, kot so bili vajeni. »Danes krajani Hotedršice praznujemo svoj praznik, saj smo dočakali konec strahu pred poplavami,« je v govoru povedal predsednik KS Hotedršica Nagode. Spomnil je, da so narasle vode iz Žejne doline v zadnjih dveh letih in pol zaradi obilnega deževja kar štirikrat ogrozile Hotedršico, kar sicer ni običajno. Tako visoke vode so se namreč pojavljale le enkrat na deset let. »Na tem mestu je stala slabo zgrajena in še slabše vzdrževana vodna pregrada, ki 18. septembra lani ni več zmogla zadržati pobesnelih voda, ki so pokazale svojo mogočno moč, pregrado podrle. Proti vasi je začel potovati grozeč val, ki je za seboj puščal razdejanje, ki ga domačini ne bodo kmalu pozabili,« je spomnil Nagode. Pristojne institucije so takoj začele intenzivno delati na projektu, ki je bil vasi že davno obljubljen in tako so vaščani dočakali letošnji 1. julij, ko so se začela dela. »Pridno se je delalo vse poletje in tako danes stojimo ob jezu, ki je bistveno drugačen in močnejši od prvotnega. Čez zimo so na agenciji za okolje in prostor pripravili projekt, katerega je budno spremljala Karolina Korenčan in se zanj zavzela na ministrstvu, ki je potem dalo zeleno luč za začetek gradnje,« je še dejal Nagode, prepričan, da ima prav Korenčanova največ zaslug, da lahko Hotedršica praznuje. »Za Hotedršico je nova vodna pregrada rešitev, ki bo ljudi varovala pred vodnimi ujmami,« je ob slovesni otvoritvi dejal logaški župan Berto Menard, ki je bil v govoru optimističen: »Skupaj bomo zmogli.« Predsednik KS Hotedršica Franc Nagode, najstarejši vaščan Dominik Vavken in župan Berto Menard na novi vodni pregradi. (foto: Valter Leban) V pestrem programu je sodelovala logaška Golaž godba, tokrat v sestavi desetih godbenikov, ki so z ubranimi melodijami krepko podčrtali slavnostni dogodek; člani folklorne skupine Kulturno-turističnega društva Hotedršica so obiskovalce razvedrili s spletom sproščeno zaplesanih plesov; reci-tator Silvester Nagode je med občinstvo dramatično ponesel verze Simona Gregorčiča, spletene v pesem Nevihta, ki jo je voditelj Miha Brajnik spretno navezal na blagoslov domačega župnika Simona Onušiča. Po blagoslovu je napočil trenutek, ko sta župan Berto Menard in predsednik Krajevne skupnosti Hotedršica Franc Nagode slavnostno prerezala trak in simbolično odprla vodno pregrado. Pomagal jima je najstarejši krajan Hotedršice, 90-letni Dominik Vavken. Med gosti smo poleg župana občine Logatec Berta Menarda, opazili še podžupana Ladislavo Furlan in Vladislava Puca, Karolino Korenčan iz agencije za okolje in prostor in direktorja družbe Hidrotehnik Martina Pluta s sodelavci. V Žejno dolino so prišli tudi krajani Hotedršice, ki so tako pokazali, da jim nova pridobitev za vas in vaščane veliko pomeni. Darja Merlak O (N !-h m iB o S -M m M o C D M O hJ r o 0Q fa fC n 0 1 c , s fC ^ t fC m fC I O t o fC ^ 2 O 90 let Dominika Vavkna Dominik Vavken je 90 let življenja proslavil v krogu najbližjih, prijateljev in gasilskih tovarišev, svojo čilost pa dokazal z gasilsko akcijo in s plesom z vnukinjo Gasilski veteran Dominik Vavken je 31. julija v krogu družine, sorodnikov, prijateljev in znancev ter gasilcev praznoval svoj 90. rojstni dan. Kraj njegovega rojstva, bogatega življenja in življenjskih preizkušenj ter praznovanja je Hotedršica. V gasilske vrste je Dominik vstopil 29. januarja 1939. Drugo svetovno vojno je preživel v koncentracijskih taboriščih, po vrnitvi pa je začel z aktivnim delom v gasilskem društvu v Hotedršici. V svoji bogati gasilski karieri je opravljal funkcijo gospodarja, poveljnika in predsednika društva. Vodil je gradnjo gasilskega doma in akcije za nakup gasilskih črpalk. V Gasilski zvezi Logatec je bil 25 let član njenih organov ali komisij. Še vedno se udeležuje različnih aktivnosti v društvu in gasilski zvezi. Kot desetar veteranske ekipe PGD Hotedršica tekmuje Dominika Vavkna, ki seje preoblekel v staro gasilsko uniformo, so na kraj požara na vprežni ročni gasilski črpalki odpeljali s konji. (foto: osebni arhiv) Pri 90 letih še vedno dobro obvlada gasilska povelja. (foto: osebni arhiv) na različnih tekmovanjih in s svojo ekipo dosega dobre rezultate, tudi na državnih tekmovanjih. Njegov pristop do dela v gasilski organizaciji je za vzgled vsem ostalim članom. Kljub hudim življenj -skim preizkušnjam občudujemo njegov optimizem in dobro voljo. Trdo delo na kmetiji in v gozdu ga je spremljalo dolga desetletja. V akciji pri 90 letih Ljubezen Dominika Vavkna do konj je velika in znana. Poznajo jo tudi gasilci. Zato je na praznovanju poleg domačih gasilcev sodelovala tudi ekipa gasilcev iz Šmarja Sap s vprežno ročno gasilsko črpalko in konjsko vprego in skupaj so mu pripravili presenečenje. Poiskali so Dominika pri Lovski koči Hotedršica, da se je oblekel v staro gasilsko uniformo. Opremil se je hitro in brez zapletov. Odpeljali so ga domov, na domače dvo- rišče, kjer se je močno kadilo. Takoj je stopil v akcijo. Z ustreznimi povelji je vodil gasilce pri gašenju gorečega kupa smrekovih vej. Krajani in mimoidoči so z zanimanjem spremljali dogajanje in ga nagradili z močnim aplavzom. Ko je bil ogenj pogašen in smo se vrnili na praznovanje, smo se gasilci Dominiku zahvalili za vse, kar je naredil za napredek in razvoj gasilske organizacije. Zaželeli smo mu veliko zdravja v krogu najdražjih ter dobrega počutja in druženja v gasilski sredini. Prijetno je bilo kramljati z Dominikom, saj nam je z veseljem pripovedoval o zanimivih dogodkih svojega življenja. Tudi zadnjega je pokomentiral: »No, so ta mladi imeli priložnost videti staro gasilsko črpalko in konje.« Potem je ansambel zaigral valček in Dominik je zaplesal z vnukinjo. Marinka Cempre Turk, GZ Logatec Gasilci z Medvedjega Brda tretji v orientaciji Gasilska zveza Cerkno je v soboto, 17. septembra, na smučišču Črni vrh nad Cerknim organizirala državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Iz Gasilske zveze Logatec se je tega tekmovanja udeležila ekipa mladincev Prostovoljnega gasilskega društva Medvedje Brdo. Ekipa, ki so jo sestavljali Danijel Markič, Boštjan Rupnik in Simon Mlinar, se je pod vodstvom mentorja Gregorja Mlinarja na tekmovanju uvrstila na odlično tretje mesto. Na najvišje, državno tekmovanje so se lahko uvrstili, ker bili so pred tem na občinskem in regij - skem tekmovanju v orientaciji najboljši in so osvojili prvo mesto. Proga državnega tekmovanja je bila speljana po smučišču, dolga je bila pet kilometrov. Na njej je bilo pet kontrolnih točk in na vsaki od njih so morali opraviti po eno gasilsko nalogo. Tako so postavili orodje za tridelni napad, reševali test na temo požari v naravi, morali so pokazati spretnosti pri navezavi orodja, hitrem zvijanju cevi, rešiti test na temo topografski znaki in štafetno spojiti cevi na trojak. Marinka Cempre Turk, GZ Logatec Stebri družbe - druženje ob in z umetnostjo Projekt Vida Sarka Logatec predstavlja kot kraj spontanega kulturnega ustvarjanja in domislic Stebri družbe, projekt logaškega umetnika mlajše generacije Vida Sarka, je s svojo izvirnostjo kot galerija na prostem zadnje avgustovske dni navduševal mimoidoče in mimovozeče ob priključku pod Sekirico; njihovo delo pa jih bo razveseljevalo še dolgo. Sark je s poslikavo štirih betonskih stebrov nekdanjega kozolca na Korenčevem zemljišču želel pritegniti pozornost sprehajalcev in voznikov ter Logatec predstaviti kot kraj spontanega kulturnega ustvarjanja in domislic. »K sodelovanju sem povabil 30 svojih znancev, prijateljev, ljudi, ki jim zaupam, da bodo to, kar sem si zamislil, izpeljali,« pravi Vid Sark. Od 25. avgusta do 1. septembra smo lahko opazovali, kako so izpod čopičev sodelujočih, med katerimi je imela najmlajša deklica komaj štiri leta, najstarejši »slikar« pa več kot 60, nastajale poslikave, košček za koščkom, steber za stebrom. »Sporočilo izvira iz imena projekta, torej stebrov, ki poosebljajo trdnost, osnovo za stvari, ki so na njih grajene, podlago,« pojasnjuje Sark. »Družba ima dva pomena, je svet okoli nas, ki mu pripadamo in se ne moremo izločiti iz njega in je družba kot druženje. Prav tega je bilo ob nastajanju projekta na pretek.« Pozitiven odziv Prvi odziv javnosti na umetniško ustvarjanje pod Sekirico je bil pozitiven, Sarka pa zanimajo tudi poznejša mnenja, zlasti morebitna konstruktivna kritika, s pomočjo katere bi bili v prihodnje pozorni na tisto, kar so mogoče v tem projektu zanemarili. »Projekt smo namenoma zastavili na mestu, kjer ga je težko zgrešiti,« pravi Sark. Poudarja, da projekta ni namenil ciljnemu občinstvu, kot je to na razstavah ali koncertih, temveč čim širši javnosti. Ker gre za zasebno zemljišče, so potrebovali dovoljenje lastnikov. »Tu je bilo največ nesporazumov, ker ljudje, ki vidijo, da se nekaj dogaja na prostem, mislijo, da je M - ' 'k-Ji Stebri družbe - galerija na prostem: najmlajša »slikarka« je imela komaj štiri leta, najstarejši udeleženec projekta pa več kot 60. (foto: David Kunc) to javni prostor, kar pa ni res.« Sodelujoči so si po Sarkovih besedah vzeli več časa, kot so sprva predvideli. Nekateri so bili tam cel teden, vsak dan, in Sarku se je zdelo, da jim je bilo slikanje v veliko zadovoljstvo. »Projekt smo prijavili na kulturne projekte na Občini Logatec, ki nam je nekaj sredstev tudi dodelila, vendar bi ga izvedel, tudi če pomoči ne bi dobil,« pravi Sark. Za barve in drug slikarski material se je obrnil na trgovine, ki so to bile pripravljene odstopiti. Fotografska razstava za zaključek Projekt Stebri družbe se bo v kratkem zaključil z dogodkom, ki ga je Sark načrtoval že od vsega začetka. Pri njem bo sodeloval Andrej Korenč, čigar družina je lastnica zemljišča. Kot fotograf dokumentarist tega dogodka bo prispeval fotografije celotnega poteka poslikave stebrov, od priprave le-teh do končnih slikarskih izdelkov. Blanka Markovič Kocen Življenje na platnu V galeriji Hodnik v GRC Zapolje je 13. septembra na svoji prvi samostojni razstavi dela na ogled postavila Marija Malovrh. Razstava je odprta do 15. novembra. »Življenje je kakor slikarsko platno, obarvaš ga z vsemi barvami, ki jih premoreš,« bi lahko rekli. In njene slike so polne barv, naj bo to Spokojno jutro, Spomini na mladost, Barvita jesen ali Mačehe spogledljivke. Čudovite so njene rožice, slike polj, gozdov, saj živi v naravi in z njo. Doma je s skrajnega roba Rovt. Pred leti se je ukvarjala s kaligrafijo, skupaj s hčerkama izdelovala voščilnice in okrasne izdelke iz makrameja. Spomladi leta 2008 jo je prijateljica Nataša povabila na delavnico akvarela pri mentorju Petru Lazareviču na Vrhniki. Sodelovala je na skupinskih razstavah s »sošolci«, dokler ni na njihovo pregovarjanje nastopil čas za njeno prvo samostojno. »V tem času je precej napredovala,« nam je povedal mentor Lazarevič, »kar se najbolje kaže v njeni sliki Kraške duri.