Chicefo, IU, petek, 16. marca (Merck 16), 1823. Utešalikl la eptevaidfcl f •Urit mr e Levalala a«. Offtse af pshMsaMse: MtT a* Law»4aU in, " STEV.—NUMBER 64. NE MARA Ml | PROTI SMETARJEM. | pravi, da na aodl takšno slepar itvo ▼ področja njono juria-dikdja. PENNSTLVANSKI SENATOR U VERJEN O SLEPARJE H JU PIJAVK. Waahington, D. O. — Kljub I hudemu ugovoru od strani a ve*, nega kurivnega ravnatelja Wad-leigha ae je meddriavna trgovska komisija izjavila, da ne mara nastopiti proti premogovniiki# baronom, ki ao v sedanji aili prodajali po kar najvišji ceni odmečke |in smeti zmrzujočemu občinstvu. Po štirinajstdnevnem molčanju I je komisija odgovorila na pritoš-bo, ki jo je vloiil kurivni ravnatelj Wadleigh dne 26. februarja, j Besedilo tega odgovora se glasi, [ kakor sledi: "Odlok komisija je to, da se [saj ne vmešamo v preiskavo in zasliševanja, ki jih avetujete v | svojem pismu a dne 26. februarja. I "Komisija je mnenja, 4» Je aa-deva predveem taka, ki ne daje povoda, da bi se komisija pečala z njo, niti se ne da predmeta izključiti iz meddržavnega prevažanja. Stvar vodi bolj med reči, [ki jih obdelujejo kriminalne ali civilne poatave v državi, ki ima pravico kaznovati takšne kriminalne prestopke;" 2 drugimi beaedami, komisija j si je umila roke ter se postavila I na stališče, da bo še nadalje dovoljevala , železnicam zakladati premogovniške* smetarje * železniškimi vosovi. 'Komisija Rravi, ,naj le država ali žrtev toži, če Is.-.-c dobiti zado&cVnje. Iftadeljevaltt Wadleigh ae ne nirinja s tem sftliščem. Brž ko je prejel pismo od komiaije, je pisal komisarju Potterju naslednje vrstice: - "'• , ■ "Obžalujem, da ni komisija v stanu storiti nobenih korakov za preprečitev kriminalnega razpečevanja in razpošiljanje rudniških ndmečkov v meddržavnem prometu. "Zadeva, ki aem jo predložil vam, je značilna za veliko števili) drugih, o katerih, so dospela poročila v ta urad. "Upal aem, da ima meddržavna trirovaka komiaije zadoati moči In oblasti v takih slučajih za varovanje in obrambo občinstva pred tak&nimi početji, kakršnih je ob-dol/ena družba Forestone Cosl Company." Ko je bil zvezni senator Pep-per iz Pennaylvanije vprašan, bi li bil on ali kak drug senator pripravljen poseči v ta škandal tr-dejra premoga, je odgovoril takole: "Zelo rad bi sc vdeležil preis-Icnvc v zsdevi smetarskega premoga. če bi le količkaj dvomil o dejstvih. "Kakor mi je pa znano, eo poročila, dospela zveznemu razde-IjJvalcu in pennaylvanaki kurivni komiaiji v roke, pjopolnoma roe-nična v tem, de eo rezne stranko, na raznih krajih v okraju trdega premoga prodajali negorljive od meeke za pravi premog. "Sedaj je treba to aamo le preprečiti In kaznovati krivce. Ker se območje, državne komisije neha na meji, in ker je primerno nadzorovanje ob obetojeČih poeta-vah nepraktična, bi bilo najbolje •V bi meddržavna trgoveka komi »>ja naročila želesnieam, naj od-kUnijo prevažati tiete negorljive odmečke. "V avrho kaznovanja prisade-tih krivcev je trebe le predložiti dokaze okrožnemu prevdniku v juriadikciji, kjer Je bil zločin ia-* rien." Pregled večjih dnevnik dogodkev. ~ Amerika, Trgovska Iromisija noče stopiti na prste sleperskim bsronom premoge. Izkoriščanje otrok na poljih sladkorne peee. IUinoiaka zbornica je odredila preiakavo glede znanih herrinakih izgredov. Odlični odjemalci žganja v VVaahingtonu sc perejo. Unija zidarjev v Chicagu je za vrgla Landisovo mezdno lestvico. Devet oseb zgorelo v ubožnici v Buffelu. Debe je govoril na »hodu jugoslovanskih. delavcev v Chicagu. Inoaemstvo. Nemčije je pripravila nov načrt za rešitev vprašanja reparecij. 16,000 rudarjev zaetavkalo v Ruhru. Zopet dva Nemca ubita. Fašizem prihaja na površje tudi v Španiji. Poljaki dobili Vilno in vzhodno Galicijo. * . / Leninovo »tanje se je melo izboljšalo. Močan potres v Dalmaciji. DEBS NA SHODU NAŠIH DELAVCEV. Ohioago, HL—Gost sneg je pričel neleteveti v sredo sveder «e kmslu pobelil poulične hodnike kakor bi bil še božični šee. Človek bi si mislil, da se bo ob tekem slabem vremenu ponesrečil shod, ki je bil napovedan ae ta večer ta DEVETUTOTAJSST IMČ XA-PRTIH RADI PfcBVBLIZB 0*aining„N. T. — Lani Je dala drževna jetniška komisija aapreti devetiadveječi ječ redi strešne ne-*negc v njih. I>ejetva, fii kažejo iuzmere v tistih ječah, ee nadalje v»«a v komisijskem lets ki je bile pravkar kgiaHuri. tako izgledalo. Toda, ko se je ka zalee nagibal proti osmi uri, ee je pričela polniti dvorana, vedno več in več udeležencev je priha jelo notri; pri vratih eo otepavfcli sneg, potem po hiteli sesedeti prostore v dvorani. Sedeži so bili kmalu zasedeni in pozneje prišed Si so morali stati. Dvorepa čeških "Sokolov", v katero gte okoli 1,500 ljudi, je bile nebito polne Shod je otvoril po osmi uri so drug Oodina, ki je shodu tudi predsedovel. Predstsvil je sestop nika organiziranih farmarjev is Idaha, ki ap ae združili, da bi svoje produkte prodajali narevnoet konzumentom in se tako rešili špekulantov in mešetarjev ter si omogočili svoj obstanek, delav stvu ps preskrbeli cenejše pro dukte. O. A. Koger, farmar iz I daha, je na kratko povedal po ložaj farmarjev. V češkem jeziku je govoril so-drug Hlevačck. Tiho, e rasločno (Dalje ne 3. štreni.) ZALOSTKE DELAVSKE RAZMERE KA PRUU SLADKORNE PESE. Radi miaorne plače ee morejo e-troci hodit v šolo, niti ne matere ostajati doma, da hi skrbele aa I otroke. VBČ KAKOR ČETRTINA O TROK MORA DILATI HA POLJU PO U DO 15 UR VA DAM. IZKO R1 &0E VALSKO 0ABO PIBJE MOL0I O RAilH SHODIH, KAKOR DA JIH HI . Bugene V. Debe, glavni govornik shodu jugoslovanskih in Če-akih delavcev, ki ae vršili v sredo v dvorani *4 Sokol Chieago" ne ze padni atrani meata, je rekel med drugimi "Naši shodi z nabitimi dvoranami s« vrle po vaem meetu, toda čiksško kapitalistično časopisja previdno molči. Mogoče misli, da nas ni, Čs nas ne omenje." LOMOVO STANJE SE JE NEKOLIKO IZBOLJŠALO. Vladimir UJM Uljanov Je ljubljenec TUDI NASPROTNIKI KU ZELI JO OKRHVAHJH. Fašizem prihaja u krnilo v Španiji. Umori delavskih voditeljev so ia zvali oster konflikt mod de-, lavoi in naaadnjald. Madrid, 15. marca. — Imor Salvedorja Seguija in Franciecs Comasa v Barceloni, ki eta bila voditelja delevskih aindikalistič-nih organizacij, je Izzval krizo, iz katere morda izide fašistoveke strahovlada na ftpenakem. Delav ake voditelja sU bila ustreliena pri belem dnevu v glavni uliei Barcelone; krogle, ki eo letele, eo ubile tudi neko lensko, ki šla slučajno mimo. Policije je videla napad, toda ni hotele eretireti n rilcev Med dclevci je zevledelo veliko ogorčenje in zagrozili ao z repri seli jami. Demonstracije ia Izgredi eo na dnevnem redu. fcpenaki fe listi, k katerim spada vsa reek cionerna deenice e klerikalci