29. november 2003 številka 36 G L A S I L O M E S T N E O B Č I N E M U R S K A S O B O T A REFORMACIJA številka 36 Praznik reformacije - predstavili so se evangeličanska duhovnica in duhovnika Letošnji 31. oktober - praznik reformacije, z osamosvojitvijo Slovenije tudi državni praznik, smo počastili z več priložnostnimi slovesnostmi tudi v Sloveniji. Ena osrednjih prireditev je bila v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti, kjer so predstavniki Evangeličanske cerkve na Slovenskem v duhovniško službo ordinirali kaplanko Jano Kerčmar iz cerkvene občine Gornji Petrovci ter kaplana Igorja Vukana iz cerkvene občine Moravci in Simona Sevra iz cerkvene občine Murska Sobota. Obred ordinacije, ki je potekal med verskim obredom oziroma božjo službo, ki sta jo neposredno prenašala tudi nacionalna televizija in radio, je ob pomoči najstarejših slovenskih evangeličanskih duhovnikov Ludvika Jošarja in Gustava Škaliča vodil škof slovenske evangeličanske cerkve mag. Geza Erniša, tri bodoče mlade duhovnike pa so z bibličnimi citati na pot glasnikov božje besede in miru pospremili tudi vsi ostali slovenski evangeličanski duhovniki in duhovnice. Osrednja regijska slovesnost ob dnevu reformacije pa je prav tako potekala v Murski Soboti, in sicer so jo pripravili tamkajšnji mestna in cerkvena občina ter podružnica Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Slavnostni govornik na svečanosti je bil prof. dr. Božidar Debenjak, zaslužni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, ob nastopu policijskega orkestra Slovenije pa je zbrane nagovoril tudi soboški župan Anton Slavic. Geza Grabar, Foto: L. Klar 2 november 2003 NAMESTO UVODA Razpisi, takšni in drugačni, so sestavni del življenja. Tudi v današnjih Soboških novinah jih je nekaj. In v prenesenem, hudomušnem smislu si ga lahko ogledate (razpis namreč) tudi na tokratni karikaturi našga sodelavca Igorja Banfija. Dan, ko bi se morali predati spominom na tiste, ki jih imamo radi, a jih telesno ni več med nami, namreč vse bolj spominja na tekmovanje v okraševanju. Grobov seveda. Kdo bo koga z večjo svečo, razkošnejšo ikebano? Ali ta lažna pozornost odtehta vsakdanjo ihto, ko si razen 1. novembra ne vzamemo niti trenutka časa za rajnke? A prihajajo dnevi, ko bomo morali začeti okraševati čisto zares - december je pač mesec, na katerega se posebej pozorno pripravlja tudi Mestna občina Murska Sobota. Mesec, ko je podoba mesta in občine posebej praznična, čarobni adventni čas pa naj prinese veliko veselja in skrivnostnega pričakovanja tudi v srca članov vaše družine! Sicer pa Božiču in Silvestrovem v naši občini veliko pozornosti na- menjamo tudi 6. decembru. Posebej tisti, ki si redno čistite čevlje, ste zdaj že gotovo nestrpni, saj bo prišel Miklavž in z njim tradicionalno senje v središču Sobote. Eno, malo manjše, Trejzino, je že za nami. Bilo je prijetno in ni vzroka, da ne bi bilo tako tudi na Mikloševo. Ker je od zadnjih Novin preteklo kar nekaj Mure, se je nabralo veliko poročil o dogajanju na vseh področjih -gospodarskem, političnem, kulturnem, športnem in drugih. Slavnostno so nam odprli še en delček soboške obvoznice, ki se ji uradno reče avtocesta. Kdaj bo pri nas tista ta prava, z odstavnim pasom in s povezavo z Mariborom oziroma Madžarsko, se bojijo napovedovati celo tisti, ki so na najodgovornejših položajih (ali v vladi ali v parlamentu). Zato pa bolj veseli nedavni dogodek v središču mesta, ko so kljub pomanjkanju denarja in neporavnanim obveznostim nekaterih regijskih občin odprli del nove knjižnice, kjer že deluje Studijski oddelek. Berite torej, če ne knjige, pa vsaj Soboške novine! Bojan Peček Glasilo SOBOŠKE NOVINE Izdajateljski odbor: izdaja MESTNI SVET Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER, Odgovorni urednik: Frane MEOLIC, Ivan OBAL, Bojan PEČEK Grafična priprava in tisk: Ustanoviteljica je Jožef RECEK, Alojzij ROUS, TISKARNA KLAR Murska Sobota MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in Jezikovni pregled: Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota Frane WEINDORFER Gabrijela GRANFOL PEURAČA Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 3 AKTUALNO številka 36 Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota V novi stavbi knjižnice odprli študijski oddelek tudijski oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti so inšpektorji zaprli septembra zaradi razpok na zgradbi, ki bi naj bile posledica potresa na Madžarskem in posedanja zgradbe. Razpoke so se bistveno povečale, zato je inšpektorica za knjižničarstvo Ministrstva za kulturo RS, Ruža Barič Bizjak, zahtevala pregled pri pristojnih inšpektoratih. Ugotovljeno je bilo, da je postala zgradba nevarna tako za uporabnike kot za zaposlene in knjižnično gradivo. Sledile so prošnje, jok in