« »Ne morem preprečiti, da bi se postarala, lahko pa poskrbim za to, da mi pri tem ne bo dolgčas,« pa je dodala Malovrhova. Odprtje razstave so popestrile Mihela, Melita, Teja in Katja iz seksteta Adoramus. Da je vse teklo kot na- Marija Malovrh pred eno od svojih slik. (foto: Brane Pevec) mazano, sta zaslužna Janez Ovsec in Damjana Žakelj, vodja gostinstva GRC Zapolje. Brane Pevec O (N !-h m iB o S -M m M o O C D M O hJ Evropska prvakinja je Sara Sara Pečkaj in Kristina Ilič z ramo ob rami na najvišjih stopničkah evropskega mažoretnega prvenstva r o 0Q fa fC 3 0 1 s fC ^ t fC m fC I O t O fC ^ 2 O Kdor ne skače ni Sloven'c, tako je bilo slišati logaške in ostale slovenske navijače, ki so 4. septembra v Zagrebu pozdravili evropsko prvakinjo Saro Pečkaj, članico Twirling kluba logaških mažoret. Evropsko mažoretno prvenstvo EMA je bilo v Zagrebu od 1. do 4. septembra. Članice twirling kluba se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati. V kategoriji solo senior je slavila Sara Pečkaj, ki si je s tem pridobila naslov evropske prvakinje, drugo mesto v isti kategoriji pa j e prav tako ostalo v logaškem klubu, saj se je Sari na zmagovalnem odru pridružila Kristina Ilic. V kategoriji solo junior se je na nehvaležno, a kljub temu izredno dobro četrto mesto z odličnim nastopom uvrstila Neja Gombar. Skupini junior in senior, ki sta odplesali figurativo in parado, sta na letošnjem evropskem prvenstvu osvojili deveto mesto. Sara je povedala je, da je tako s samim tekmovanjem kot tudi s svojim nastopom zelo zadovoljna. Kljub dvema manjšima napakama je prepričala sodnike in osvojila zlato medaljo. »Pred samo tekmo je bila trema na vrhuncu, a sem se med nastopom poskušala čimbolj sprostiti. Na začetku je bilo to dokaj težko, potem pa sem dobila super pomoč od domačih Ekipa logaških mažoret na evropskem prvenstvu. (foto: David Kunc) tega je bilo čakanje na rezultat bolj napeto, kot bi bilo sicer. Na razglasitvi so klicali tekmovake od zadnjega proti prvemu mestu. »Vsakokrat, ko te ne pokličejo, si bolj vesel in imaš višja pričakovanja, ko pa te pokličejo zadnjega, je to resnično najboljši občutek.« Sara je razkrila tudi nekaj malega o svoji sezoni, ki je bila polna izzivov, predvsem zaradi slabšega Logaška mažoretka in twirlerica Sara Pečkaj je na evropskem mažoretnem prvenstvu navdušila tako sodnike kot tudi občinstvo. (foto: David Kunc) navijačev in odplesala do konca kot je treba,« je povedala Sara. Zaupala nam je tudi, da ima dobro sestavljen program. Zaradi dveh majhnih napak pa je bila ves čas pod pritiskom, kaj bo, in prav zaradi urnika na fakulteti. Ni ji uspelo opraviti vseh načrtovanih treningov, je pa kljub vsemu izredno zadovoljna z zaključkom sezone oziroma z rezultati, tako v twirlingu kot pri mažoretah. Ponosna je tako na rezultate, ki jih je dosegla kot posameznica kot tudi na tiste, ki jih je dosegla v skupini. »Odločila sem se, da se bom naslednjo sezono bolj posvetila twirlingu, saj bo to sezona svetovnega prvenstva, ki bo avgusta v Parizu.« Nanjo gleda optimistično, ker so prve analize že narejene in se prvi treningi že začenjajo. »Zavedam se, da so kriteriji za uvrstitev na svetovno prvenstvo izredno zahtevni in da me čaka še veliko priprav, če hočem doseči zahtevane standarde,« je o svojih načrtih še povedala Sara. Twirling klub logaških mažoret se lahko po zaslugi odličnega vodstva predsednice Vere Tratnik in glavne trenerke kluba Barbare Čuk v letošnji sezoni pohvali z izjemno uspešno bero dobrih rezultatov in odlikovanj. Članice twirling kluba so letos zagotovo zabeležile eno najuspešnejših sezon v zadnjih letih in upajo, da bo njihovo delo v prihodnje obrodilo še boljše rezultate. Zakorakale so tudi že z novo sezono in svoj prvi nastop opravile na tradicionalnem 17. srečanju mažoretnih skupin, ki je bilo prav na domačih, logaških tleh v nedeljo 25. septembra, in sicer v Narodnem domu. Predstavile so se mažorete štirih klubov in društev. Mažorete so odplesale po več točk tako v solo kot skupinskih nastopih. Tovrstno prireditev bodo z optimizmom in elanom priredili tudi v naslednji sezoni, že zdaj pa vabijo na tradicionalno novoletno prireditev, ki bo 10. decembra v Narodnem domu v Logatcu. David Kunc Cantabile na OreksterkamP-u OrkesterkamP je vsakoletna glasbena prireditev, namenjena mladim glasbenikom. Cilj poletnega tabora je izvajanje vrhunske in privlačne literature za orkester ter individualno in komorno glasbeno izobraževanje. Letos je bil poletni tabor med 26. in 30. avgustom v Portorožu in sicer prvič v izvedbi OrekesterkamP Symphony. Namenili so ga oblikovanju simfoničnega orkestra. Udeležili smo se ga tudi člani Simfoničnega orkestra Cantabile. Poleg lepega vremena, morja in družbe so bili vrhunski tudi mentorji, ki so vodili posamezne sekcije: na violini Benjamin Ziervogel in Klemen Bračko, na violi Bojan Cvetrežnik, vodja violončel je bil Milan Hudnik, na kontrabasu Matjaž Zorko, tolkalce je vodil Matija Tavčar, trobente Aleš Klančar in flavtiste Alja Velkavrh. Po intenzivnih sekcijskih in skupnih vajah se je orkester predstavil na dveh zaključnih koncertih, 29. avgusta v Jamskem dvorcu v Postojni in 30. avgusta v Avditoriju Portorož. Orkestru sta izmenično dirigirala izkušena dirigenta Marjan Grdadolnik in Simon Perčič. Na poletni šoli smo dokazali, da je mogoče v kratkem času naštudirati Poleti so se izpopolnjevali. (foto: Marjan Krebelj) zahteven program iz nabora kakovostnega in obenem za uho privlačnega orkestrskega repertoarja. Igrali smo dela Mozarta, Griega, Bernsteina, Stravin-skega, Avsenika in drugih bolj ali manj znanih skladateljev. Vaje smo imeli čez dan v prostorih portoroškega avditorija. Udeleženci smo se preizkusili tudi v komorni igri, ki nas je dodatno po- vezala in glasbeno izpopolnila. Vsak je imel možnost individualnega pouka z mentorjem. Tabor nam bo ostal v lepem spominu že zaradi druženja, predvsem pa zaradi tistega neverjetnega občutka, ko celoten orkester pred navdušeno in ploskajočo množico igra v štirih dneh naštudirano glasbo. Urša Malavašič in Neža Lukančič Ex tempore Logatec V sedmih letih od sedmih sodelujočih do 29, kolikor jih je ustvarjalo letos Društvo likovnikov Logatec vsako leto povabi likovnike na Ex-tempore Logatec, ki poteka v dneh okoli občinskega praznika. Prvi je bil v Grajskem parku leta 2005. Takrat se ga je udeležilo sedem likovnikov, potem pa iz leto v leto več; letošnji, sedmi ex tempore jih je privabil kar 29. Letošnji, že sedmi Ex tempore Logatec, je bil od 12. do 23. septembra. Lanska tema je bila Kriza, kot svoboda, letos pa sta bili na voljo dve: globalizacijske spremembe in lepote Logatca. Udeležilo se ga je 29 likovnikov, v Stekleni galeriji, kjer so 23. septembra predstavili njihova dela in podelili nagrade, pa je našlo prostor 37 eksponatov najrazličnejših likovnih zvrsti, niti kipi niso manjkali. Umetniki so prišli iz Idrije, Ljubljane, Cerknice, Žirov, Vrhnike, Postojne, Novega mesta, Nove Gorice in Logatca. Kot je v nagovoru omenila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, je kakovost del iz leta v leto boljša. Podelili so tri nagrade v vrednosti 300, 100 in 50 evrov, ki so jih prejeli Mitja Milavec, Matej Pečenih in Dragica Škrinjar. Prispevali so jih Občina Logatec, podjetje Valkarton in Društvo likovnikov Logatec. Podelili so tudi tri priznanja, ki so jih dobili Janez Sodja, Aleša Čuk Antičevič in Jakob Jereb. S predsednikom Društva likovnikov Logatec Francem Godino sva nekaj besed namenila Stekleni galeriji. Prva razstava je bila v letu 2003, ko je bila dvorana zgrajena. Odprl jo je akademski kipar Janez Lenassi. Steklena dvorana je sicer že od samega začetka mišljena kot začasna rešitev, dokler ne bi Logatec dobil prave galerije. Predvsem je premajhna za večje eksponate, kar se je nazadnje videlo, ko je razstavljal Bogdan Čobal, ki je dejal, da bi prišel k nam z manjšimi eksponati, če bi si prej ogledal razstavni prostor. Emerik Bernard pa bi privoli v razstavo v delu prostora, kjer so Ena od slik, ki so jih ustvarili udeleženci letošnjega ex tempora. (foto: Brane Pevec) običajno obiskovalci, seveda, če bi bil prostor ustrezno varovan. Kljub temu pa so v galeriji razstavljali Marjan Tršar, France Slana, Bogdan Čobal ... Načrti in želje seveda so, najbolj realne v novem (obnovljenem) Narodnem domu, kjer bi bila galerija skupaj s knjižnico. Prostor bi bil primeren tudi zato, ker bi bil odprt ves dan, bi bil bližje ljudem (v bližini je občinska stavba). Ex tempore je organiziralo Društvo likovnikov Logatec ob podpori občine Logatec. Z odličnimi melodijami pa je razpoloženje dvignila citrarka Urša Matjašec. Brane Pevec O (N !-h m O S -M m M o e D CÖ M O hJ Kulturni mozaik/Športni kalejdoskop »Sem človek, ki čuti naravo« Podobe Planinskega polja, kot jih je v objektiv ujel Milan Jeran S sten hodnika galerije Hiša sonca so obiskovalce 23. septembra pozdravile čudovite fotografije rožic in motivov s Planinskega polja, ki jih je v svoj objektiv ujel Milan Jeran iz Laz. Na odprtju razstave Utrinki s Planinskega polja se je zbralo precej njegovih sovaščanov in Logatčanov, med njimi župan Berto Menard. Fotograf je mladost preživel v Turnšah blizu Domžal, potem pa delal v Kamniku in Ljubljani, dokler ni spoznal žene Karmen in se preselil na njen dom v Lazah. Fotografiral je z aparati Snema, Vera1 in Practica in izdeloval slike v domači temnici. Za nekaj časa je hobi opustil in začel slikati, ko pa so mu ob upokojitvi sodelavci podarili digitalni fotoaparat, se je vrnil k prvi ljubezni, fotografiji. Odprtje razstave je popestril Kvartet klarinetistov Glasbene šole Logatec z mentorjem Marjana Grdadolnika. Pri organizaciji je sodelovalo tudi Turistično društvo Lanski vrh iz Laz, prireditev pa je sofinancirala občina Logatec. Fotografije bodo na ogled do 20. oktobra, vsak delovnik od 9. do 15.ure. Ob odprtju razstave je Jeran odgovoril na nekaj vprašanj, ki mu jih je zastavila Tanja Pina Škufca, vodja logaške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Človeka ni na vaših fotografijah? Sem človek, ki čuti z naravo. Žal jo ljudje vse bolj uničujejo, krčijo gozdove, zasipajo jame in pri tem pozabljajo, da bi radi v lepotah narave uživali tudi njihovi potomci. Zakaj samo Planinsko polje? Ker potrebuješ čas, da začneš dihati z naravo in jaz diham s poljem. Vem, kakšno je spomladi, poleti, jeseni in pozimi. Lepo je ob sončnem zahodu, pa tudi ob vzhodu, drugačno je, ko je poplavljeno, kot zdaj, ko vode skoraj ni._ Milan Jeran živi in diha s Planinskim poljem. (foto: Brane Pevec) Vaše najljubše fotografije? Vsaka je zgodba zase. Mogoče fotografija vetra, za katero sem vesel, da mi ga je uspelo prikazati na zabrisan način ali igre sence in sonca na robu gozda ^ Nastanejo posnetki spontano? Običajno ne, potrebnih je precej priprav, treba je upoštevati vreme, oblake, sonce, dolžino dneva. Vaši načrti? Zadnje čase imam sicer težave z zdravjem, a na zalogi imam prek 12 tisoč posnetkov, ki čakajo, da jih obdelam. Vabim vas, da obiščete spletno stran Foto narava, kjer jih lahko nekaj najdete. Brane Pevec r o 0Q fa fC n 0 1 c , s fC ^ t fC m fC I O t O fC ^ 2 O V okviru prireditve Logaško poletje so se 31. avgusta v Grajskem parku na literarnem večeru z naslovom Izmišljena resničnost ali sonet v moji glavi predstavili mladi Zeleni oblaki. Časopisni papir je bil povsod, na stebrih, namesto prtov na mizah, na tleh. Nastopajoči so bili pri mizah skupaj z gledalci, razen igralke Špele Zupan, ki je interpretirala odlomke iz romanov Virginie Woolf in nagovorila ostale nastopajoče: »Vas pri teh mizah prosim, berite mi, prijatelji, besede.