vred. ee na drugi etreei zagrozili, da stneofievijo eedenjo liberalec vlade ia ustanovijo svoj abeulotič-ni rešim po vzgledu MueaolHiije v Italiji, ako vleda ne potleči de-lavskege gibanje Vlpde je v aU-strahu pri.ela terorizirati detavake orgaeiaeetje. šal da ae ne akrivnem eberolejejo se revele-Hjo. . Waahinfton, D. 0. (Pederated Press.) — Razmere otroikega in maternega dela na miohiffanzkih poljih algdkorne peee tvorijo glavni del v poročilu, ki ga iada v kratkem otročki ured zveznega delavzkega departmenta. Ia tistih podstkov js razvidno, da ne mo-rejo otroci redno obiakivati lol, niti n* matere ostejfti doma, da bi skrbele se otroke, dokler bo v veljevi teorije, po kateri dobivajo tisti ljudje le toliUno plešo, da ne morejo družine niti umreti, niti ne živeti. Delodajeloi določijo, osiroeui odmerijo kontraktnim delavcem po nevadi tolike akrov aa p repu-litev, okopavanje in apravljenje pese s polje, kolikor jik zmozsjo obdelati delevci in njih druline skupaj. Prepulltev ae more vrliti tedej, ko le hi peee prevelika. Zato mora biti to delo neglo e-prevljeno. V tem času dela cela družina od sore do mraka, od ra-nega jutra do trde noči, od 6 zju traj do osmih zvečer. Odmori u južno in malice ao kar najkrkjli. Četrtina vaeh tamolnjlh otrok dela po II do 15 ur na polju dau aa dnem. Delavec aa poletno delo na mi-ehigenakih poljih so preskrbeli e gentje sladkornih kompenij iz iz rudniških krejev v w7virginl ji in celo Iz daljne države Texas in iz Mehike. Ti agentje eo dobili kar po cele karavane družin, ki ao ae dale zapeljati priliki, šeš, da bodo lehko porabili za delo tudi ^nske in otroke ns poljih alad* korpe pese. 8J*dkorne kompeuije so po o-menjenem poročilu najele stare fermerske hiše za te dslavake družine, eli pe poatavile male premakljive kolibe in barake, Id ao ponajvečkret prenabaaane ljudi in v jeko slabem atanju. Do de-aet oeeb je moralo apati v eni se-mi majhni neprezračeni aobi. In to pa ne aemo pri eni družini, nego pri mnogih in mnogih. Ta sts-novsnjs so slabša, kskor pa jih i-mejo ponskod ss živino. Včesib je tej eli oni družini kolibe iz pe-pirje eli pločevine edine streha, pod ketero morejo apati. Tudi ae je Že prigodilo, da je morelo nekaj čladov v družini oetati briz strehe, ker ni bilo dovolj prosto-ra za vae hkrati. Otroški urad je prelakovel razmere v tem tipičnem kraju leta 1920. ter dognal, ds je bilo 67% otrok pri 600 družinah na delu na polju. Ti otroci so bili v starosti od 6. do 16. leta. četrtina teh otroških delavcev je stsrih pod 10 let, a ssmo ene petina jih je starih 14 lei. Tri četrtine deškov in tri petine deklic je pomagalo na polju tisto leto. 70% meter ee je tpdi ubijslo ns delu. Te mete re eo delele dolge ure, a vrhtege ao opravljale še domeča dela. Četrtina družin prejm« manj kakor $600 za sedem meeečno de lo, In ena petina jih je bile plača nih manj kakor po 6800. Več de leveev Je dejelo, da prinese delo cele družine ne peenem polju manj zaslužke, kakor če bi aamo oče delal kje drugod. leto razdobje. Jrl Četrtine otrok ne oblaku je jo šole,, ker morajo doleti In po-magati atarišem na polju. ZIDARJI ZAVRGLI LANDISOVO LESTVICO. Hon pogodba iklenjeae aa pod-tefft najmanjše meade po $1J5 na uro. . STAVKE H SIMPATIJE SO IZKLJUČENE V NOVI POOODEL Ohioago, pL — Po večteden-skem pogajanju je aidareka unija ta teddn podpisala pogodbo.a sveso čikslkih stavbinakih podjetnikov. Pogodba stopi v vsljsvo a dnem 1. junija letos. Podlaga vaem meadam je najmanjša plača pe $1.25 na uro. V stari mesdni lestvici, ki jo j« določil bivši sodnik L^dk kot ras«odnik v spornih aadevah med aidarji in podjetniki, Je bila naj-višje plače po $1.10 ne uro. Ali vsled velike zahteve po sidajjih ee delodajalci, oziroma stevbinskl podjetniki niso mogli držati tiste lestvice. Ponekod so v oeketerih slučajih doMveli zidsrji po $2 na uro, in navadno dobivgjo sedaj po $1«M) n* uro. ; Novo pogodbo so dossgli Členi skupnegt komiteje obeh orgeni seeij. V njsj §p sprejete vse do-lo^be^eplošttegg dogovora, ki ge je bil isdelsl sodnik Lsndis kot]™ tedanji rassodnik. Med temi do< ločbemi je tudi ons, ki preprečuje stšvksnje. Pogodba isrecno poudarja, da ne sme biti stevk iz slmpetij. To* de zidarska obrt ostsns še nadalje popolnoma pnljska. Nobsnih omejitev ni glede na u-porabljanje materijele in drugih sredstev, s keterimi se de doeeŠl skrčenje delavskih moči. Stavke, ki so v območju sidsrsks unije, bodo porevnsli potom reasodiŠČ. Podjetniki, ki imejo ns delu sider je, ne amejo z oglasi najemati več moš, kolikor jih je treba za dotično delo. Čezumo delo je dovoljepo le tam, kjer bi bilo v nevarnosti Življenje ali premoženje. Doleti ne amejo v sobotah popoldne, ob ne-deljah in petih glevnih praznikih v letu, če tega ne dovolite obe or-gsnisacijl. Za tako delo je določena dvojne plače. , Pričakovati je, da sprejmejo to pogodbo tudi druge etevbinoko u-nije. f MOTI FILIPIMSKI KABINET - Novi kabinet eo vee tri politi*n« etrenke sogiaano potrdile. Nove Weodo-ve edseiaietreeije go vereerja Weoda eeeteji is aael«dnjlh *U nov. Tajnik sa aetreaje sadev« dr. Jeee P. Uureh finančni tej-ni k Alherto Berretto, emlni tej nik Jeee A bed Saatee; pol jedel eki tajnik Rafael Corpaei trge einekl tajeik Salvedor Uguda Uaahington. D. C. — (Koder. Preaa.) — To meato konklavov In koaveneij bo imelo v avoji eredi novo vrstno skupščino. Dne 11. meje se snidejo tukaj pollcsjks ne svojo mednerodno konfereiu-o. NeČelnice Ženskegs ur sds v wsshingtonskem policijskem de-pertmentu Mre. Mine Vsn Wlnkle ee sedej mudi v K v ropi, kjer pre-učava položaj 'ženske policije V tujih dežele h. Ts poroča, da nima večine poiiesjakih uradnic previee do aretacij. Polieajka prejeme manjšo plslo in nima niluklne pokojnine. Anglelke polMke bi po ietem poro/ilu igrale odličnejlo vlogo, če N. bile enakopravno s svojimi stanovskimi toveriM. V Združenih država h imajo lenake v polieijeki službi isto mesto kakor moški. Čeprev nimojo policijske uniforme. Plačo doblveja leto, in določane jim Je lote penafji kskor OKRAJ OOOK UTBOVB dobiTI si trnu tUjh sobhike Sprtnffleld, ni - Po predlogi, ki Jo Je uvedel drievai Cootle v poelaaaki shorniei ae kiti lUvUe višjih aodaikov v okraj« Ceok povečano a dvajset aa Itiriiedvejset. Moskva, 16. maroa.8^— Splošni Leninov pololej ae je nekoliko la-boljšal. Uredbi buletin, isdan v sredo popoldne, ee gleei, de zdaj še ni nevarnoati. Lenin Ime še vedno telave a govorjenjem in one roke in noge sta pepolnome otrp-njeni. Štirje najboljši adravniki so ob njegoyl poetelji. Moskva, 15. marce. — "Ae U nesreča, največja med vaemi, Je morele priti t'* Teko je vtkUknUe neka lana ia starih aristokratskih krogov, ko je slilala, da Je Lenin obolel Njen eoprog Je