« Sonete mladega Tima Uršiča so brale Barbara Bezek Rot, Bojana Levinger in Vanda Lavrič, Anja Hrvatič, Jan Martinšek, Eva Razložnik in Andreja Sajovic, debitantka v Literarnem društvu Zeleni oblaki, pa so svoja dela predstavili sami. Večer je popestrila pevka in kitaristka Karmen Kunc in ga zaključila s pesmijo Beatlesov Let it be, ki so ji pritegnili vsi prisotni. Besedilo in foto: Brane Pevec Med 12. in 14. avgustom je bilo na portoroški obali državno prvenstvo v jadranju na deski v disciplinah ra-ceboard in kona. Naslov državnega prvaka je osvojil 20-le-tni Žiga Korenč iz Hotedršice, član Športnega društva (ŠD) Keka Piran, drugi je bil Aleš Stepanov iz ŠD Olimpic Izola, tretji pa Žigov klubski kolega Janvit Sabadin. Organizacijske vajeti državnega prvenstva je v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije prevzelo Športno društvo Keka Piran, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo in bo prihodnje leto obeležilo 30-letni-co svojega delovanja. Prvi tekmovalni dan, petek, 12. avgust, je sicer minil v znamenju brezvetrja. Z veliko ugodnejšimi razmerami sta tekmovalcem postregli sobota in nedelja, ko je organizatorjem uspelo izpeljati po tri plove na dan. In na koncu je slavil mladi Hotenjec Žiga. Žiga, čestitamo! ŠD Keka Piran, foto: arhiv ŠD Keka Piran Balinarsko športno društvo Logatec praznuje 30 let Balinarsko športno društvo Logatec je 11. septembra na svojem balinišču Balinček praznovalo 30 let svojega delovanja. Proslavo smo pripravili ob 12. Vebrovem me-morialu, balinarskem turnirju, ki se ga je udeležilo 12 ekip iz Slovenije in Hrvaške, naših prijateljev iz pobratenega italijanskega Repentabra pa zaradi obveznosti ni bilo. Praznovanje je bilo slovesno in medse smo povabili župana Berta Menarda, predstavnika krovne balinarske organizacije Balinarske zveze Slovenija, predsednika NOBZ in predsednika Športne zveze Logatec Dušana Jerino. Leta 1960 so na pobudo nekaterih članov ustanovili Društvo Jačka, ki je bolj ali manj delovalo do leta 1981, ko so na pobudo takratnih članov ustanovili Balinarsko športno društvo Logatec, predvsem z namenom, da se vključijo tudi na tekmovanja. Sprva so se udeleževali tekmovanj v Primorski območni zvezi, kar se je kmalu pokazalo za zgrešeno. Tako so leta 1982 ustanovili Notranjsko balinarsko zvezo, katere člani smo še danes. Društvo je šlo skozi takšne in drugačne čase, vendar so člani kljub temu dosegali veliko dobrih, če ne že kar odličnih rezultatov, tako na območnih kot na državnih tekmovanjih, na kar smo še posebej ponosni. BŠD Logatec je vsa začetna tekmovanja igralo na dvoste- Med balinarji najboljši Logatčani Z'adnji petek v avgustu so balinarji Športnega društva Baron pripravili meddruštveno tekmovanje za ženske in moške ekipe. Od 23 vabljenih ekip od Ljubljanske kotline prek Loške doline vse do Postojnskih vrat se je tekmovanja udeležilo osemnajst ekip: osem moških, ki so tekmovale v »Za zmago bo dovolj,« sta menila Ivan Lampe (skrajno levo) in Dolfe Korenč (drugi z desne). (foto: Vida Krajnc) Raskovcu, in deset ženskih, ki so se pomerile na Balinčku pri Krištofu, kjer so se med seboj preizkusili tudi po štirje finalisti. »Logaške ženske ekipe si, žal, niso pribalinale finala, II. moška ekipa iz Logatca pa je osvojila zmagoviti pokal. Med ženskami so bile najboljše Vrhničanke, ekipno pa tudi posamično v bližanju,« je navrgel Marjan Kržič, predsednik ŠD Baron, z nekoliko obžalovanja, ker domačim balinarkam ni šlo bolj gladko od rok. mAš V društvu že nekaj časa igra eden najboljših balinarjev vseh časov Jože Požar. (foto: arhiv BŠD Logatec) znem balinišču, kar se je pokazalo za premalo, ko se je moštvo prvič uvrstilo v 2. državno ligo. Tako leto 2000 pomeni novo prelomnico v delovanju društva, saj se je začela gradnja šti-risteznega balinišča, ki smo ga ob 2.728 urah dela članov, prostovoljcev in simpatizerjev društva dokončali v pičlih štirih mesecih. Danes, leta 2011 pa si želimo, da bi balinišče pokrili in sezono podaljšali za nekaj mesecev. Na našem balinišču trenirata tudi moška in ženska balinarska ekipa Društva upokojencev Logatec in tam prireja svoje dobro obiskane turnirje. Tudi Društvo invalidov Logatec trenira in organizira turnirje na našem Balinčku. Imamo veliko prijateljev in simpatizerjev, tako da so tekme v notranjski in državni ligi dobro obiskovane. Moštvo naše 1. ekipe se je lani po nekaj neuspešnih letih spet uvrstilo v 2. državno ligo zahod, kjer je doseglo odlično 4. mesto. Verjamemo, da bodo letos še boljši. Zelo uspešna je ekipa starejših članov, nad 55 let starosti, ki je že dvakrat, leta 2009 in 2010, osvojila naslov državnih prvakov, letos pa 3. mesto. Lani je zaživela ekipa Logatec 2, ki tekmuje v Notranjski ligi, kjer je osvojila 3. mesto, s čimer smo zadovoljni. V društvu že nekaj časa igra eden najboljših balinarjev vseh časov Jože Požar, na kar smo zelo ponosni. Upamo, da nas bo še dolgo razveseljeval s svojo igro. Ob svojem jubileju smo prejeli plaketo Balinarske zveze Slovenije, ki nam jo je v odsotnosti predsednika BZS izročil sekretar Dušan Butinar. Tudi od Notranjske balinarske zveze smo prejeli plaketo, ki nam jo je izročil predsednik Branko Šefran. Razveselili so nas naši balinarski prijatelji Kolektorja iz Idrije, ki so nam podarili čipko balinarja. Turnir ob obletnici se je zaključil več kot uspešno, saj je zmagala domača ekipa Logatec 2 (Lampe, Treven, Godnja-vec) in prehodni pokal spet domuje na Balinčku. Drugo mesto je osvojila ekipa Marinici iz Hrvaške, tretje mesto Lucija in četrto Velenje. Najboljši igralec turnirja je bil Joško Buterin iz ekipe Marinici. Ob naši obletnici smo izdali tudi publikacijo. Zahvaljujemo se županu Bertu Menardu za vso podporo in pohvalo za našo vztrajnost in Športni zvezi Logatec za podporo. Zahvala gre organizacijskemu odboru za dobro izpeljavo jubilejnega turnirja pa tudi vsem ostalim, ki so nam kakor koli pomagali, da dostojno proslavimo našo obletnico. Za konec naj povem, da je balinanje zelo atraktivna igra za vse generacije in poskrbi za dobro kondicijo. Jelka Kožman, tajnica BŠD Logatec O (N !-h m iB o S -M m M o O C D M O hJ Na skalno glavo Jezerskega stoga Planinci Planinskega društva Logatec smo imeli 14. avgusta po načrtu pohod na Jezerski Stog, a smo načrt izjemoma spremenili. Z enim avtomobilom smo se namenili na Jezerski Stog (2040 m), z drugim pa na Debeli vrh (2390m). Ženska ekipa se je odpravila na Jezerski Stog. Pohod smo začele s parkirišča za Planino Blato. Podale smo se po dokaj dobro izhojenih stezah brez markacij. Za razgled in počitek smo se ustavile na Planini Krstenica. Naprej je peljala rahlo vzpenjajoča se pot. Pot so nam zaprle krave, ki so se znašle na tej poti nad strmino. Od tukaj smo lepo videle skalnato glavo Jezerskega Stoga pa tudi planike, gobe in cvetje. Po treh urah smo bile na vrhu. Jezerski Stog je izrazita skalnata glava vzhodno od Jezerskega prevala. Lepo je vidna od Vodnikovega doma, me pa smo z nje videle dolgo pot od Uskovnice do Doma na Planiki. Lepo sta bila vidna Triglav, Tosc. Spodaj smo videle več poti, od katerih ena pelje iz Velega polja čez Mišeljski preval, tako da so možni prehodi na bližnje vrhove in planine. Jezerski Stog na vzhod in sever pošilja kratke, a strme in gladke stene, ki so privlačen plezalski cilj. Večina sicer Pogled proti Triglavu. (foto: arhiv M. Petkovšek) redkih obiskovalcev se vzpne nanj po travnatem grebenu z Jezerskega prevala. Vršna glava je strma, kamnita in precej razdrta. Lep, a orientacijsko zahtevnejši je pristop s Krstenice po južnem grebenu. Vrh je lepo razgledišče. Greben Sto-gov spodaj zaključuje ozek, močo poraščen vršič Krsteniškega Stoga (1879 m), tik nad istoimensko planino. Nazaj smo šle po drugi poti. Pri spustu smo morale biti previdne, ker je bila pot precej drsna, lepše pa je bilo na travnatem delu. Ker je eni začel razpadati čevelj, si je naredila prevezo, da je srečno prišla do parkirišča. S parkirišča smo se popoldne peljale skozi Bohinj do Bleda. Osvežile smo se v toplem jezeru. Na poti proti domu smo se izognile cestni gneči sredi turistične sezone in se hitro in srečno pripeljale v zelo topel Logatec. Marinka Petkovšek, PD Logatec Vpis v tečaje karateja r o 0Q fa fC n 0 1 s fC ^ t fC m fC I O t O fC ^ 2 O Karate klub Logatec do 20. oktobra vpisuje v začetni tečaj tradicionalnega Shotokan karateja. V našem klubu karate že več let trenira veliko članov, od predšolskih otrok od 5. leta starosti naprej do osnovnošolcev in odraslih, tako dijakov, študentov kot tudi zaposlenih in drugih. Treningi karateja so primerni za vse starostne skupine, tako za fante kot dekleta. V zadnjih letih se spet povečuje število deklet oziroma žensk v našem klubu, kar nas še posebej veseli, saj imamo tako dokaz, da znamo borilne veščine približati tudi nežnejšemu spolu. Ker karate temelji na etičnih principih, je osnovni namen treniranja izogibanje nasilju oziroma neagresivna uporaba tehnik, kjer se z pravilno usmerjenim treningom v okviru športne stroke - treningi so prilagojeni psihofizičnim sposobnostim posameznika -, poskuša premagovati predvsem lastne slabosti, kot so strah, pomanjkanje koncentracije, volje in druge. Trening tako predstavlja odličen sistem vzgoje, kar je še posebej pomembno pri otrocih, pa tudi razvoj motoričnih sposobnosti, kot so moč, gibljivost in vzdržljivost, ter funkcionalnih sposobnosti, na primer izboljšanje srčno-žilnega in dihalnega sistema. Skozi skrivnosti karateja vas bo vodil izkušeni inštruktor Boris Peček, mojster Shotokan karateja 3. dan, ki že več kot 15 let poučuje karate v notranjski regiji. Naš cilj je vsakemu ljubitelju borilne veščine ponuditi kakovostne treninge, na katerih lahko vsakdo trenira v rekreativni obliki. Poleg treningov organiziramo tudi druge družabne aktivnosti za vse naše člane. Tako smo junija in avgusta organizirali dvodnevni izlet v Gardaland in poletno šolo