padel v boju s boljleviki ln vae njeno po-ssstvo jo bilo saplenjeno — valio temu je lena v skrbeh aa Lenina. To je samo en dokea, keko al ja Vladimir DJ1I Uljenov-Lenln o-svojU srca vaeh Rueov, ne samo delavcev in knmtov, temveč tudi svojih razrednih in političnih nasprotnikov. Vsa Rusija danea čustvuje a Leninom in mu Šell okrevanja. Lenin je med Rusi znan snoatevno kot IljMt kmetje mu pravijo, tudi bsOuška (očka) Iljič. In danea gre vprašanje od ust do ust po meetih in veeeht "Kako Je mI HJil! Ali je ree bolan f Da bi ie skoro Gadrevell" — Iljlč Je postal ljubljenec vsega ruskega naroda. henina je sedel delni mrtvoud, in aioer le drugič, Ko Je prebolel prvi napad ie «e vrnil ne delo v Kremi v aadejem oktobru, je bilo ttpM'' »K tode Iljič jih el ubogat. Vrgel ae je i vso »prejšnjo enerlijo v avoje posle in delel 18 ur dnevno. V per mesecih je bil sopet slebši in morel je prenehati s delom, fiol je v bolnilnieo, kjer mu etrelete njegove eoproga in stara sestre Me rije, ketere je soursdniea "Prav de", glavnega glasila komunisti* ne stranke. Pred krotkim mu Je bilo aopet toliko bolje, da je pri Jel se pero in napiaal članek ae "Pravdo", ki je komentiran po vaem svetu. Zadnji teden so delevel Moskve risme. Na vslikem shodu so govorili Kamcnev, Lunačarakij in dru gt. Lunačereklj Je govoril o trlum fu ruske revolueije In Sovjetake Rusije. "Vsi neli sovrUniki so premsgenl in eelo ameriški senatorji pri nisva Jo neto sksieteneo in moč," Js rekel govornik. Neto (Dalje ne 8. etrenl.) INDUSTRIJSKO SODIŠČE V KANSASU PRIDR V ROKE DELAVCEV. Pereons, Ksns. — (Pedsreted Preee.) — Oovemor Devie je imenovel Lee Ooodrichs, člene unije lokomotivekih kurječev, aocjplkom ne induetrijakem sodišču. Ds v is , ki Je bil isvoljen sed-njo jeeen ne temelju protiindu-atrijakoaodiščnega programe, ne more odpraviti tagf eodišče, ker imajo aagovornikl sodišča le vedno veČino v legisjeturi. Governor pe lehko imenuje nove sodnike, kadar je meato ieprasnjeno, In odločil se je, da v vaakem takem slu-loju Imenuje unijsksgs delevee aa sodnike, vsled čeaar iagubi indu- strijsko aodilče avoj protidelavaki anačaj in poštene mrtvo. NEMČIJA GOVORI 0 MIRU S FRANCIJO. Saetevtla be^ndnaferije aa dMfe« 16,000 radarjev ilavka v Ruhru. EOPIT DVA NRMOA URITA. PiljaM dobili Vil-ro ii vn 8allci|i Poslaniškt svet ? Partau Je dal vse, kar ae hoteli. Perlz, 16. marca. — Zavezniški1 poejaniški cvet Je včerej končno določi) mejo med Poljeko in fiov Jeteko Riuij«!, Poljeko jo dobile V lino in vzhodno Oelleijo. S tem mllokom eo Poljaki dobili vae, kar ao zahtevali, ne bodo pe sadevoljni Litvlnel in Ukrajinci. Ml v mi js sdtatre Vilno za svoje oeesto, ker Je naeeljene večinome s Litvioei ia tvori v^lno lelesnilko središč« ne progi a*d Nemčijo in Rueijo. Vzhodna Oalieije Je eeljeae a Ukrajinci (Melonisl), ki so v večnem konflitku s Poljaki. Utvinije in Rpelje eedv boete pri zašli sklepe poelenilkegs svete In epor redi poljsko-rueke meje s tem le ------ Moskovska vsem seveznilkim teateo noto glede rsMtvs memel-ake ga vprsšsaja. Rueija pravi, da ae prianave detileege aaključka Chieago ia okolica. V eebote esagoče Jaeno la mreio. Vzhodni vetrovi. Tempereftere v zedajik 14. urah t najvišje 96. naj«.«je 10. laade ob 6, setde ob 6 JS. « -A.'. * -m London, 16. marea. — "Dailjr Telegraph " je prejel poročilo ia Berlina, da Je nemlka vlade pripravljene izjaviti, da ima nov na* Črt aa rešitev repereeijeksge problema. Nemški aunanji minister Roaeeberg bo govoril o tem ne-črtu jutri v parlamentu. Nemčija je pri volji najeli mednerodno po« sojilo sa kritje repere ga pokopali v Shacburgu po kaUliških obredih. ■ Rojaki, tu. vidite; koliko stroškov in. aepotrebnih sitnosti na pravijo uki člani, ld ss nahajajo isven naselbine in v bližini drugega društva, pa ee ne brigajo, da bi preekrbeli prestopne HsU. Rav-no pri našem društvu imamo člane, ki so le nad leU dni od tu, ps si še do danes niso preskrbsli prestopnih listov. Nekoč sem na seji o tem omenil, naj šUni opozorijo evoje prijatelje aa preetop-ne llsU, po sem bil sa vrnjen, da eem prestrog, Ur da imamo od o-nih članov korist, namreč lOe aa meeee od vsakegs. Tu vidimo, koliko drugih stroškov nam povzroči onih lOc. Povem, če bi imeli Še kdaj urejevati teke sitnosti ob smrti čUns, ds rajše odstopim pd društva. ČUai 8. N. P. J., so mi dejali v Pittsbnrghu: Zadevo glede doetojnoga pogreba uredite vi j v Coraopolieu pa: Saj Je tam dovolj njegovih prijateljev, kaj hešeiao Um ai vsi. Pokojnik je bil rojen na Krki ia Dolenjskem, Ur prilenjea v i-lbližnjo vas Videm, št. 22. V sta-ivffem kraju aapsIŠi leno, dve hčeri in dne. Star je bi! 48 let. — kad IfiisMI, prode. dr. 3S0 5. N. P. J. SLIKE IZ Ooraopolig, Pa. T Na žalost moram poročati, da Je umrl naš rojak in eobrat Lovrenc Tomalin dne 2. marca v bolnišnici Eaat Margaret v Pitteburghu. Bolehal je samo pet dni sa pljučnico. Pokopali smo ga dne ft. marca. Da ae Jo pogreb tako dolgo zavlekel in je pokojni naš rojak še celo štiri dni všHral površine toge eveU, Je bil vzrok tale. Umrl Je dne 2. saarca ob 11. url zvečer. Lastnik njegovega sUno-vanja je prejel o tem obvestilo še: le ob 6. uri s jutra j. 2al ss ni potem nihče pobrigal, da bi smrt pokojnega člana Ukoj naznanil društvu, kaUro je o smrti izve-delo šele v soboto dne 3. t. m. ob 10:80 zvečer. Nekdo je potrkal na vrata mojega stanovanja in povedal novico o smrti pokojnega iiaaa TomaŽina. Izvedel sem, da ja še vedno v bolnišnici, ona dva, ki sU prišla U naznanit, da samo poisvedujeU, če je pokojnik plačal društvo. Rekla sU nate, 4* je to dobro in da se nam ni treba nič brigati, da je zanj že preskrbljen prostor, kje bo le-žel na mrtvažkem odru in da eo njegovo smrt tudi javili Ujniku društva št. 118 S. N. P. J., v Pittsburghu. Vsa čast tajniku Mirko Čopiču, ki je bil tako pri jasen, da nae je obvestil s dopisnico o smrti o-menjenega braU, katero dopisnico pa amo prejeli šele pet dni po smrti pokojnika. V zadevi se ni dslo nič veš opraviti. Po onih oeebah smo bili torej informirani, da je vseeno, če pridemo v Pitts-burgh sli ae, da eo 'javili Um-kajšnjemu društvu Ur da so sami člani 8. N. P. J. Rekli sap, ker je pokojnik neš sobrat, član aašega'dmltva, se moramo vseeno prepričati o njegovi emrti Ur udeležiti pogreba, daairavno smo oddaljeni od Pittaburgha 16 milj. (Pokojnik ee Je bil tja preželi! sa delom. presUpaega Usta pa nI vsel, daairavao smo ga na to oposoriVi.) Naslednjega dne, to je bilo v nedeljo dne 4. marca, nae ja šlo doli šeet članov in Hi smo v hiše, kjer smo bili informirani, da bo pokojnik ležal na mrtvaštem o-dm. Tam pa. so nss debelo gledali, ko smo vprsšali po umrlem članu in rekli eo. da oni sanj ne vedo. Gospodsr Um je rekel, da je bil ssm med onimi, ki so prišli k nsm povedat a smrti pokojnika, a po poti so se pora sv ubili in prišli šels ob dveh sjutraj. Tele-fonično ao potem IsvedeU. da so pokojnike oiMtjall ia bolnišaiee, ker ee ni nihče sglaaU, da ga prsvaasss. 