karateja v Poreču na Hrvaškem. Če bi radi spoznali in razvili sposobnosti samoobrambe skozi plemenito veščino, vas vabim, da se nam pridružite in spoznate skrivnosti ene izmed najbolj popularnih borilnih veščin na svetu. Obljubljamo vam hitro napredovanje, resno in profesionalno delo trenerja pa tudi zabavne trenutke v dobro organiziranem društvu, kjer ničesar ne prepuščamo naključju. Treninge v sezoni 2011/2012 bomo organizirali na več lokacijah v občini Logatec v različnih terminih (glej spodaj). Karate klub Logatec Urnik treningov OŠ 8 talcev Logatec - osnovnošolci - začetniki sreda, od 14.30 do 15.30, v mali telovadnici športne dvorane pri OŠ 8 talcev (1. nadstropje) - odrasli (srednješolci, študentje, zaposleni ponedeljek in sreda, od 19.00 do 20.00, v mali telovadnici športne dvorane pri OŠ 8 talcev (1. nadstropje) OŠ Tabor Logatec - osnovnošolci - začetniki sreda, od 13.00 do 14.00, v športni dvorani krajevne skupnosti (vhod je skozi OŠ Tabor) Vse dodatne informacije glede vpisa in treningov lahko dobite tudi po elektronski pošti: boris_pecek@t-2.net ali na telefonu: GSM: 031 641 200. Vpis bo do 20. oktobra. Iz Logatca peš na Triglav Na vrhu Slovenije. (foto: arhiv PD Logatec) Logaški planinci tudi letos v štirih dneh do Triglava in nazaj Pod vodstvom Janeza in Tomaža se nas je 18 logaških planincev 20. avgusta že ob 5. uri zjutraj odpravilo po ustaljeni smeri na štiridnevni pohod iz Logatca na Triglav, 24. po vrsti. Kot ponavadi nam je dolgoletni vodja pohoda Janez Slabe s kombijem Mizarstva Rožmanec tudi to pot del prtljage prepeljal do Uskovnice. Tempo je določal prekaljeni in najstarejši pohodnik Viktor Šen. Po dobrih dveh urah hoje smo se ustavili na Tratah, kjer sta nas zakonca postregla s toplo špehov-ko in ta kratkim. Po jutranjem zajtrku v baru 1000 rož smo pot nadaljevali prek Dol in Gor. Donator nam je dostavil krofe, lubenice in vodo, kar smo nesli do Idrška, kjer smo si odpočili. Nato smo zagrizli v strmino in imeli okoli poldneva na Sivki v prijetni senci skupno kosilo. Pot nas je vodila navzdol in nato v strmino Bevkovega vrha. Odžejali smo se s pijačo, ki nam jo je Janez prinesel do kapelice, kjer je žig vrha. Spustili smo se v dolino in se za krajši čas ustavili v Kladjah. Med potjo proti Cerknemu so v gozdu nekateri nabirali gobe. Prijazna domačinka in znanka Andreja nas je postregla s špehovko in pijačo. Proti večeru smo dospeli do Obidovih v Labinju. Gospodinja na najviše ležeči kmetiji, Cvetka, nam je pripravila toplo večerjo. Umili smo se in po večerji v topli noči prespali na seniku. Drugi dan smo nadaljevali pot na dve uri oddaljen Porezen in se ustavili v lovski koči, nato pa šli do planinskega doma Andreja Žvana-Borisa, kjer so se zbirali obiskovalci proslave. V lepem vremenu smo videli Črno prst in Triglav. Kmalu smo jo ubrali v dolino in v planinskem domu Petrovo Brdo pomalicali. Noge smo si ohladili v mrzli studenčnici. S svežimi močmi in zalogo vode smo nadaljevali proti Bohinjski Bistrici in se pozno popoldne ustavili na kmetiji v kraju Nemški Rovt, kjer so nam Čerin, Kopriv- njak in Majer pripravili večerjo na žaru. Obiskati nas je prišel soriški župnik, Logatčan Mirko Turk. Po obilni skupni večerji smo nekateri prespali v kmečki hiši, drugi pa v bližnjem gostišču. Tretji dan smo odšli do Bohinjske Bistrice, sredi dopoldneva pa se ustavili še v Srednji vasi. V sončnem in vročem vremenu, ki nas je spremljalo vse dni, smo prišli do Koče na Uskovnici. Nepotrebno prtljago smo odložili v kombi, ki ga je Janez odpeljal na Rudno polje. Prek Planine Konjščica smo odšli čez Studorski preval do Vodnikovega doma. Sonce je žgalo, zato smo si natočili studenčnice in okrog 20. ure prišli v polno zaseden dom Planika pod Triglavom. Prespali smo v sobi s skupnimi ležišči. Četrti dan smo po lepem sončnem vzhodu zapustili Planiko in pod vodstvom Janeza odšli po dobro zavarovanem grebenu do Malega Triglava in naprej do vrha, kjer smo bili okrog 8.30. Matevža je Janez krstil za prvi obisk Triglava. Brez nezgod smo se spustili do doma na Kredarici. Opoldne smo bili pri Vodnikovem domu na Velem polju in po počitku pot nadaljevali čez Studorski preval nad Planino Konjščica do Rudnega Polja na Pokljuki. Kmalu je stekla akcija za prevoz najmlajšega pohodnika, ki ga je izdalo boleče koleno. Janez nam je vpisal datum pohoda v knjižico pohodov na Triglav in razdelil spominske majice. Do-natorjem, sponzorjem in prijateljem smo poslali kartice z zahvalo in žigi obiskanih vrhov, Janezu pa smo pohodniki izročili darilo. Pohodnik Franc nas je zapustil, ker se je odločil, da bo odšel tudi domov peš. Proti večeru smo se pripeljali v Logatec. V bifeju Tabor, ki je sponzoriral večerjo, smo bili lepo sprejeti, saj so poleg župana Berta Menarda prišli še Čerin in Koprivnjak ter naši planinki Marija in Marta. Vodja pohoda se je zahvalil vsem, in Viktorju Šenu in Marinki Petkovšek podelil priznanji za deseti pohod. Zahvalil se je tudi sponzorjem in donatorjem, še posebej županu in Občini Logatec. Tomaž Naglič pa je Janezu Slabetu izročil spominsko sliko ob 70. letnici, ki jo bo letos praznoval. Drugo leto bo 25. pohod, ki naj bi se ga udeležilo 25 pohodnikov. Marinka Petkovšek, PD Logatec O (N !-h m iB o S -M m M o O C D M O hJ Na Triatlonu jeklenih pod Triglavom Naporne preizkušnje Triatlona jeklenih se je 27. avgusta izmed Logatčanov prvič udeležila Vida Trček, ki je za veslanje (8 km), gorsko kolesarjenje (16 km) in osem kilometrov gorskega teka od Pokljuke do Vodnikove koče potrebovala 3.55.54. Med ženskami je bila osma, v svoji kategoriji pa četrta; za tretjim mestom je zaostala slabo minuto. Da se je udeležila te naporne tekme, jo je vzpodbudil ogled tekmovanja pred desetimi leti, letos pa se je nanj pripravila fizično in psihično. Spet sta se tekmovanja udeležila Rafael Marn, ki je s progo opravil s časom 3.00.21 in bil v svoji kategoriji deveti, ter Ivan Pergovnik, ki je bil s časom 3.17.44 v svoji kategoriji tretji. Absolutni zmagovalec je postal Marjan Zupančič, ki se je zadnje tri mesece podredil treningom za zmago in s časom 2.20.16, kar je najboljši rezultat do zdaj, za več kot 4 minute premagal biatlonca Janeza Mariča. Med ženskami je bila prva Teja Lapanja s časom 3.05.15. Med ekipami je zmagala ekipa Sitetalk. SkiVan Pa smo spet začeli Prvi šolski dan je najpomembnejši za prvošolce. Letos je na Osnovni šoli Rovte nekaj manj prvošolčkov kot nekaj let do zdaj. Nekaj manj kot dvesto učencev bo letos doživljalo učne zmage in poraze, se družilo in se trudilo, da bi v glave šlo čim več koristnega znanja, a le dvanajstim je njihova učiteljica Nataša Vidmar okoli vratu nadela rumeno rutico. Tudi na podružnični šoli na Vrhu Svetih Treh Kraljev je letos le ena prvo-šolka. A ni se bati, saj rodnost v Rovtah raste in bo učilnica že naslednje leto precej bolj polna. Majhno število učencev je vzrok, da bo letos z njimi samo ena učiteljica, saj normativ za drugo učiteljico zahteva najmanj petnajst učencev. Prijeten je bil njihov prvi dan, poleg slo-vesnejšega programa predvsem sladek. Ni namreč manjkala slavnostna torta. Že naslednji dan pa je bil povsem šolski, s knjigami in zvezki na mizi. Vse dopoldne, nekateri pa še dobršen del popoldneva, so spoznavali skrivnosti učenosti in šolskih radosti. Pohvale vredno popotnico je najmlajšim letos v družbi našega ravnatelja Mitje Turka zaželel tudi župan Berto Menard. Vsakemu učencu je podaril slovensko zastavo in knjigo, ki jih bo spominjala na ta pomemben dan. Šola v Rovtah je prvega septembra učencem pokazala enak obraz, kot ga je imela ob koncu junija, le skozi okna se je bolje videlo in nekaj prahu je končalo v krpah čistilk. Kakšne korenite spremembe pa ni bilo, saj še vedno primanjkuje denarja. Je pa zato v zbornici prišlo do nekaterih sprememb. Eni so si zaželeli drugam in pot jih je tja tudi odpeljala, V Rovtah imajo letos 12 prvošolčkov, v prihodnjih letih pa jih pričakujejo več. (foto: Metka Bogataj) nekatere kolegice so poskrbele, da slovenski rod ne bo izumrl, spet drugi pa so prišli z željo, da bi skupaj sodelovali in delali v prid našim šolarjem. Pomembno je, da je bilo vzdušje optimistično; to je pogoj, da je delo uspešno in dobro opravljeno. Pa še ena novost je letos, ki zadeva vse osnovne šole v Sloveniji. V veljavo so stopili prenovljeni učni načrti, ki obljubljajo kakovostnejšo šolo in več uporabnega znanja. Nekaj novosti je učiteljem v prvi vrsti naložilo veliko dela. Kakšni bodo rezultati, bomo lahko ugotavljali šele čez nekaj časa. Bati se je, da je v malo drugačen ovojni papir z nekoliko lepotnimi popravki zavita ista vsebina. Kljub dognanjem strokovnja- kov se bo v šoli namreč še vedno treba učiti, pisati, brati, računati in predvsem bolj misliti s svojo glavo. Naj bodo načrti še tako polni pametnih izrazov, glave učencev ostajajo enake. Predvsem bi si mnogi od nas želeli, da bi poleg znanj, ki so zelo potrebna za napredek, med nami in našimi nasledniki spet zavladale vrednote, na katere žal prepogosto pozabljamo. Spoštovanja, prijaznosti, solidarnosti, poštenosti in odgovornosti ne more odtehtati nobena še tako učena glava. Dela se bomo torej tudi na naši šoli lotili odgovorno, saj nam to med drugim omogoča tudi sodobna računalniška tehnologija, na katero smo vsi na šoli zelo ponosni in se v tej smeri vsako leto izobražujemo. Metka Bogataj, OŠ Rovte r o 0Q fa fC 3 0 1 s fC t e m fC I O t O fC ^ 2 O Prvič v šolskih klopeh Osnovna šola 8 talcev Logatec je 1. septembra spet odprla vrata učencem, med katerimi je bilo 74 takih, ki so v šolski svet stopili prvič. Zanje se je prvi šolski dan začel na prav poseben način. V športni dvorani jih je najprej pozdravila ravnateljica Metka Rupnik, nato pa jim je vse dobro na poti znanja zaželel tudi logaški župan Berto Menard. Po ogledu pestrega programa so prvo-šolci v spremstvu učiteljic, vzgojiteljic in svojih novih prijateljčkov iz šestega razreda pomahali svojim staršem in pogumno odkorakali v učilnice, kjer jim bo zagotovo ne bo dolgčas. Jasna Brenčič, OŠ 8 talcev Po sprejemu so prvošolci v spremstvu učiteljic, vzgojiteljic in novih prijateljev iz šestega razreda pomahali staršem in se odpravili v učilnice. (foto: arhiv OŠ 8 talcev) Sprejem prvošolcev na OŠ Tabor Prvega septembra letos je 50 prvo-šolcev prvič vstopilo v našo šolo, Osnovno šolo Tabor Logatec. Sprejem smo jim pripravili v dvorani Krajevne skupnosti Tabor. Ob vhodu sta jih pričakali želvici, kajti želva je znak naše šole. Prvošolci so bili na prireditvi v prvih vrstah. S seboj so imeli šolske torbe. Po slovenski himni je sledil pozdrav deve-tošolk Katje in Tine ter govor ravnateljice Miše Stržinar, v katerem je predstavila učiteljice 1. razreda. Četrtošolci so pripravili kratek program z recitacijami in plesom. Trije pari so se predstavili z valčkom. Prvošolce in njihove starše je nagovoril tudi župan občine Logatec Berto Menard, ki je otrokom podaril knjige in slovenske zastave. Ob koncu prireditve sta devetošolki poklicali otroke po imenih, učiteljice pa smo jim podelile obeske. Po prvem skupnem druženju so otroci pomahali staršem, počakali na skupinsko fotografiranje ter se z učiteljicami odpravili v učilnice. Tam jih je čakalo Z zanimanjem so spremljali program, ki so jim ga pripravili. (foto: arhiv OŠ Tabor) vse polno zanimivih stvari, med katerimi ni manjkala torta. Ob koncu prvega dne so starši prejeli rumene rutke in jih prvič nadeli svojim otrokom. Zdaj vsi vemo, kateri so naši najmlajši. Pred njimi je še devet let zanimivega osnovnošolskega dela. Veselimo se dobrega sodelovanja z novimi učenci in njihovimi starši ter jim želimo, da bi se dobro počutili na naši šoli. Marija Jereb Lukan, učiteljica 1. r., OŠ Tabor Uspešno skočili v prvi razred Letos so v prvi razred naše majhne šole v Rovtarskih Žibršah pogumno zakorakali trije prikupni prvošolci. Zvedavih oči in nasmejanih lic so 1. septembra prišli v spremstvu svojih staršev, ki so jih s posebno skrbnostjo prvič pospremili v šolo. V prijazno okrašeni učilnici jih je pričakala ravnateljica Miša Strži-nar in vsakemu stisnila roko v pozdrav. Učenci drugega in tretjega razreda so Priporočljivo je, da tri- do štirikrat psu daste tablete proti notranjim zajedalcem. Tako se bo bolje počutil in bo bolj zdrav. Tablete dobite v vsaki lekarni ali pri veterinarju. Skrbimo za lepše in čistejše okolje in pobirajmo iztrebke za svojimi ljubljenčki. Prvošolčke (z ruticami okoli vratu) v Rovtarskih Žibršah so pod svoje okrilje vzeli četrtošolci. (foto: Ana Žakelj) jim zaigrali igrico o rački, ki se je učila gagati in jih naučili račji ples. Nato so si prvošolci izbrali vsak svoj gumb za srečo in simbolično preskočili vrvico. Za uspešen skok v prvi razred jim je ravnateljica podelila diplome. Pozneje so se nam pridružili štirje de-vetošolci, ki so male junake sprejeli pod svoje okrilje. Skupaj z učiteljico so jim podelili rumene rutice in kape, da bodo v prometu dobro vidni in Švigazajčke, ki jim bodo delali družbo pri pouku. Prvi šolski dan so zaključili s skritimi željami ob pihanju svečke na torti in z lepimi vtisi. Naj začetniško navdušenje nad šolo, kljub kakšnemu padcu, nikoli ne izgine. Pojdite nasmejani po poteh in potkah k novim dogodivščinam, prijateljstvom, zakladom znanja in če vas morda kdaj prevzame občutek obupa, se spomnite, da do krajev, kamor se splača priti, ni nobenih bližnjic. Ana Žakelj, POŠ Rovtarske Žibrše O (N iB o S -M m M o C D M O hJ Iz naše občine/Duhovni odsevi r o 0Q fa fC 3 0 1 s fC ^ t fC m fC I O t O fC ^ 2 O Upokojencev pa od vsepovsod V Centru veteranov vojne za Slovenijo so se srečali upokojenci osrednje slovenske regije Dan, ko je pred 68 leti kapitulirala Italija, 9. september, je Mestna zveza upokojencev iz Ljubljane določila za čas srečanja upokojencev osrednje slovenske regije. Organizacijo srečanja so zaupali logaškemu Društvu upokojencev (DU), ti so pripravili srečanje v Centru veteranov vojne za Slovenijo v Blekovskih gmajnah. Razsežni šotori, ki so bili pripravljeni za primer nevšečnega vremena, so skozi sončen dopoldanski čas počasi polnili svoja nedra; povsem napolniti jih niso mogli. A to nikakor ni motilo razpoloženja, ki so ga razživljali godci Golaž godbe pod vodstvom Petra Černeta z izborom ta pravih poskočnic, ki so same po sebi naznanjale živo druženje ob kulturnem sporedu, plesni zabavi in bogatem srečelovu z zagotovljenimi dobitki. Potem ko so združeni upokojenski pevski zbori odpeli slovensko himno, je povezovalec programa malo čez enajsto sprožil kulturni spored srečanja in pozdravil visoke goste, med njimi predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije Matejo Kožuh Novak, predsednika Mestne zveze upokojencev Ljubljana (MZU) Marjana Sedmaka, podpredsednico MZU Anko Tominšek, predsednika domačega društva upokojencev Vladislava Puca ter župana občine Logatec Berta Menarda in župana mestne občine Ljubljana Zorana Jankovica. Nato je k nagovorom poleg predsednika DU Logatec povabil še vse visoke goste, ki so vsi po vrsti namenjali srčne pozdrave in osr-čujoča sporočila upokojencem z najboljšimi željami. Srečanje sta med drugimi še posebej pozdravila Branko Simonovič, direktor hotela Delfin iz Izole, in Franc Ješelnik, predsednik notranjske koordinacije društev upokojencev. Osrednji kulturni dogodek so oblikovali trije ženski zbori Srečanje BIO 2011 v Rovtah Po hudi vročini nam je bila 28. avgusta naklonjena lepa, sončna in prijetno hladna nedelja. Ravno pravšnja je bila za naš praznik - srečanje starejših in bolnih. To je bilo že 17. srečanje, ki ga pripravlja Župnijska Karitas Rovte. Sveto mašo v cerkvi sv. Mihaela je ob somaševanju Srečka Turka, župnika na Vrhu Sv. Treh Kraljev, vodil Jože Poje, župnik Stare in Nove Oselice. Poje je med pridigo razložil odlomek iz evangelija in pomen bolniškega maziljenja, ki je sledilo. Iz svoje prakse - bil je bolniški duhovnik v Ljubljani -, je povedal, kako so bili mnogi bolniki po maziljenju potolaženi. Zdravniki lahko veliko naredijo za telo, a za notranjo srečo potrebujemo nekaj več. Sveto mašo so sooblikovali naši starejši in dali prazniku poseben pečat. Prepeval je mladinski pevski zbor naše župnije in tako lepo povezal generacije. Domači župnik Janez Petrič je bil ves čas na razpolago za sveto spoved. Po končani sveti daritvi so vse udeležence povabili v prizidek župnišča na druženje in pogostitev, ki jo je ob pomoči Omizje z gosti. (foto: Vida Krajnc) društev upokojencev iz Loške doline pod vodstvom Jasne Le-kan, iz Cerknice pod vodstvom Trude Zigmund in zbor upokojencev in invalidov iz Logatca pod vodstvom Matija Logarja. Poslušalcem so natresli izbore narodnih in domoljubnih pesmi. Med prepevanjem je dvoje viž urezal harmonikar z Idr-skega Albin Slabe, Francka Čuk in Marcel pa sta odrecitirala vsak po eno svojih pesmi. Za posebno vizualno slikovitost je ob koncu programa poskrbel Kazinin klub plesne šole Kazina iz Ljubljane s plesnimi animacijskimi delavnicami. Nato se je prijetna družabnost ob plesni glasbi Litijskega odmeva zadržala še dolgo proti večeru. Marcel Štefančič Pripravili so jim prijeten in zabaven dan. Krajevne skupnnosti Rovte in pridnih gospodinj pripravila župnijska Karitas. Na začetku je vse prisotne pozdravil predsednik krajevne skupnosti Viktor Trček, vsem pa se je lepo zahvalil tajnik župnijske Karitas Hieronim Kavčič. Mladinski pevski zbor je ob koncu razveselil z narodno pesmijo, Miha Arhar (foto: arhiv Župnijske Karitas Rovte) pa je raztegnil svojo harmoniko. Čeprav je bilo udeležencev malo manj kot običajno, je izraz na njihovih obrazih, ko so odhajali povedal, da jim je bilo lepo. Hvala vsem, ki ste nas razveselili s svojo prisotnostjo in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali. F. T., Župnijska Karitas Rovte Do zdravja z gibanjem V Evropskem tednu mobilnosti je sodeloval tudi logaški zdravstveni dom. Pripravili so test hoje, zdravnica in direktorica Jasna Čuk Rupnik pa je 21. septembra predavala na temo Do zdravja tudi z gibanjem. Večina obiskovalcev se nas je z dvigalom pripeljala v drugo nadstropje Zdravstvenega doma Logatec, kjer nas je v sejni dvorani pričakala športno oblečena zdravnica, ki je vsakomur ponudila dve mali brošurici. Tista z naslovom Gibam se! je bila namenjena mladostnikom, tista z naslovom Gibaj se veliko in opazil boš razliko pa vsem obiskovalcem. »Logatec ima tradicijo gibanja,« je Čuk Rupnikova pohvalila Logatčane. »Pozimi tečete na smučeh, poleti pa na rolkah. Poleg tega je udeležba na tekih v Hotedršici vsako leto večja in 80-letna Ana Žigon je tudi letos tekla na malem maratonu.« Čuk Rupniko-va je dodala, da vsakomur ni treba teči maratona, zato pa lahko vsak hodi vsaj pol ure na dan. »Ni nujno, da je to gibanje hoja, niti ni nujno, da traja pol ure skupaj.« Gibamo se tudi, ko pometamo po hiši, čistimo avto ali delamo na vrtu. Razlika je le v tem, da so hoja , tek ali kolesarjenje po travnikih in gozdu, daleč proč od avtomobilov in izpuhov, Lastniki psov so se zaradi svojih ljubljenčkov primorani več gibati, najsi bo to na vadišču ali na sprehodu v naravi. (foto: Brane Pevec) veliko bolj prijetni. Dokazano je, da z gibanjem postanemo močnejši, si povečamo samozavest, okrepimo srce, mišice in kosti ter imunski sistem. Ljudje, ki so telesno bolj dejavni, so tudi bolj uspešni v življenju. Čuk Rupnikova je dala še nekaj nasvetov. Fizični napor je koristen, saj sprošča endorfine, ki ustvarjajo dobro počutje. Z leti se moramo več gibati in manj, predvsem pa bolj zdravo jesti. Telo potrebuje tudi tekočino in najboljša je voda. Gibajte se kjerkoli in kadarkoli morete, pri tem pa bodite pozorni, da telesno aktivnost prilagodite svojim zmožnostim. In še: gibanje v naravi dela čudeže. Po koncu predavanja smo po stopnicah šli peš ^ vse do parkirišča, kjer smo sedli v avtomobile. Brane Pevec Kmetje iz Šaleške doline obiskali logaško kmetijo V začetku septembra so kmetje, člani Govedorejske-ga društva iz Šaleške doline, obiskali eno od kmetij na Logaškem, in sicer kmetijo Pr' Jernej, na kateri gospodarita Petra in Zdravko Leskovec. Pred nekaj leti so proizvodnjo preselili iz Logatca, natančneje s Planjav, na Kalce. Zgradili so sodoben hlev s sistemom proste reje in tja preselili čredo,ki šteje okoli 70 glav govedi. Ukvarjajo se s prirejo mleka. Redijo 35 krav, predvsem lisaste pasme. Ostalo je mlada živina - plemenske telice za obnovo črede in teleta. Kmetje iz Šaleške doline so z zanimanjem prisluhnili gospodarju Zdravku, ki jim je predstavil kmetijo in svojo družino. Gospodinja Petra je postregla s sirom in povedala, da se bo v prihodnosti posvetila tudi predelavi mleka, trenutno pa je poleg vsakodnevne molže njena skrb družina, predvsem najmlajši Jakob, ki še nima leto dni. V prihodnosti želijo poleg hleva na Kalcah zgraditi tudi hišo in tako celotno kmetijo preseliti iz mesta na obrobje, se pravi na Kalce. Trenutno obdelujejo približno 50 hektarov kmetijskih površin, večinoma so to travniki in pašniki. Mleko prodajajo Kmetijsko-gozdar-ski zadrugi Krpan, poleg tega pa še na treh mlekomatih: na Vrhniki ter v Cerknici in Borovnici. Pravijo, da je prodaja prek mlekomatov zadovoljiva. Zanimiva je gospodarjeva ugotovitev, kdo so najboljši kupci mleka na mlekomatih. Po njegovih besedah so to kmetje, ki so nekoč sami redili krave molznice, zdaj pa so rejo iz različnih razlogov opustili, a znajo še vedno ceniti sveže domače mleko. Sledijo jim priseljenci iz južnega dela nekdanje skupne države, ki znajo iz mleka narediti marsikakšen kakovosten domač izdelek, najsi bo to jogurt, kajmak ali kaj drugega. Najmanj zaupljive pa naj bi bile sodobne gospodinje, sploh če jim mleko prekipi in »uide« po štedilniku ^ Govedorejci iz Šaleške doline so prisluhnili tudi proizvajalcu mlekomatov Zvonetu Nagodetu, ki jim je prikazal delovanje mlekomata, ki je namenjen prodaji mleka na kmetiji. Ugotovili so tudi, da so kmetijska zemljišča na našem območju slabše kakovosti kot pri njih in so zahtevna za obdelavo, saj so videli, da je plast rodovitne zemlje na kraškem terenu ponekod zelo plitka. Čudili so se tudi podatku, da na območju občine Logatec delujejo in odkupujejo mleko tri kmetijske zadruge. Se pravi, da ne prav veliko količino mleka v mlekarne prevažajo tri kamionske cisterne. Kmetijo Leskovčevih so kmetje iz Šaleške doline zapustili z novimi spoznanji in vtisi ter s povabilom, da jih tudi sami obiščemo in spoznamo njihov način kmetovanja. Mojca Vavken, svetovalka za KD in DD, koordinatorka programa Leader, KGZS - Zavod LJ O (N !