8 težava smo našli pokojnika Uss, kamor odpeljejo U-ke, ki ao kres sredstev ia ss nik-če sanjo ae zanima. Prvi pogrebmk je rekel, Oonaoaat, Ohfto. — 6 tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijatelje« Ia snanoem, da nam je kraU emrt nepričakovano ngr%bila dragega aiačka Antona Kodelja dne 4. marca. Zvečer ob M »45 Je aa vedno zaspal po kratki in mučni koleni pljučnici. Star je bil 1» meeecev ia 12 dal. Pokopali eaio ga dae S. marca na tukajibjear katoliškem pokopa- liščuTT-r™ Zahvaljujem se mojemu brata Avgultiau, svaku Antonu SUge-\ee in njegovi leni Rod, ki ao nam stali aa strani ob čaau mučne bolezni ter aa kraone vence In šopke, ki eo jih derovali. HvaU Antonu Peako, njegovi ženi Mafrjr, rodbinam Ogrin ia Sod-mak, mre. fiebečiš, Mre. SUrle, mrs. Salek in mrs. Ani, njeni hčeri Drsgioi Skender, Ur veem skupaj sa krasne vence in sočustvovanje ter sprejem na sadnji poti. Rojakinji SUrle ip Salek eU napravili ovoja dva eiaova, da sU nesla mladega pokojnika k večnemu počitka. Hvala Jim kot kot voeai skupaj. — Nepozabne-mu.sinčku želimo miren pošiUk. Žalujoči ostali t Valentin ia An-tonU Kodelja, sUriša, Pavlina, Antonia, Mar? in Rosi sestre ia Valentin, brat. — Kodelja. Heffs, O. — Poročom žalostno vsst, da smo isgubiU dva društvena ljrsta, ki smo ju pokopali v o-nem tednu. Bila sta rodom Hrvata in dobra člana društva "Bratstvo", št. 4 S. N. P. J, Eden ee je vračal ia dela v rudniku in ae je po nesreči sedel ob šico, v kateri je bil močan električni tok. Bil Je namestu mrtev. Bil je ožeajea Ur sepušča v sUrem kraju soprogo, tri sinove in hčer. Drag! si je pognal krogljo v glavo, da je čes dve uri umrl. Vsrqk samomora nam ni znan. Ril je samce Ur Upušča v starem kraju dva braU, dva pa tu v A-mertkl. Društvo je obems pokojnikoma priredilo dostojen civilni pogreb in vsakemu je kupilo veaec uvelih cvetlic. Radi delavskih rssmer od tu sc ne morem pohvaliti. Le toliko Je rsalužks, da zadostuje zs borno livljtaji, tega pa ie misliti ai, da bi si kdo lakko polom kak oent ne stran. Msrsikde ee tolsži, ds bo boljše, ko bo prišla aa krmilo U ali ona stranka, pa po mojem mnenju bo Se sUbŠe, dokler ee bodo tako meajavali. Le poglej-mo malo pO sveta in videli bomo, "koliko strank je. Vsak podpira svojo ia pravi, da je ajegova naj-boljša. Dokler bodo deUvei U-ko raskropljeai ia se ne bodo združili ter skupno glasovali sa svojo stranka pri volitvah, Uliko časa ne pričakujemo niš dobrega. Dopisi o "Proevett" so neka Uri res dobri ia podučljftvi, kar pa ae tUe onih o družinskih razmerah. bi šlovek eadil. do eo bol j spodobni so uredniški kol kot sa j«vno«t. Ko Je ena aašela. tedaj drage ae morejo končati ia Je ae Nearadi- tpreeejl. ' sgnshi i "Baroni premoga To1 smeti namesU premoga.'v™* Ali je to novica! Kaj pPf0' slej prodajalit * Um, i e e e Čudne reči ae gode po sveta. V Švici se je ustrelila nevesu pred oltarjem v trenotku, ko J0 je hotel duhoven poročfti z mo. žem, katerega ni marala. V Chicagu je mUdenič, ki Je neozdravljivo bolan, ustrelil 8Vo. jo ljubico iz razloga, da je druri ne dobi. 8 V Michiganu Sivi ameriik* "Vodiška Johanca", ki je vleki* adravnike, da ima 118 grsdor vročice. Vročjca je prihajala 0<1 vroče vode, katero je imela de. klina v mehu pri golem teleiu. Teden dni je vlekla zdravnike it časopise. Newyorški župan Hylan zahte-va $25,000 letne plače zato, ker nič ne dela. Od zadnjega poletja si je vzel 77 dni počitnic. Francozi in Nemei se prida, pobijajo v Ruhru. V Parizu pn. vijo, da ubijati Nemoe so sank. cije, ubijanje Francosov je pa q. mo«, ki se ima strsšno maščevati s novimi "sankcijami." Fašisti v Italiji sanjajo o itali. Janekem cesarstvu. Mussolini bo prvi lUlljanaki cesar, kadar * mu še malo bolj zmeša. Na Slovenskem je deset strank v volilnem boju. Majhen narod — velika, politika. Lenin je bolan. Toliko časa »o kričali o njegovi bolezni, da j« nazadnje ree zbolel. . 0 0 0 Vse to pa ni nič v primeri « Um, kar se godi na Irskem. Sedemsto let so se Irci tepli i Angleži, namreč katoliški Ira Med vojno in po vojni do zadnje spomladi so Angleži vlačili sin-fajnovce po svojih ječah. Lani ao Angleži dali Ircem, aamreč katoliškim Ircem, sinfaj-novcem, svobodo. Irci pa se tepejo dalje t —Ijrci. Angleži so pred par dnevi polovili čez sto sinfaj-novcev na svojih tleh'in jih poslali drugim sinfsjnoveem ns Irskem a namenom, ds jih ustre-le. Sinfajnovol, ld so še včeraj smrtno sovražili Anglijo, imajo danes v angleški policiji zaveznika, ki jiih pomaga loviti njihove brate, da jih oni postavijo ob zid in počijo. Angleži ne streljsjo Ircev, ne zapirajo jih več v svoje ječe, pač pa prepuščajo to delo Ircem. Irci zapirajo Irce v Irske ječe — Irci streljajo Irce. Angleži se lahko smejejo, tako smejejo, da ae drže za treba-he. Pri tem si ps mislijo: "Le dajte I Enkrat vas bo že konec 1" o • • In kaj se godi pri gg. kutarjiht Slabo je,'slabo — kakor povsod, kjer se je naaelil satan. Zadnje dni se je Kazimir vrnil is Floride zdrav in pomlajen. To je dobro. Čakala ga je novica, katero mu je naatavil Brenceljt Vsi soeislisti v Chicagu so poginili l— • Ni mogoče t sc je zsčudil Kazimir. čujf — mu je pojsenil Bren-celj. Bil sem pri gaUrici Tribuni. "Povej mi, dobra stsrks, ko-liko socialistov je v Chicagu t" sem jo vprešaL Stara Šlogarica je hitro razmetaU karte, it* teknila koščeno brado, namežik-niU s sivim očesom in konštatira* U: "Vidim tri miljone črnih kosov. Csi so črni. Ni enege rdeče-gs kosa ni med njimi. To je da-kes, da ni niti enega socialista v Chicagu t" Vsi, kar jih js bilo, so se izpremenili v frančiškane t vsi Čikašani so dsnes frančiškani. Tsko je, kakor je Bog v nebe-sih in hudič na Kleku." In k temu — je končal Brencelj — re-Ičsm samo še: amen._ T. B. ksteri moški se dobijo, de posegajo v sadevo, ki je bres vaškega pomena. Absolutno protesti ram priti tskim dopisom. 6b Je ksters res Uko neerečns s svojim »noše m, nsj ga vendar pnsti, ps b" konec besedi, sli more ravno ves svet vedeti, ds je ona nesrečna T Če pa Je ketera toliko srečns. Js ima dobrega moša, se ji tudi m trebe hvaliti in delati drugi« skomine. Privoščimo gs ji. s ona naj bo tiho, da *e mož radi hvale ae bo prevael. Če bi bile žent odstotkov zvišanja mezde in 44 ur dela v tednu. Delodajalci ao obljubili tudi bolje saaitarne razmere v delavnicah. Stavka pleteninarjev v Ne\v Vorku ae nadaljuje. Lautniki de lavnie hodijo od hiše do hiše in LcK<>vvj*jo atavkarje, naj ae vri u* jo na delo in puatc organiza-Ljjo, ali brez uspehe. Unija pivovamiakih delaveev v C. Uuiau je izgubila 3800 članov, odkar jo prišla prohibicija. Prej jc imela 5000 članov, zdaj jih je komaj ie 1200. Delavci bo ae Iptili drugih poklicev. Pred prohibicijo ja bilo v St. Louiau 7 pivovarn, danes so pa vee zaprte, razen acd uiih, v katerih izdelujejo mehke pijane. Iz por unijekih pleskarjev v San Kr;m<'Ueu ee je razširil na vao Iv a h lomijo. Organizirani stavbin-ski pogodbeniki bi radi odelo vili vse organizirane pleekarje in vpo-alili le skebske delavce. Unija« lokomotiviUh strojevodij, divizija št. 19 v Bloomingtp-nu, 111., qdpre kooperativno ban ko. Unija obdrži 51 odstotkov deležev, druge pa proda delavskim organizscijem in possmeznikom. Banka bo podružnica ccntrelnc bank p v Clevelandur katero vodi omenjena organizacija. «tov in število miljonarjev rasto. — Vaaka mornarice na avetu bi morala biti potopljena ua dno morja in želim, da bi imel mo*. da bi lahko to storil Patrijoti sem je bedastoča 1 O kapitalistih ae jo iarazil naravnost pomildvalno. On črti njihovo delo, njihove miljone, a oe črti ljudi. Saj kapitalisti aami to aužuji v današnjem redu, nima ji prijateljev in tiaoci jih kolnejo. Ob zaključku govora ae je zahvalil za naklonjenost alovenakih, čeških in drugih delavcev, ki ao ga posetili in sa cvctliee, katerih je dobil drugi šopek. Rekel je, da so mu Ijnbfie kot vsi Itoekefellcr-jevi a krvjo obliti miljoni, kajti darujejo jih prijeteljaka srca. Shod je bU končan ob pol e-najatih. PROSVETA —— Razne vesti. DIM NA SHODU lf AftIH DELAVCEV. (Nadaljevanja o prve strani.) je govoril mož, ni rabil kakih fraz in nato predstavil sodruga | Čunnea, socialističnega kandidata za župana v Ohicagu. Cunnea je podal malo zgodovine o volilnih borbah od leta 1912. dalje, ko je bil izvoljen kot državni pravdnik'za okraj Cook. Govoril je o goljufijah voditeljev kapita? lističnih atrank in njih prizadevanja, da bi ga izpodrinili pri volitvah, a uspele jim ni itt on jO bil izvoljen. Dalje jc tudi pojaenjc-val vzroke, zakaj je eocislističns stranka pri volitvah nazadovala pozneje, leta 1916 in 1920. Kadi sedanjih kapitaliatičnih kandidatov za župana jc rekel: "Kaj ata vam pa ta dva moža obljubila? Javno laatniŠUo. Da, lepo javno lastništvo jc to, ko boete moreli plačati $68,000,000 vode, ki leži v delnicah kopipanije poulične že-leenice. Oni tolmačijo predajo javnih naprav meatnemu leetnl-stvu po svoj^." — Cunnea je žel burno odobravanje. llobcrt How, soc. kandidat sa mostnega blagajnika jc tudi govoril. S svojimi dovtipi proti kapitalistični družbi je vsbudll veselje med udeleženci. V tem pa je dospel sodrug Debs, ki ga je občinstvo le težko pričakovalo. V mak spoštovanja do stajrega bojevnika ao udeleženci vetali, ko je stopil na oder, in burnega pozdravljanja ni bilo konca. Dve mali deklici ata prišli na oder s velikim šopkom rdečih nageljnov in jih izročili steremu bojevniku. H prejel jih je z veseljem in deklici poljubil. Debsov govor jc trsjsl nsd eno uro. Poataral se je mož; kar jc videti na njegovem obrazu, toda njcirove oči fe gere, glas mu js /i v in njegove geete eo še kekor kakegs mlsdcniče. Med avojim aovorom je pogosto morel prenehati radV burnegs odobrsvanja. Kapitalistični liati ga ne imenujejo zaetonj, da je magnetičen; a svojim atvarnim dokssovepjem in prikupnostjo nsprsm masi zna pridobiti pozornost poslušsleev. V gin vnem je Debs med svojim govorom posivljsl delavstvo, aaj misli, misli in ae uči. O vojni je rekel, da je bila pričeta ss kapitaliste. nadaljevala ee je^za ka-pitsliste in končala zanje v Izgubo delavstva. Rekel je t 41 Shode, )'akorŠnega imamo nocoj, obdrže-vamo in jih bomo obdržavali pe v»efa>ea4.0. PjSSntMUaeaaemšaaea e gl. adhaeelki, hI deleje v glevaem ueaaai •e vrli lakelai VSA PISMA ki M —--U--al Mi^b M BMlavM DENARNE POŠILMTVB IN STVABI, U »a il«a|s aL leeMieakiaga SaUA^allaHe^m* ** ' TajalHvs 6.N. P. J., SMt«SS Se. Lm* asUavfstoS^oti^ s. V1rfV! sasrSosl!1 Vam arltalks mlm^m aailassa !■ • «1 hssloialasM mJ^rnmm sa oal ^IIIUU * W P*"'^' P®"'" ▼ a®' om f a voravaom ww aa| IM V — Val dsglel la drugI aplal, naenanSa, eatsal, milslm ta sploh vsa |sf SIVIHOVA /IjHflVH A V/IJH/llJI JU ii V dno/inhh IAOEM SVOJEOA PRIJATELJA Blaša Možina, doma is VaUkega Brda pri JelšeBah, latrija. Ako kateri rojakov ve za njegov nsslov ali pa ako bo aam bral te vretiee, naj se mi takoj priglaaL Imam mu poročati nekaj selo važnega Is ataregs kraja. Moj naalov jot Joe 1'jčič, P. O. Itoz 182 Oleneoe, O. (Adv.) ŠOLA ZA BABICE hi t«U pnuu u—it»>HI« to M« rrtMihi m litr^htoM« rtoNM, MM ■ a MM»Ml)lr« to 4*1* M Srtav* t uaijl. *•»• msmim m PlMk m« to toM m aaatov i ^ DR. SOUKUP, SSSO WaH SSad St., (Cer. MSlaed), Chlaage, IU. > POJDITE ZA DOiAEJt— gaa DO S100 nekaj nevega, al stare aH Polje t um nova sd ara- pr« >kuno pere. Danar vrnemo, aae n uko kot opisane. Agent je iasaje i"" proraniiiv o*'''" *m gn svisfvs okraj ae prt«i»j«. Pillu nam pe __Mvatere Aa 4aaa« fakleas Foaataln Pa. W m je aa vse maiTMtt, ^l^mtSTLit^l&.T ' M jo ohreall le pri življenju. kar|________' pa je kilo vae aemenj in ker je aa /ustvovsi z aami kot za svojim lastnim otrokom! ks enkrat na»« najlepša hvsls vaem, ki eO jo ob Iskali ob mhvsšken. »dru ln se vddeSIH pogrebe. Tebi, drege sala Roate. pa šalimo, polivaj mirne In lahka naj hode letei ame riška gruda Žalujoči oetoli: Pater in RiMsIija Pereaič. nUnai j Frank Joaeph in JoMl. bratje; Metikle Parmi/, neairs K<#nlhvienr. Ps pstreMrtne. MsSU m ZA KUHANJE PIVA DOMA Jatama v Is m Orane poirr»S< kahanl vadna' le nefbelSs m aem. Oakltl je taSl firirha at^' kila^fiin raaa^k ^aaaav« Ml ram 4eeUvia»a aareHle pa pe 4U taCna t vaa kra^e. ^ 'irtftftjm. sla44i#ar|a« In v pro- K mm plri4t5Tik^n iiS i i ifr rmacije na: FKANK oeai 5 E V E R /v f b M 11 Ai|fT*apfQi|s i^nalle Priporočljiv/o m odpo^oi pri zdreV|jei|jb erbeČlce h iMgnlh Mss«)L CtHAMOt Vprai^ti pri U«le«| lal^tjit. VV F btVLRA CO. C I U U/»l»ll>«. t« * KNJIGA ZA CELO 2IVUENJE. Najboljše Cigarete ZASTONJ "ČTT rhIMMI DR. P.*J. KERN, 8233 at. Clalr A ve., Clsvtlisd, Oblo. (>........ .. DOMAČE PREKAJENE MESENE KLOBASE ne agsjsle! moje str " nt. Bo •u petem ke hI vam klahesa , . ■ jih nssaj, na In vsak aent vam vrnem, am druga klabaaa kakor PtSIte L poli j tla JOSEPH LESKOVAR. 810 — 14tb St, Raelms, Wis. EMIL KISS BANKIR« 133 SECOND AVE., NEW YORK CITY Pošljite vala darilo sa velike noč takoj« da as doba pravočasno. 