-h m iB o S ^ m M o C D M O hJ Iz naše občine/Obvestila Partizanske bolnišnice v snežniških gozdovih oživele Logatčan Dimitrij Mitja Jerič je julija 2009 v samozaložbi izdal Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom. Ob pomoči revirnega gozdarja in poznavalcev je odkril lokacije, kjer so na območju 42 kvadratnih kilometrov delovale partizanske bolnice in lekarna Planjava. Vodič je opremil s topografskimi kartami, opisi dostopov in podatki o delovanju posamezne bolnice. Vendar se avtor z opravljenim delom ni zadovoljil. Mudilo se mu je, da je namesto redkih še stoječih in razpadajočih lesenih tabel postavil trajnejša obeležja. Iz lastnih prihrankov je priskrbel vlite kovinske plošče. Za eno izmed njih so prispevke zbrali člani borčevske organizacije iz Loške doline, posebej pa je sredstva prispevala Darinka Troha iz Babnega Polja, mogoče s tiho neizrečeno željo, da bi trajnejše obeležje dobila tudi terenska lekarna Planjava, v kateri je delal njen pokojni brat Milan. Jeriču so na pomoč priskočili prijatelji. Očistili in označili so najbližje dostope do posameznih lokacij, kjer so stale bolnišnične barake, premikali težke skale, jih zabeto-nirali in nanje pričvrstili kovinske plošče. Natanko dve leti po izidu vodiča je bilo v snežniških gozdovih odkritje polovice obeležij partizanskih bolnic. Na Županovem lazu so se 2. julija poleg delovne ekipe zbrali svojci ranjenih in padlih borcev na tem območju ter župana občin Loška dolina in Čabar. Pozdravil jih je predsednik borčevske organizacije Loške doline, ki se je Jeriču zahvalil za zgodovinsko pomembno delo. Zgodovinar Tone Avsec je orisal kroniko partizanske sanitete pod Snežnikom. Mitja je posebej izpostavil predano humanost zdravstvenega osebja, ki je v izredno težkih okoliščinah reševalo življenja. Udeleženci so se razdelili v štiri skupine in vsaka se je odpravila v svojo smer ter s skromno slovesnostjo spoštljivo odkrila posamezna obeležja: Ute, Požar, Soškove lokvice na slovenski strani državne meje in Stari trg, streljaj čez hrvaško mejo. Po odkritju smo z gostoljubnimi domačini posedeli pred lovsko kočo na Županovem lazu, prisluhnili spominom redkih prič Jerič je s pomočniki postavil tudi nove označbe bolnišnic. (foto: Romana Nared) tedanjega težkega vojnega časa in kramljali dolgo v popoldne. Dva meseca po tem dogodku, ob obletnici kapitulacije Italije, so postavili še ostala štiri obeležja: Hrib, Podgora, Pri mrliču in Pudob. Zdaj so na potezi obiskovalci, ljubitelji neokrnjene narave, ki spoštujejo vrednote NOB. Šele z njimi bodo partizanske bolnišnice pod Snežnikom resnično oživele. Mitja Jerič je svoje zgodovinsko poslanstvo zaključil zadnji trenutek, saj njegov 85-letni vid naglo peša, priče dogodkov v gozdovih Snežnika pa umirajo. Svoj življenjski projekt je, kot je zapisal v vodniku, posvetil vsem ranjencem, sanitetnemu osebju, prebivalcem Loške doline z okolico ter partizanskim enotam, ki so bolnice varovale in oskrbovale. Hkrati pa je Jeričeva zapuščina dragoceno darilo zanamcem, sicer bi sledi nekdanjih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom za vselej izbrisal čas. Zvona Gantar Promocija deficitarnih in perspektivnih poklicev v Notranjsko-kraški regiji r o 0Q fa fC n 0 1 c , s fC ^ t fC m fC I O t O fC ^ 2 O RRA Notranjsko-kraške regije v petek, 21. oktobra, v telovadnici ŠC Postojna organizira dogodek za promocijo deficitarnih in perspektivnih poklicev v Notranjsko-kraški regiji. Na dogodku bodo poleg srednjih šol sodelovali še delodajalci iz regije, GZ OZ Postojna, območnih obrtno-podjetniških zbornic Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec in Postojna, Urad za delo Postojna in Zavod Znanje Postojna. Promocija deficitarnih in perspektivnih poklicev bo v okviru Štipendijske sheme Notranjsko-kraške regije. Razlog za organizacijo dogodka je izrazito pomanjkanje zanimanja za nekatere vrste poklicev. V lanskem letu je bila na primer za področje lesarstva podeljena le ena štipendija, čeprav jih je bilo razpisanih kar 23. Trenutno pa manjše zanimanje med osnovnošolci ne velja samo za lesarske poklice. V podobnem položaju je večina poklicev, vezanih na IV. stopnjo izobraževanja, kot so orodjarji, mesarji, kuharji, natakarji, zidarji, kamnoseki in drugi. Na drugi strani so tako imenovani perspektivni poklici, za katere je med mladimi zaznati povečano zanimanje. Taki poklici v naši regiji so na primer aranžer, mehatronik, gozdar, kozmetični tehnik, tehnik zdravstvene nege, računalniški tehnik in elektrotehnik. S promocijo poklicev želimo spodbuditi osnovnošolce, da se v večji meri odločajo za poklice, za katere s strani delodajalcev v regiji obstaja povpraševanje, ter hkrati spodbuditi delodajalce, da razpišejo štipendije za tiste poklice, za katere je med mladimi zanimanje. Promocija, ki bo obsegala predstavitev srednjih šol in posameznih podpornih inštitucij, bo prvenstveno namenjena sedmošolcem, osmošolcem in devetošolcem, ki se odločajo o poklicu ter njihovim staršem in svetovalnim delavcem. Vzporedno s predstavitvijo šol bodo tudi dnevi odprtih vrat pri delodajalcih in druge aktivnosti. Podroben program dogajanja bo objavljen na spletni strani www. rra-nkr.si. Aktivnosti so del projekta Regijska štipendijska shema Notranjsko-kraške regije in so sofinancirane iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije Kadrovske štipendije v Ljubljanski urbani regiji "13 egionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA XVLUR) je 9. septembra objavila javni razpis štipendij enotnih regijskih štipendijskih za šolsko/študijsko leto 2011/2012. K oddaji vlog so vabljeni dijaki in študenti, ki ne prejemajo drugih štipendij, niso zaposleni in niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb. V letošnjem letu 33 delodajalcev ponuja priložnost za več kot 70 štipendij v različnih izobraževalnih programih. Seznam aktualnih razpisanih štipendij in obrazec vloge za prijavo sta objavljena na spletni strani www.rralur.si. Prijave z dokazili morajo kandidati 10. oktobra 2011poslati na naslov: RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. Dodatna pojasnila: mag. Liljana Drevenšek, Matija Ukmar, tel.: 306 19 04, 306 19 05, liljana.drevensek@ljubljana.si, matija.ukmar@ljubljana.si. Projekt Regijska štipendijska shema delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Liljana Drevenšek, RRA LUR Pisali ste nam/Obvestilo Čigav problem rešuje CERO NIK v Logatcu? Občina Logatec kljub številnim pomislekom še vedno vztraja pri gradnji regijskega centra za obdelavo in odlaganje odpadkov Logatec, danes imenovanega CERO NIK Logatec. Center za ravnanje z odpadki naj bi združeval 16 občin Notranjske, Istre in Krasa. Osebno sem prepričan, da projekt za Občino Logatec ni strateškega pomena in za Logatec nima pozitivnih gospodarskih in finančnih učinkov kar skušam pojasniti v nadaljevanju. V pogovorih z občani glede CERO NIK sem spoznal, da pravzaprav le malo kdo pozna vsebino projekta oziroma da so bili osredotočeni le na lokacijo objekta, pri čemer so bila mnenja zelo deljena. Načrtovana lokacija ob avtocesti pri Lomu se ni izkazala za ustrezno, na kar so vseskozi opozarjali v lokalni iniciativi Logatec Logatčanom, zato se zdaj predvideva nova lokacija nekje za Klijem, torej v neposredni bližini naselja. Podrobnosti projekta, o katerih pišem, do zdaj, iz meni neznanega razloga, ni hotel nihče posebej izpostaviti in pojasniti. V nadaljevanju izpostavljam dejstva, s pomočjo katerih si lahko ustvarite mnenje o smiselnosti realizacije projekta CERO NIK v Logatcu in prepoznate, kdo in zakaj ima največji interes, da se projekt CERO NIK izpelje. V CERO NIK Logatec se bodo zbirali odpadki iz črnih zaboj -nikov, to so: smeti pometanja, kosti, ohlajen pepel, plenice, sanitarni izdelki, iztrebki malih živali, ogorki cigaret, lasje in dlaka, izolacijski material, tapete, umazan papir, čevlji, vrečke sesalcev, avtomobilsko steklo, keramika, porcelan, pleksi steklo, mačji pesek, šiviljski ostanki, usnje, kasete, filmi, celofan, lepilni trakovi. Projekt predvideva tudi predelavo oziroma obdelavo ločeno zbranih organskih odpadkov, vendar le pod pogojem, da se jih bo zagotovila zadostna količina. Torej se v CERU NIK ne bodo zbirali odpadki, ki so namenjeni reciklaži in so na trgu zelo iskani ter imajo tudi visoko odkupno vrednost (npr. pločevinke, plastenke, papir in ostala embalaža). V 16 občinah, ki so vključene v projekt, je trenutno 195.000 prebivalcev, od tega v Logatcu 13.000, kar predstavlja le 7 odstotkov celotnega števila prebivalcev in enako razmerje je tudi pri količini odpadkov. Iz tega lahko ugotovimo, da bo Občina Logatec imela zelo majhen delež količine odpadkov in bo pretežni del odpadkov prihajal od drugod. Pri količinah odpadkov ne gre zanemariti dolgoročnega trenda zmanjševanja količin odpadkov, kar lahko povzroči, da v dobi obratovanja centra (30 let) pride do pomanjkanja količine odpadkov, s čimer se lahko ogrozi rentabilnost delovanja centra. Pomembno je poudariti, da se bodo odpadki na tej lokaciji v večji meri le sortirali po posameznih frakcijah in možnostih ponovne izrabe in se nato spet prepeljali na »dokončne lokacije« (Ljubljana ali Nova Gorica), kjer se bodo dodatno obdelali in odložili na deponiji. Ne vidim nobenega smisla, zakaj bi se morali odpadki 2-krat prelagati na različnih lokacijah, če ima Občina Logatec v neposredni bližini CERO Ljubljana, ki bo na enem mestu v celoti poskrbel za odpadke. Investicijska vrednost projekta znaša okoli 40 milijonov evrov, od tega 70 odstotkov sredstev zagotavlja kohezijski sklad EU in RS, preostanek (30 odstotkov) bodo prispevale občine, kjer se deleži delijo na število prebivalcev. Novoustanovljeno javno podjetje, ki bi upravljalo s centrom, pri takem načinu financiranja ne bo usmerjeno k dobrim poslovnim rezultatom, temveč si občine, vključene v projekt, le zagotavljajo neposreden vpliv na določanje cene (pod tržno ceno) za predelavo odpadkov, kar najbolj ustreza občinam z večinskim deležem količine odpadkov (občine Koper, Piran, Izola, Vrhnika in Postojna skupaj predstavljajo več kot 50 odstotkov skupne količine odpadkov). Posledično to pomeni, da si bodo te občine v svojih proračunih ustvarjale finančne prihranke, center za predelavo pa bo stal v Logatcu. Tukaj tiči tudi odgovor na moje vprašanje v naslovu članka. Pri tem Občina Logatec ne bo dobila nikakršnih dodatnih bonitet ali denarnih sredstev, ki bi bogatila občinski proračun. Prepričan sem, da Občina Logatec projekta CERO NIK v obliki, ki je predvidena, ne potrebuje ter bi bilo bolje, da problematiko predelave in odlaganja odpadkov prepusti oziroma sklene ugoden dogovor s CERO v Ljubljani, kot je to že naredila Občina Bloke. Najbolj me moti dejstvo, da smo občani le nemi opazovalci priprave na izvedbo centra CERO NIK in nas do danes še nihče ni vprašal, ali si res želimo tak objekt v našem kraju ali ne. Nihče od odgovornih, z županom na čelu, ne išče širši konsenz javnosti. Mogoče pa je čas, da občani na legitimen način povemo, kaj želimo in kaj ne. Za konec dodajam še citat predvolilne obljube, takrat še kandidata za župana, g. Menarda: »Vsekakor centra ne bi smeli zgraditi v urbanem okolju, poskrbeti pa moramo, da bo narava ostala neokrnjena.« Miran Obreza, občinski svetnik, miran.obreza@gmail.com Mednarodna reševalna vaja IPA SI-QUAKE 2011 območju centra, v industrijski coni Logatec ter v Postojni, Ljubljani in Kranju. V zvezi s tem vas obveščamo, da smo na območju centra vojnih veteranov že začeli z gradnjo delovišč za vajo in da bodo do začetka vaje bodo potekala tudi druga dela za pripravo mednarodne vaje. Tuje enote bodo v Slovenijo prišle 19. oktobra popoldne in bodo iz nastavitvenega centra vsak dan odhajale na različna delovišča. Konvoje enot bodo spremljala vozila Civilne zaščite. Enote Slovenijo zapustijo 23. oktobra. V času vaje prosimo vse občane Logatca na večjo pazljivost v prometu in za višjo stopnjo strpnosti, posebno na relacijo avtocesta-Center vojnih veteranov Slovenije v Logatcu. Za vse dodatne informacije smo na voljo na Upravi RS za zaščita in reševanje urszr@urszr.si oz. na www.sos112.si. Uprava RS za zaščita in reševanje IPA- V okviru projekta EU Uprava RS za zaščito in reševanje pripravlja mednarodno reševalno vajo IPA SI - QUAKE 2011, ki bo potekala od 19. do 22. oktobra 2011. Vaja bo temeljila na predpostavki katastrofalnega potresa v osrednji Sloveniji, na njej bo sodelovalo okoli 180 reševalcev iz Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Makedonije, Kosova, Albanije in Turčije. Reševalci bodo nastanjeni v Centru vojnih veteranov Slovenije v Logatcu, delovišča pa bodo na O (N !-h m O S -M m M o C D ctí M O hJ Obvestilo o srečanjih z občani zaradi odmere komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča Žu k ''upan občine Logatec Berto Menard vabi na srečanje z občani, _;kjer bodo predstavniki občinske uprave predstavili postopek odmere komunalnega prispevka za območja Jačka, Mandrge in Gorenji Logatec ter Plesišče, Volčji hrib in Rovte. Vse zainteresirane vabimo v Veliko dvorano Narodnega doma, Prešernova 27, Logatec, ob 18. uri, datum krajevna skupnost predstavitev območja torek, 11. 10. 2011 KS Naklo Jačka, Mandrge sreda, 2. 11. 2011 KS Naklo Plesišče v dvorano KS Tabor, Tržaška cesta 152, Logatec, vsakokrat ob 18. uri, datum krajevna skupnost predstavitev območja sreda, 12. 10. 2011 KS Tabor Gorenji Logatec četrtek, 13. 10. 2011 KS Tabor Volčji hrib ter v dvorano KS Rovte, Rovte 100, Rovte, ob 18. uri. datum krajevna skupnost predstavitev območja četrtek, 3. 11. 2011 KS Rovte Rovte * * Predstavljena bo tudi investicija izgradnje kanalizacijskega omrežja. Občina je že zgradila komunalno opremo ali pa gradnjo načrtuje v tem oz. prihodnjem letu. S tem izboljšuje opremljenost stavbnega zemljišča, v skladu z zakonodajo je to podlaga, da občina odmeri komunalni prispevek. Zakon o prostorskem načrtovanju določa, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. Kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti. Srečanje z občani bo namenjeno seznanitvi in predstavitvi postopka izdaje odločb po uradni dolžnosti ter način odmere komunalnega prispevka. Predstavljene bodo še dolžnosti občine in občanov v postopku odmere komunalnega prispevka. Za potrebe postopka odmere komunalnega prispevka je občinska uprava pridobila podatke iz državnih uradnih evidenc. Prek Vrhovnega sodišča RS je pogledala v Elektronsko zemljiško knjigo za podatke o lastništvu, podatki Geodetske uprave RS in njihov Register nepremičnin pa je služil za pridobitev podatkov o neto tlorisni površini objekta, površini zemljišča, namembnosti stavbe in podatki o stavbi. Na podlagi teh podatkov ter v skladu z odloki, so pripravljeni za izračun komunalnega prispevka, ki bodo zavezancem posredovani po predstavitvah. Nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov o komunalnem prispevku Kaj je komunalni prispevek? Komunalni prispevek je plačilo sorazmernega dela dejanskih stroškov na območju opremljanja zemljišč s komunalno opremo, ki ga zavezanec plača občini. Kako se porabi komunalni prispevek? Komunalni prispevek je namenski prihodek in ga je občina dolžna porabiti izključno za izgradnjo nove komunalne opreme. Zakaj občina zaračuna komunalni prispevek? Dolžnost občine, da odmeri komunalni prispevek, nalaga zakon o prostorskem načrtovanju. Kolikokrat se plača komunalni prispevek? Odmera komunalnega prispevka je enkratno povračilo sorazmernega dela stroškov na območju gradnje za določeno vrsto komunalne opreme. Kdo je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka? Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oz. lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje priključno moč obstoječih priključkov. Občinska uprava Občine Logatec Vpis v abonma komedije za nove abonente poteka do 5. oktobra 2011, pohitite s prijavami r o 0Q fa fC n 0 1 c , s fC t e m fC I O t O fC ^ 2 O Julija smo rednim abonentom poslali nabor predstav, izmed katerih so s pomočjo glasovanja izbrali štiri predstave, ki bi si jih radi ogledali v sezoni 2011/2012. Izmed 24 predstav so največ glasov zbrale naslednje predstave: 39 stopnic, Nežka se moži, Balkanska špijonka (Špasteater je predstavo preimenoval) in Čefurji raus!. Predstave si bo predvidoma mogoče ' PRIJAVNICA - GLEDALIŠKI ABONMA 2011/2012 Ime in priimek Naslov Pošta Tel. št., kjer ste dosegljivi E-mail Prijavljam Koliko^ število: oseb na abonma 11/12. Abonma bom plačal v enem dveh (označite) obrokih. ogledati na naslednje petkove večere: 21. oktober 2011, 19. december 2011, 24. februar 2012 in 30. marec 2012. Ker lahko gledališča zaradi različnih vzrokov predstavo odpovejo, zamenjajo ali prestavijo, vam bomo v takih primerih pravočasno sporočili spremembe. Cena: za sedež v parterju, v vrstah od 1. do vključno 8. je 40 eur, za ostale sedeže pa 35 eur. Cena že nekaj let ostaja nespremenjena. Vpis v abonma Letošnji vpis v abonma za nove abonente je do 5. oktobra 2011. (Vpis lanskih abonentov se je iztekel 15. septembra. Vsi prijavljeni od 15. septembra dalje bodo vpisani kot novi abonenti.) Pravilno izpolnjene in podpisane prijavnice nam pošljite ali jih dostavite na naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, s pripisom »abonma«. Renata Gutnik Občinska uprava Datum: Podpis: Izjava vlagatelja: podpisani dajem Občini Logatec soglasje, da obdeluje moje osebne podatke, navedene v prijavnici. Občinski urad Občine Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, matična številka 5874661, bo v skladu z določili zakona, ki varuje osebne podatke, varoval zbirko osebnih podatkov abonentov in jo uporabljal zgolj za namen gledališkega abonmaja. V zbirki se uporablja ime, priimek, naslov, telefonska številka in elektronski naslov abonentov. Zbirko se uporablja v obdobju največ dveh abonmajskih sezon. Abonent ima možnost preklica tega soglasja. ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ^ Janez Plečnik 13. 1. 1938-11. 9. 2011 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede, za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Katarini Turk, patronažni sestri Indiri Pirnar in ostalemu osebju ZD Logatec. Hvala vsem, ki ste njemu in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala g. župniku za obred, poslovilne besede in mašo, pevcem in trobentaču za pesmi v slovo ter Komunalnemu podjetju Logatec za pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. S. Gregorčič Jože Cerpič 1946-2011 Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat Jože. Ob izgubi se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za pomoč in podporo. Hvala ekipi za nujno medicinsko pomoč in zdravnici Katarini Turk, župniku Janezu Petriču za poslovilno sveto mašo, pevcem Cvetličarni Menart in Petru kuncu. Hvala logaškim lovcem za organizacijo pogreba in govor ter sosednjim lovskim družinam za udeležbo. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Vodo je kar pobralo Poplav, ki so poleg ostalih delov Slovenije pred letom dni pa tudi prej prizadele Logatčane, še se vsi prav dobro spomnimo; še posebej tisti, ki jih je voda pregnala iz njihovih domov in še danes v strahu čakajo na vsako deževje. A vsaj v poletnih mesecih vode ni bilo videti. Tudi Logaščica se je, kot že marsikatero leto prej, le stežka vlekla po strugi, ponekod pa jo je celo zmanjkalo; na suhem so ostali potočni raki in drugi živelj. Dežnih kapljic so si želeli tudi pridelki na vrtovih in njivah, a jim letošnje poletje ni ustreglo. Besedilo in foto: Brane Pevec Vabilo na predavanje za starše predšolskih otrok Če vas zanima: - kako preprečiti nalezljive bolezni, - kako ukrepati ob vročini in drugih znakih, - kdaj in kako do zdravnika, - kdaj in koliko časa otrok ne sme v vrtec in ostale nejasnosti, ste vljudno vabljeni na predavanje, ki bo v večnamenskem prostoru Vrtca Kurirček Logatec v torek, 18. 10., ob 17. uri. Prihajajo hladni jesenski in zimski dnevi in z njimi tudi bolezni, ki nastanejo zaradi otrokove slabše odpornosti proti bolezenskim povzročiteljem. Najpogosteje se srečujemo s prehladnimi obolenji, ki so praviloma virusne okužbe, s črevesnimi okužbami in z različnimi boleznimi, ki jih spremlja povišana telesna temperatura - vročina. Starši z otrokom zdravnika obiščejo vsaj 5- do 7-krat letno. Pogosteje obolevajo otroci, ki so v varstvu v vrtcih, še zlasti v prvih treh letih življenja. Starši se takrat znajdemo v stiski in negotovosti, kar je predvsem posledica nepoznavanja dogajanja med boleznijo. Urška Benedičič, diplomirana med. sestra o (N !