1 .. i liaanfii iiSa i Jas aaMlism 4anar v vas kraja Jsgaslavtje pe #altl in heaajavaa. ' Meamm 4anar m Vtepe to plnčem pe 4^ akrasU. I^N^aiaia fMKaaNHNaMI^iiilMi ■n va« šrte pa orletadal aanl drsSft. Dapremljeia rajaka Is »tare-ga kraja. PttHe a« pojaanlla aa EMIL KISS BANKIR, SECOND AVE., NEW YORK CITY POŠLJITE VELIKONOČNA DARILA SE* DAJ — DA SE SPOU NUO NADE VAllH V STARI DOMOVINI, Velika nel be sa. 11 domovini mnogo I^Jto, mkrn lla neme Osrile v po« ma, da utsta peejmaja VsSI prihranki se pomnola vaaka lato po 4'*, skeJih ula-llte pri naa na "Sooclal li Ato nMI MMH MNHV jJmP Mh le 4emevtne, aM aho ko4eto toaimaali naaal daaamv ^kaMilla I"' * pom' aop|nv( novnlia Uebaa navadSa hmeplelne. FRANK SAKSZa STATI BANK SS Coemaail M«Sm Tava* IV. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO ^ . < Nemški valpet h i r Konec.) "Ko »c vzbudim, je bil ogenj ne pol pogMil, meaee je bil i^te bnkoTje pogledal, eli berete nI JUe nikjer. Opeharil me je bit Jesen vstsnem in hočem oditi do« mov." , "Ker se ni zazdi, da je v gr-asovju nekaj pobilo, kakor bi kdo stopil na trhlo rejo in bi ee ara prelomile pod nogo. T odi eeas kmalu zagledal nekaj visokega, da je ilo proti meni. Ko je stopile ia sence, eem vedel, da je človek, posnel ga pe nieem ie. To aem vedel takoj, da beral ni, prevelik je bil. Zagrabil sem krope-lec in sem počakaL Valpet je bil. Ni a* Uko j sposnel in je rekel: "Kaj Igsi drvaf" "Tvoja niso, kakor moja no, kaj ti aurf" pravim." "jt, si tif" "Jas, le čakaj, Sekaj, kaj boji, greva vknp. Morebiti kevn t eno rekle, ali pa dve," reiem in grem aa njim." "Hitro je stopel in jas vfttrie njege. Ni mn bilo povolji, da je dobil ravno mape. Precej ftasa nisva ee sunila ničesar. On nI vedel, kaj bi rekel, bal eo ase je, ker ava bila sama ponoil, jas pa nisem vedel, kake bi saftel. Tako prideve is koete venkaj na ravan. Do grada ni bilo vel dalei." "Ti, kaj iawi ti s eno deklico, ia val s katero f Zakaj se vedno tam potile! okrog f" ga vpra- fSU "Mislim, da nisem dolfan odgovarjati" — pravi on." "če ti mislil, da ne, jaa pravim, da." Primem ga sa ramo in pravimi "Ne bol ee premeknil s mesta, dokler ne bol prisegel in ee sarotil, da te ne bo nikdar vol v vasi videti pri njej. Če nelel, pa ti bom predrobil lile in koeti, - 4a m* bel pojmil do smrti." "Isknial ae mi je ispnlHi, toda dobro eem ga imel v kletfah." "Ne bel obljubil f ' * "Obetam," pravi. - Takoj ga »» "Oorjc ti pe bo, le na ostane! mol-besed s." BU je ie kakih de-eet stopinj od amne." "če me prav ni vel k ljubici tvoji, aaj pomnila me bode. Zdaj l- Jo Jo rpi je sa "Ko to jesa, nekaj sorjovem in ee a| •tim so njim v dir. A ušel mi tisto no*." "Da je to res, kar mi je eled povedal, tege nisem mopel verjeti. Vendar peklo me je nez-naneko. Da bi co bila ona »pozabila, ki sem jaz toliko etovil nanjo, vol nego! i na vse fenekc tega sveta, tege nieem asogel verjeti. Če sem pa Apet pomislil, kako rada je govorila i njim svojo nemili, no vselej, kndar je mogla, kako P je proti meni izprcmenila, pa eem skoraj aaoral verjeti Pa le je res, nekaj bom naredil, naj ae podere' vee svet. Nje eame nieem mogel vprašati, ali je ree, kar je dejal. Sram me je bilo, in nieem vedel, kej bi požel, če bi iz njenega odgovora a poznal, da je taka. BOS je od dne do dne bolj bleda, tiha, malo je je bilo videti To je bHo ie slabo znaaM-nje, stt jaa aem ae vendar ie to-laiil, da pomen ja kaj dragega." "Tako sem bU neko nedeljo v cerkvi Žegnanje je bilo, natlale-ni smo stali. Tam spredaj je v posebnem evojem stola sedel in dremal nal grašžak. Za njim je etal valpet, oeiral ae po cerkvi eem-tertja, velkrat pogledoval name prav saniHjivo." "Polog asene je etal fant is' bliinje vaai, ki je pred menoj ko-dil ss klerjo mojega soseda. Zato ker aem ga bil izpodrinil, me ni mogel lahko videti Danca pa je bil nekaj vee dragi, šepetal mi je vedno kaj na oko, norčeval se iz valpta in is dragih reli, tako da mi je bil ie prav siten in nad-leten. Ko asine mala in ae vstopimo pred cerkvijo, je bil zopet pri meni in govoril marsikaj." "Kaj pa dekle tvoje, kako ae kaj imata f Zdaj jo bol pustil, to ae vejlaf" pravi" ,/■/, ."Zakajt" "Glej gs no, ksj ne vel, kej govore ljudje f Orelili emo, gre-iili! Ordo je ree, da te je tako vodila za noe. Ta hudičev valpet je vohal okoli kile. kškor sleden pes. Treba mn jih je bilo nameta. ti po plenih. Jas aem zmerom lokal, kdaj bol to storil, kar bi bil Sk izmel nas." "Zatorej je vendar ree", sem jas dejat Zavrelo jc po mfenJ, valpet je ravno a svojim graiiakom Vi Ni! potegnil venkaj; ne planil nanj, podrl tU in zabodel. Bil eem vee divji, kakor iivino. nie me a» bilo sram. ničessr ae nisem, bol." "Primite ga!" je križal gre Mak, pa nikee se me ni upal dote kniti. Pobegnil sem izpred cerkve in iel v hosto." "Tem leiem na mah. Nekaj ča aa ee mi je zdelo, de sem na tujem evetn, da nisem tieti, kakor eem bil, mislil sem. da ae asi Vee le eanje, Kmelu pa se mi kri umiri, začnem premišljati. Kaj eem storil f Človeka aem umorili Groza me je' bilo. Valjal eem ee po tisk, najrejii bi se pokopal ▼ zemljo, da bi me ne bilo vel. Vee iiv-Ijenje je zdaj izgubljeno. Srda, mir, veeelje, vse izgubljeno. Kakor Kajn nimam vež doma, dobrotniku svojemu ne smem vol prod oži. Zakaj aem storil to? Za-Jcaj piaem poelušal besedi drugega oleta svojega, ki ase je prav olilf Zavoljo njo sem postal hudodelec, zavoljo nje, ki je zame ni vel. Biriii me bodo pojall^Jia-kor divjo zver, le oeUnem v deželi In Bog, kaj bo U rekel, gorje!" "Nož se naredi, prodno jaa vsUnem. Kam bi se obrnil f Najprej grem proti gladu. Videti morem, morebiti' ga nisem do smrti, si mislim, in te me nekij utolail Tiho se priplezim do grada. Nihle me ni čutil. Pogledam tam akozi okno v sobo, kjer je navadno leial valpet. Vidim ga na postelji, poleg njega je eedeU dekla, de je bil živ. Oj, Bog in Mati boija daj, da ne Iti umrl, da ne bi jaz imel umora na vesti!" "Potem se obrnem proti vasi. Hotel* eem ie oleta svojega presiti, naj mi ne zameri, noj me ne zavrle; kar aem storil, nisem iz hudobije, tetave! v nepremisleku-Pa ko pridem do bile, mi ni dalo etopinje vel storiti, nisem ee upal potrkati. Obrnem se proti sosedu. Tam potrkam na njeno okno, da bi prosil nje odpuižanja. Nihle ae ne oglaai." "Naj bo, kar kože; naj bo vse-ga konec, hajdimo po svetu!" V "In iel sem; kšm, sam njsim vedel. Telas je bilo ie drngile na svetu, kakor danainji dan. Zdaj najde gosposka Slovaka, aaj ide kamor je, ie tako dalei. In-(■■M - 'T "V f - T*v' rovan, da je iel <•< m« ni nihee, odkod aem in kdo. " "Take aem »e vež let kUtil po cvetu. Strojaril aem pri atrih po evetu i kar »cm zaslužil, aem zapravil sproti, da bi v pijači pozabil, kako mi je bilo nekdaj in zakaj aem zapustil dom. Rad, neizrečeno rad bi bil iel večkrat na dom pogledat, kako je, pe nisem se upal.." "Kakor vsi ljudje, teko sem tudi jaz iele potlej, ko je bilo prepozno, spoznal kako neumen sem bil v mladosti. Kaj je bilo vsega tega treba, zakaj nisem bil mlad