-h m iB o S -M m M o C D M O hJ Knjižnica Logatec/Napovednik r o 0Q fa fC n 0 1 c , s fC ^ t fC m fC - o t O fC ^ 2 O Novo v knjižnici LEPOSLOVJE Slovensko ARNUŠ, Danica: Moč obeh (antologije) KOS, Marko: Slike v zrcalu LESKOVEC, Janez: Novo življenje/3 *MAJ, Nika: Kličejo me cigan MLAKAR, Petra: Bleščice *PERPAR, Anica: Ženske pesmi (poezija) (domoznanstvo) POŽEK, Fanika: Dozorele sanje (antologije) Tuje ARJOUNI, Jakob: Idioti: pet pravljic *BARRY, Sebastian: Skrito sporočilo BRADFORD, Barbara Taylor: Zadnja Deravenelova CHRISTER, Sam: Stonehenge in njegova zapuščina (krim. r.) *COETZEE, J. M.: Poletje: prizori iz podeželskega življenja III: leposlovno delo COOPER, Dennis: Moja strgana nit COSTELLO, Jane: Moj samski prijatelj DOUGLAS, Carole Nelson: Lahko noč, gospod Holmes (krim. r.) *DURRELL, Lawrence: Temni labirint *FRANCK, Julia: Oslepelo srce GLUHOVSKIJ, Dmitrij Alekseevič: Metro 2033 GREY, Isabella M.: Vampirka (zf) HAMMERSCHMITT, Marcus: Yardang (zf) LUDLUM, Robert: Matareško odštevanje (krim. r.) ^MACINTYRE, Linden: Škofova desna roka *MAYER, Anna-Elisabeth: Peresno lahka *MCEWAN, lan: Neskončna ljubezen MCNAUGHT, Judith: Kraljestvo sanj NEUMAN, Andrés: Popotnik stoletja PARSONS, Goldon Keyes: V senci Sončnega kralja PATTERSON, James: Najhujši primer (krim. r.) PHILLIPS, Susan Elizabeth: Samo zame SCARROW, Simon: Legija (zgod. r.) *UNENGE, Johan: Moje vzporedno življenje: roman s stripom (strip) *WOOLF, Virginia: Flush: življenjepis (avtobiogr. r.) STROKOVNA LITERATURA Splošno *DOMSCHEIT-Berg, Daniel: Wikileaks od znotraj: zakulisna dogajanja in razkol med avtorji najnevarnejše internetne strani *MANGUEL, Alberto: Knjižnica ponoči Duhovna rast KRYSTAL, Phyllis: Program omejevanja želja: predlogi za študijske krožke in individualno uporabo programa omejevanje želja O'NAN, Meagan M.: Ustvarite svoj raj na zemlji: razkritje o večni resnici *TOLLE, Eckhart: Živeti v sedanjem trenutku: temeljni nauki iz knjige Zdaj! v praksi Mejne znanosti CROWLEY, Aleister: Vizija in glas: liber XXX aerum vel saeculi sub figura CDXVIII Psihologija DORIA, Julia: Samoregulacija in učenje *SELIGMAN, Martin E. P.: Optimističen otrok: preizkušen program za varovanje otrok pred depresijo in ustvarjanje odpornosti za vse življenje Etika NITOBE, Inazo: Bushido: kodeks samuraja PATTERSON, Charles: Večna Treblinka: človek odnos do živali in holokavst Krščanstvo RESMAN, Blaž: Uršulinke v Ljubljani Sociologija *JUDT, Tony: Deželi se slabo godi: razprava o sedanjem nezadovoljstvu *KRIŽNAR, Tomo: Nafta in voda Pravo IGLIČAR, Albin: Zakonodajna dejavnost: viri, nomotehnika in zakonodajni postopek Vojne znanosti ŠVAJNCER, Janez J.: Slovenska vojska - našitki (domoznanstvo) Socialno varstvo NASTAJANJE dolgotrajne oskrbe: ljudje in procesi - eksperiment in sistem POGOVARJAJMO se: skupnostni pristop v šoli ŠKERJANC, Jelka: Individualizacija storitev socialnega varstva Pedagogika BEADLE, Phil: Kako učiti GRÖGL, Sergeja: Telo v zvoku: gibalno-glasbene igre za otroke s polževim vsadkom *JUHANT, Marko: Varuh otrokovih dolžnosti: ali nehajte se ukvarjati z otrokovimi pravicami SICHERL-Kafol, Barbara: Ringaraja, pesem nas razvaja Etnologija *KNIFIC, Bojan: Folklornikom s(m)o vzeli noše: kostumiranje folklornih skupin - med historično pričevalnostjo in istovetnostjo Ljudsko slovstvo SOZVOČJA Slovenije = Sounds of Slovenia: ljudska glasba na Slovenskem Živalstvo *MCGREW, William Clement: Kulturni šimpanz: razmišljanja o kulturni primatologiji Medicina *PERKO, Andrej: Otroci alkoholikov in tiranov Zdrava prehrana DERVIŠEVIČ, Edvin: Vodič športne prehrane Alternativna medicina ANČNIK, Tone: Prisluhnimo telesu: sestav dihalnih in energetskih vaj Kuharice *CORTESE, Dario: Nekaj divjega Management *BAKER, Stephen: Numerati BERGANT, Živko: Osnove analize poslovanja KORŠIČ, Igor: Televizija in kakovost: kako ju razvijati Računalništvo *LAJOVIC, Sonja: Scratch: nauči se programirati in postani računalniški maček VIDMAR, Tone: Računalništvo v oblaku. Del 1, Teorija distribuiranih sistemov ŠTRANCAR, Matjaž: iPriročnik iPAD: osnove in triki za iPAD 2 ZIDAR, Peter: Kratka zgodovina videoiger Arhitektura, Urbanizem ^ARHITEKTURNA zgodovina ZLODRE, Janko: Notice o arhitekturi in drugem Uporabne umetnosti PALMIČ, Nives: Od risbe do slike: priročnik za ljubitelje likovne umetnosti *REMIC, Maja Matilda: Hobi ustvarjanje: več kot 250 zamisli ustvarjanja v različnih materialih in tehnikah Likovna umetnost SLAPŠAK, Svetlana: Franc Kavčič in antika: pogled iz antropologije antičnih svetov Grafika *KRAMBERGER, Anton: Jumbomanija: sociološka in oblikovalska kritika veleplakatov Glasba ASHWORTH, Steve: Naučite se igrati na klaviaturo (Glasbeni tisk): priročnik za igranje elektronskih glasbil s tipkami + 1 CD Alpinizem, gorništvo *KOKELJ, Jernej: Julijske Alpe 360°: panoramski pogledi *STRITAR, Andrej: Gore Slovenije: vodnik *ŠKARJA, Tone: Po svoji sledi: Alpe, Kavkaz, Himalaja Šport *BEATTIE, Rob: Kako preživeti v naravi: od priprave nahrbtnika do srečne vrnitve domov Jezikoslovje POGORELEC, Breda: Zgodovina slovenskega knjižnega jezika: jezikoslovni spisi/2. zv. TOPORIŠIČ, Jože: Intervjuji in polemike Literarna teorija AVTOBIOGRAFSKI diskurz: teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi, humanistiki in družboslovju SCHMIDT, Goran: Dominik Smole Geografija KLOPČIČ, Alenka: Od Samsa do Bakuja NAPOKOJ, Matjaž: Šrilanka REBERNIK, Dejan: Geografija naselij Geografija - Slovenija STEPIŠNIK, Uroš: Fizična geografija krasa Potopisi *FERFILA, Bogomil: Skrivnosti in lepote Antarktike: fotografska zgodba antarktičnih potovanj Zgodovina - Slovenija *SLOVENSKI zgodovinski atlas Biografije *DEVETDESET let Dominika Vavkna (domoznanstvo) Prijazno vabljeni na našo spletno stran http://www.log.sik.si/, na kateri so poleg ostalih aktualnih obvestil, splošnih informacij in zanimivosti objavljeni tudi seznami mesečnih knjižnih novosti, tudi najbolj aktualnih. Izbranim naslovom so dodane povezave, ki podrobneje predstavljajo knjigo oz. njeno vsebino, tako da se je/bo lažje odločiti, katero vzeti v roke. Kajti tu nikakor ne gre za vprašanje, ali brati, temveč, kaj brati. * Še posebej priporočamo. Maja Gregorič Napovednik 14. 10., 20.00 Odprtje kiparske razstave Andreja Kosa, v Stekleni galerijo ob športni dvorani v Logatcu. Razstava je na ogled do 22. oktobra, od 18. do 20. ure. Org.: Društvo likovnikov Logatec, 040 707 300. 21. 10., 20.00 Čefurji raus!, monokomedija z Aleksandrom Rajako-vicem - Saletom, 1. predstava gledališkega abonmaja komedije Občine Logatec, v Veliki dvorani Narodnega doma Logatec. Vstopnice za izven bodo na voljo teden dni pred predstavo v recepciji Upravnega centra Logatec, knjigarni DZS na Tržaški 19 in Turistični pisarni Naklo v Logatcu. Predstava Čefurji raus! govori o najstniku iz ljubljanskega naselja Fužine, sinu priseljencev iz Bosne, in je prejela izjemne strokovne kritike, hkrati pa je takoj postala tudi izredno priljubljena pri občinstvu. V pičlem letu in pol od premiere je doživela že več kot 200 ponovitev, kar jo postavlja v družbo najuspešnejših slovenskih predstav. Org.: Občina Logatec, renata. gutnik@logatec.si. Ob sredah, 10.30 Vadba za mamice z dojenčki, v Domu starejših Logatec. Vadba poteka v manjših skupinah. Dojenčki vadijo skupaj s svojimi mamicami. Z dojenčki delamo vaje po Boobathu (baby handling), vaje za raztezanje in vaje za sproščanje. Z vadbo pri dojenčkih spodbujamo njegov kognitivni in psihomotorični razvoj. Pozitivni učinki vadbe pri dojenčkih: pravilna izvedba posameznih motoričnih spretnosti, ravnotežje, občutek za prostor, občutek bližine in ugodja, komunikacija med mamico in dojenčkom. Pozitivni učinki vadbe pri mamicah: pravilna telesna drža, okrepitev mišic medeničnega dna, korekcija razmaknjenih premih trebušnih mišic, stabilizacija trupa in medenice, pravilno gibanje mamice med negovanjem otroka. Org.: Zavod TAMAL-a, 051 369 900, andreja.troppan@zavod-tamala.si, www.zavod-tamala.si. 6. 11, 15.00 16. dobrodelni koncert z geslom Srce, ki vidi, v Domu krajanov Rovte. Org.: Župnijska Karitas Rovte. Z ZEMELJSKIM PLINOM ZE PRIPRAVLJENI NA NOVO OGREVALNO SEZONO Pred vrati je nova kurilna sezona, na katero se je potrebno zopet skrbno pripraviti. Med opravila, ki jih je potrebno pred ogrevalno sezono postoriti, sodijo: preverjanje pravilnega delovanja kurilne naprave, pregled dimnovodnih naprav, zagotovitev ustreznih zalog kurilnega olja ali drv ter primerna ureditev zalogovnikov. ŠTEVILNE PREDNOSTI ZEMELJSKEGA PLINA V veliko zadovoljstvo uporabnikov zemeljskega plina zanje zgoraj navedena opravila in skrbi skoraj v celoti odpadejo. Vzdrževanje ogrevalne naprave je zaradi čistega izgorevanja zemeljskega plina enostavnejše. Pri izgorevanju zemeljskega plina so dimni plini sestavljeni pretežno iz vodne pare, kar pomeni, da se v dimniku saje ne nabirajo. Za zadostne količine zemeljskega plina uporabnikom ni potrebno skrbeti, saj jim je zemeljski plin vedno na voljo v potrebnih količinah v želenem trenutku. Marsikateri uporabnik pa je prostor, ki ga je včasih namenil hrambi kurilnega olja ali drv, že spremenil v lično shrambo sušilnico ali celo fitnes sobo. Pri Adriaplinu iz izkušenj vemo, da se kljub bližajoči ogrevalni sezoni nekatera gospodinjstva tudi v tem času odločajo za obnovo ogrevalnega sistema in kjer imajo to možnost, razmišljajo predvsem o prehodu na uporabo zemeljskega plina. PRIHRANKI Naj navedemo še nekaj dodatnih dejstev, zakaj je zemeljski plin "in". Z investicijo v nov plinski kotel gospodinjstvo lahko prihrani tudi do 25 odstotkov porabljene energije, z uporabo t. i. kondenzacijske tehnike pa je prihranek mogoče povečati še za dodatnih 15 odstotkov. Nakup zaloge kurilnega olja za prihajajočo kurilno sezono pa stane približno enako kot polovica naložbe v nov, učinkovit, okolju prijazen plinski kotel. Cena zemeljskega plina v primerjavi s kurilnim oljem, ki je trenutno tudi do 15 odstotkov nižja, prav tako narekuje, da je pravi čas za prehod na zemeljski plin prav danes. NEZAHTEVNA UPORABA ZEMELJSKEGA PLINA S svojimi pozitivnimi lastnostmi uporabnikom zemeljski plin nudi kvalitetnejši način bivanja in je priljubljen pri vseh generacijah. Mlajšim generacijam omogoča hiter življenjski tempo, od starejše generacije pa ne zahteva dodatnega napora za ustrezno preskrbo z energentom v kurilni sezoni. V prihodnosti je pričakovati, ob hitrem razvoju tehnologije, da se bo raznovrstnost njegove uporabe razširila še na druga področja uporabe. Zemeljski plin je "in", ker omogoča: A konkurenčno ceno, A plačevanje po mesečni porabi, A nadzor nad mesečno porabo, A dodatni prostor, saj energenta ni potrebno skladiščiti, • A čistočo - je energent fosilnega izvora, ki zagotavlja čisto in f ffH zdravo naravo že danes za lepši jutri, A prehod v nizko-ogljično družbo. o (N !-h m iB o >1 B 1 S -M m M