te pameti, da bt ee za cnege, človeka ne bil brigal tolikanj, ko je vendar toliko ljudi In imamo vsi tiste slabosti in tiste grehe, samo da jih nekateri po-krivejo, nekateri kažejo; nekateri so večji, nekateri manjii hudobneži, vsi skup pa kaj malo modri v Življenju." "Dolgo let potem sem dejal: zdaj te je ie vee svet doma pozabil, tebe in to, kar si storil. In iel eem domov. Marsikaj sem naiel drugače. Oče moj Rapaa je bil davno umrl Svoje imetje je bil sorodnikom in ubožcem zapustil, mene ie v misli ni vzel da, ie sli-iati ni mogel o meni. Valpet ree ni bil umrl, pa pobral se je bil NJENA POT. IVAN ZOREČ (Dalje.) t Tudi Krnil je bil poln nemira. Ustnice ao so mu tresle v Žudnem drgetu, oči ae eijale, lice goreli, o izpregovoriti dolgo ni mogel niti beeedtee "O, Juška, zlatica moja mala, kako som sre-len, da te sonet vidim f je de Jat napoeled ia se ia odlikoval*^ . k "Jhnill" je diknila In ae je naameknila a to-Uko ueinoetjo v naglaau, da jo js radoetni mla-danU hlepele popsdel aa drobno roko, jo etiskal ia Ijnbeče bolel a evojimi drgeujožimi prsti ka* kor po dolge* žaeu najdeni ljub ln drag pred- "Tukaj ne moreva govoriti. Pojdiva v •Ljudski vrt', že ti je prav." "Pojdiva, pojdiva, proelm," je hvaleino so-flalsli, ker je bila vesele njegove obsirnoeti. Ko eU sedela tesno drug ob drugem na udobni klopici v mračni eenel koiatege kostanja In okriU aa goetim grmom dehtežega jeemina, sta ss Spajala s nensdno radostjo lepega svidsnja. "Vae, kar aem aakrivil nehote in nevede, da al me aavrgla, hočem popraviti s kesom in s lju-tfgaijo, kakršne ni amolen nihče več na svstul Ifrfih brca tebe, eladka moja Marijlce, glej, ne MvetilO-1" "Odpuoti, če moroi, ti in ne kali blaženega na nepovrečljivs urice najine lepe lju- I "Ukali, reci, — s vsem aem sedovoljeul Sa-ase daj mi del svoje neskončne in presledke lju-koaai, ki je nieem bil vreden in je nieem znal sproti aoeluliti!" "Imel je več kakor kdaj poprej; to eem vi-dU In dobro vel. Ali bodi treaen in ne oneereČi BM lahkomieelno. Poljubi me sdsj, siromalek, ljubček meji" . I * Oče VrUČnlk je vsej tolike okrsrel, da je •ogel a postelje. Ampak močno slab je bil in po-edfcl aa Jg bil. kakor bi bil kdo meeo tresel I nie ga. Sdravnik mu je odločno svetoval, da bi bilo nujne potrebno in prev, če bi mogel kam aa drag /. "O. domu in Jo drttele e v domu t" je rajalo bolnikove eree evojlm domototnim hrepenenjem dolino. AU kako? Bane je mielile. de bi Iel aa adaj aom. Saj Ima Um doeti znancev In daljnik sorod-nlkov. B Marije bi prišli nekoliko keeaeje, ker tako nagloou selitev ni mogoče. Prav. Mol jc bU aadovoljen, le Marijo mu Je Me žal o. Hhnlal jo Je pregovoriti, da bi sapustiU vsa la Ao I nJim. * " ""* —- 4 Hči bi s? bila vdala, če bi je ne bila SačeU zopet omamljati etera Emilova ljubezen, ki. jc poganjate nove prealadke korenine. Njena ljubezen do Krnila je uduiila ljubezen do očeta. Pa tudi Vrtfčniea ae je upirala, da bi oataU brez hčera; ker je zmerom mielila, kako ikoda bi bilo, če bi ee ekriU hčerina velika lepota v tiste, gbljudne kraje. "81ulbe vendar ne more kar tako pustiti. Vsaj odpovedati mora. 8ieer ee bol morda pa $e premislil in ao bol vrnil." Tako se je moral moi aopet tiho vdati in je odpotoval v domače kraje sam samcat in bolan, kakor jih je pred davnimi leti zapuščal zdrav, mlad in krepak. — O, koliko bridkoeti in prevar je prelival v tej dolgi dobi, kako se je morel boriti in ponilevati, ko je v trdi sluibi razmetaval bogastvo avoje kipeče mladoati sa medle žerke bereike milosti! In zdaj ae vrača kot etrt in na-dložen invalid, ki iiče adravja in tolažbe na prsih izdane domače zemlje. AU gh bo hotela poznati ,ko ni pila njegovega enoja in ni čutite njegove zvestobe in ljubezni! Da bi mu le dala, airo-maku in akeeanemn sinu, vsaj tih in ozek prostorček, kjer bi legle njegove odrevenele kosti k mir nemu in vfinemu počitku! — yrtačnica mo^§ ni pogrešala. Trdno je verovala, da bo pribežal nazaj; kajti kdor je kdaj Uvel v Tretu, ga ne pozabi nikoli več in če je ie teko dalei in živi v ugodnih razmerah, hrepeni vendarle jo lqpem obmorskem biseru, po toplem sijaju julnega eolnee I Marija je a žaloetjo mielile na avojega zapu-Ičenega očeU. Zdelo se ji je, da sta s materjo g;-do In bresbrižno pognali bolehnega moža iz hiše. To je tudi meteri povedala kar brez ovinkov. Sena Je jokela, ali od j*e ali ialoeti, bogve. A ko Jo videla, da njene eolae nimajo toliko vplK va na ljubo in lepo hčer, kekor eo ga imele na mola, ae jo prepirala in jeaUa . Dekle Je nI dosti poaluielo. Smejalo ae je njenim solsam in se je veselilo svoje obnovljene sro* če a lepim Bmilom. Mati Je eevede vedela sa njeno lahkomieei noet in Je aačela sitnariti nad njo. "Kaj neki mialite! — Vae me noj tel Prisili ga I" lakaj nakit" ee je amejali hči. % "AU ae mieli! nič nase t Saj ne bol smerom mlada In lepa!" "Ko ne bom več mlada ln lepe, ee bom ono-žile." "Kdo te bo maral takrat la po vsem tem t" "Pa aaj poeti! V zakon ne bori silila." "Tako te tudi ne puetiml Dosti je bilo lju-bimkovanje." "No, grem pe sa očetom 8ej to bi mi bUo Is najljubše." "Bo pet ran božjih, kaj pa bi tamt" "To ki me ne skrbelo deetl." "Ne, tu oatanc« U glej, da el kmalu najdoi "Boj imam Emil* kaj bf i možem T' mil te more vsoti.M (Delje prihodnjič ) LEPA PBHJKA ee nudi dekletu, vdovi ali tudi divoreanki, ki pa mora biti nar prednega mišljenja in mirnega značaja. Jaz zem ostal sam a tremi otroci, ker mfc je i)bja žena pustila ie pred ieztimi leti. Če katero veeeli skrbeti za mene in otroke, ter opravljati hiina dela, naj ee obrne pismeno na spodnji naslov. Plačam |30.00 na mesec, hrano in zUnovanje. Povrnem ji tudi vožnje stroške ako bode ostala dalje časa. "Vdovec", 2657 So. Lawn-dale A ve., Ghicago, 111. (Adv.^ ja !juba tudi ni več živela; torej potem, to je odiel njen zape-je šla tudi ona na oni evet. Njen otrok ^ivi še. Mr ne ni doma nikomur pravil, kdo "Prileten sem Že bil, nekaj časa aem ie delal pa ne dolgo. Začel aem napoaled hoditi od hiše do niee, kakor hodim ^aeradi-Dolgo menda že ne bo^preeejš. rad bi videl da ne bi bit zgrabi že se spoaainjam, da V a vol kriv, da moram na eUnjozneje rabiti in moliti sa trdo akrgo»po-zagreni vae, in dostikrst bniim del' na poti, da bi s smrtjo Moril znanje, ko bi le vedel, da bo tam. kaj bolje zame." POZOR METIJČAirJB IN OKO-LICE. Proda se 4% oraU zelo rodovitne zemlje, blizo kolodvora MetUka v Sloveniji po nizki ceni. Enonad-stropna nova hiša, gospodarska poslopjs, velik sadni vrt ob potoku, lepa priUka aa žago ali mlin. Vaa druga pojssnila se izve pri! Silvester Novak, 714 Hughitt Ave., Superior, Wis. (Adv.) Influenca napada ljudi z veliko hitrico. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu ip drugih dolih, bolečino v milicah, mrzlica in aplokia onemoglost ao nektera znamenja te bolezni. Kaj naj ao atori za to? Ostanite v postelji ali doma dokler sto tK>lni in vzemite - J ' • SEVEROVE TABLETE ZA PREHLAD IN GRIPO Ravnajte ae po navodili, ki ao dobe v omotu. Cena 80c. Organov za dihanje ao najraje prime in valed tega je važno, da imate vedno doma pri rokah SEVEROV BALSAM ZA KAŠELJ Cona 25 in 50 centov. Grlo jo velkrat bolno in pokvarjeno, pomol dobite ako rabite ■ ■ SEVEROV ANT1SEPSOL za grgranje v grlu in za izpiranja nosa, a čemur držite čisti prehod in prost nalezjivih bacilov. Cena 36 centov. ' • ■ ' Gornja zdravfla se doba v prodaj v lekarnah. Vselej upralajte po "SEVbKoVIH" in ne jemljite drugih. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. NOVO LETO, NOVE URE, NOVE CENE. Um m m prwkwl«m, Irk pitfi lai S* i*wli la mka U iprutlriu. i pm m Biti« kod te kaSaj poprttj. ^ . Velika zaloga pravih glasnih Columbia Gramofonov ■l*r«nak«. nemik« In »»«fc jcslkib ploM« ' — —*"* — " "" MM ie*f Mrtopnlk v CM«l«k, h^ M _____riuu 9U mik. ni pMTf Mdi ,UiM Cohimbu imt* 1VAN PAJK, 24 Mnin Steeat, Connemaugh, Pa. ................................................. COLUMBIA GRAMOFONE od $30.00 — $280.00. VELIKA zaloga plošč v vseh jezikih. ■aUga ■amihih baportlraplh rekordov. brezplačna cenike dobita pri: • VICTOR NAVINSEK, 331 Cnm St., C——a«ek. Pa. ................................................... Trije ameriški trgovci. Pred nekej leti je neki navihan Amerlksnec mrrsten trgovec, spoznal ugodno priliko, da se lahko prodala kave na drobno naravnost konau-raentom. Kava ae kajpak daje na mizo celo po dvakret ne den v vaakl ameriški, v vsaki evropski in celo v viski azijatakl hlU. To Je *koro edina hrana svea kruhs, ki lo uživajo Qudjc vseh na-. rodnosti. Amerikancc Je apoznal to, ln vCdoČ, da Ima vuka stvsr dober trg, ki se potrebuje dnevno kot hrsns, se le podsl v trgovino. Kupil je par vreč izvrstne dobre importirane sirove kave, jo izprati I innaioiiljr male enofuntne zavoje. Potem 10 šel med ljudi In pričel prodajati to Izpraicno kavo. Tega ni delal dolgo. V nar dobrih tednih ji X>zna4, zako velika mora biti njegova, zaloga, oral je poiskstl potrebne pomoči pri drugih Iju-ga izvršiti. Na to ai ie ili avo zn deh. ker sam ni mogel vsega ijelce. Ti so kaj lahko razproda' nabavil tri prodaj _______ ___ _ _ zalogo v hotelih, rcstsvrscijsh, groeerljah in pri ljudeh na domovih, kajpsk prt hišnih gospodinjah. Sevcde ae rasume, da je on prodsjsl to ks- ^ __ T gvl fB ceno kJ •spodinis plačati t ,Pker Je*ml vo bi dsi bo ceneh na drobno, to ae )0 morala gos ' ps Jc vedno vrste. No rgroceristu. Ven-bils njegova kava naj- eten, In Je v sa- tku investiral n kupil nekaj vreč sirove ksve, bil njegov dobiček precej velik. Z vsskim dnem njegove družba rasla—v resnici ns bogve koliko r. Er pri vsaki prodal), vaeki jetnika — lastnike trgo Trije prodajalci, ki tao stvar vaak vaak dan . ■ . par centov dobičk i vsekakor končno obogati pod-' ovine. i-i. , - . - i f. Jl prodajali kavo in delali sanj se molo plsčo po $M ns teden ves čea, kot l®,.•oritopllano• S° ?• Popolnoma naučili h> kup-člje s ksvo, Draženje ln prodajanja kave. Plača po petdcaet dolarjev na teden lim hi valed dragi-nje^kel več ugejele, ko ao zvedHI, da je njih en-kret ubogi gospodar postal aedaj mllJoNar. Zbrali so ae »kupaj nekega doc in ao selo tarnsli o rsz-merah. kibogale cneas skoro čez noč in ns dni-f! ?r?ni.pJ Pu*#«Sa človeks v revščini; človek, ki dele oiTrsBega jutra do pozne noči. Je-■•In ao asLaasn nad seboj, ker pe ni prav nič pomagalo. Vsekakor pa se )e njih pogovor zasukal »•»i ^ o«* ^sae, ko ie pričel prodajati kavo Člo-. ,.p.. kater#? b!H ""i »easj zaposljeni. Spo-mlnjali ao ae, kolikokrat niih gospodar nI imel vTE.?. "Pl* denarje, da ni ifm plačal mezdo. Nc^.4f«,^.Bed*, ■Poanall. kar bi morali »e davno vedeti. Spoznali ao. da skozi vaa ta leta, ko ao de- bogateli, delali so reanlčno delo govora ------■ svojo vedeti. Sposneli so. da skozi vaa ta lali ss avojegs neepoderja. ao njega •o »f nJeaa — ln končno oni, ki« Izvrševali, ae oMali zunaj na ceeM. Clatran neki _ _ Je le največ lte*o. ,,o«nall m vse od|erosle? na'M potovanjih in bili so prepričani, da n|im hode gotovo pomagali ln žil na roke, dokler se ne postavijo ha sdrsvo finančno podlago. To je bilo ■f STATES COI .rojstvo tskozvane M1DDLE CO. (Inc.) Iz Puttsburgha, Pa. Zložili ao K rih ranili danes PfEK J no io akupa a svoj in Še vedn< nekaj sto dolarjev, katere ao I rdi m delom, se organizirali HH^I trdo delajo. Ae ravno jc te druiba le šele neksi tednov stsra, si prislužijo vaak teden več in več kot so ps sealužill, dokler so delsli ze prejšnjega oapodarje. Skoro vaak niih prejftnii odjemalec da naročilo na kavo, ker zevs, ki jo proda-trije je eneko dobra kot vae druae ni aiene Glavno je to, da vidijo pred seboi vedno odjemalcev in celo več, kot jih koi ao gospod jim ds iajo U kave. i več in več jo postr priznati, ds so bila njih sredstvo bolj >stsJ ■ jemslcev in celo več, k jo postreČl s sedanjimi sredstvi. Sicer morn- T je treba pičla. Am- pak če jc lahko postal mlljonar njih prejšnji gospodar In v zelo krotki dobl,» potem akoro nI vzroka, zakaj bi ti trije molje, ki so v resnici sezidali in ustvarili vso trgovino njih prejšnjemu gospodarju ne mogli tega izvršiti tudi sami saae. Seveds, če se hoče Imeti veliko podjetno trgovino, je potrebno Imeti tudi dovolj denarja. Odkrito povedsno. ti bi veliko več napravili, ako bi imeli denar. Edino kar aedaj lahko atoTe, je to, tla vzamejo v svojo drutbo Še več drulabnikov, ki so pri voilji Iti ----- ~ M m v polzkušnjl I njimi. Torej vsled ■■■upraša vae vaa. uboge ali bogate, pridite in ae pridrulite ti novi drulbl in ae postavite tega ae na trdno stališče. Mi ponujamo nekaj tisoč dolar jw naše glavnice v delnicah na prodal, katerega se nsmersva uporabiti ss povečanje našega oodjetjs, i ( Kovine in neravno kajpak tudi dobička. TI trije možje dobro posneio«to svojo trgovino. oni vedo, da denar nsloten in inveaiiran v trgovini a kavo, se kaj lahko obrne okrog najmanj vsel. deset krst v enem samem letu, ki akup-no od čaaa do Čase Ishko prinese tudi lti0tt> dobiček. Veliki dobički ae delalo v splošnem pri vseh stvareh, ki eluti|o za Uvel, to pa, ker Je velika G »treba in vprašanje po teh rečeh in ae navadno tro proda Iajo, Je precei varna Investicija, ker denar Je vedno vlolen v blagu. Mi telimo dobiti take ljudi v drutbo, ki ao pri volji riakirati denar v našem podjetju. Ml potrebujemo vaš denar, ker gs lahko pomnollmo v našem podjetju. Vi potreMjetc nas. ker smo prepričani, da lahko naredimo veliko s vašim denarjem. Ugodna prilika za vaekogar, ki ae ho