tudi grožnje uporabnikov, ki so ostajali pred zaprtimi vrati knjižnice. Knjižničarji so gradivo prenesli v novo zgradbo, ga razporedili na police in uredili po principu prostega pristopa. Njihova požrtvovalnost je omogočila, da jim je to uspelo v rekordnem času, saj so druge slovenske knjižnice potrebovale za preselitev svojega gradiva od 4 do 6 mesecev. Tako smo 20. novembra na Dan slovenskih splošnih knjižnic predali svojemu namenu študijski oddelek ali oddelek za odrasle na prvem nadstropju v novi, lepi zgradbi na odlični lokaciji v samem mestnem jedru Murske Sobote. Župan Anton Slavic je direktorici Suzani Szabo Pahič simbolično predal »prvi ključ« in s tem upravljanje zgradbe, ki je ob tej priložnosti med drugim dejala: »Knjižnica je kot blagovna znamka, ki že po tradiciji nudi garancijo in edinstveno kuIturo: je dostopna, odprta in prijetna ustanova. S svojim knjižničnim gradivom nudimo enkratno mešanico virov in storitev, s katerimi prispevamo k vključujoči družbi, saj smo varne družbene ustanove, ki smo odprte vsem pod enakimi pogoji. Smo pa tudi pot do znanja in raznolikosti, ker vzpodbujamo učenje in spremembe. Zato je največja ugodnost ta, da smo odprti.« Slavnostna otvoritev celotnega objekta in s tem dostop do celotne ponudbe Pokrajinske in študijske knjižnice na enem mestu (mladinski oddelek je namreč ta čas še odprt v gradu), bo predvidoma ob kulturnem prazniku, 8. februarja 2004. Predvidoma zato, ker je to pogojeno z nabavo opreme za ostale oddelke. Ta pa bo lahko nabavljena le, če bodo pomurske občine, sofinancerke tega objekta poravnale svoje obveznosti. Doslej so jih v celoti poravnale le občine Moravske toplice, Dobrovnik, Tišina, Beltinci, Črenšovci in Murska Sobota. Slednja je že založila okrog 100 mio SIT in trenutno likvidnostno ni zmožna financirati še preostalega dela opreme, to je okrog 80 mio SIT. Prizadevanja za pridobitev primernih prostorov za knjižnično dejavnost v Murski Soboti so trajala več kot 30 let. Nazadnje so poslovali na dveh mestih, v nesodobnih, 4 november 2003 AKTUALNO nefunkcionalnih prostorih in z velikim prostorskim primanjkljajem, kar ni omogočalo normalnega razvoja te dejavnosti. Depoje so imeli v rakičanskem gradu in v zasebni hiši v Martjancih. Župan MO Murska Sobota Anton Slavic je v.d. direktorici PiŠK Suzani Szabo Pahič izročil prvi ključ nove knjižnice. Prve informacije o začetku zidave nove knjižnične stavbe, so bile povezane z Zakona o kulturnem tolarju RS (osnutek 1997, sprejet marca 1998), s katerim je bilo predvideno 50 % republiško sofinanciranje PIŠK M.Sobota, kot ji radi pravimo s kratico. Še isto leto je bila pripravljena tehnična dokumentacija, ki jo je izdelalo podjetje Statikon, iz Murske Sobote, odgovorni projektant je bil arhitekt Iztok Zrinski. Zgradba je bila načrtovana v skladu s programskimi izhodišči in zasnovami za gradnjo, ki jih je izdelal takratni direktor, Jože Vugrinec in so temeljila na Normativih in standardih za splošnoizobraževalne knjižnice iz leta 1985, ki določajo površino glede na število prebivalcev področja, ki jo knjižnica pokriva. Osnova je bilo število prebivalstva celotnega Pomurja, to je 125.000 prebivalcev. Pri samem načrtovanju in v toku izvedbe projektov sta bila dobrodošla in pomembna tudi pomoč in svetovanje strokovnjakov Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane. Načrtovali in izvedli smo knjižnico, veliko 4.354 m2, pod njo pa javne garaže, katerih naročnik in pozneje investitor je bila izključno Mestna občina Murska Sobota. Površina, izračunana na prebivalca v Pomurju se je sedaj bistveno povečala glede na prejšnje razmere, še vedno pa ne dosegamo normativa, ki znaša 37,5 m2 na prebivalca, ampak smo se približali slovenskemu povprečju. Konec leta 1999, ko se je štiriletno obdobje Zakona o kulturnem tolarju prevešalo v drugo polovico, PIŠK pa še vedno ni bila uvrščena v državni proračun, in je upanje o začetku gradnje že počasi usihalo, smo iz Ministrstva za kulturo prejeli obvestilo, da bo sofinanciranje Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota vključeno v proračun RS za naslednje leto, torej za leto 2000, in bo to menda zadnja knjižnica v Sloveniji, financirana iz tega naslova. Nemudoma smo vse pomurske župane obvestili o podrobnostih gradnje, terminskih planih in konkretnih številkah (o nameri gradnje in naših pričakovanjih glede sofinan- ciranja so bili seznanjeni že prej, že leta 1997). Takoj za tem smo sklicali vse pomurske župane na sestanek, kjer je arhitekt Iztok Zrinski prisotnim (prisostvovala je večina županov in poslancev državnega zbora iz Pomurja) predstavil projekte, predstavili smo finančno shemo ter se dogovorili o skupnem financiranju. Spomladi 2000 smo obiskali še enkrat vse župane, vsem ponudili predstavitve projektov na sejah njihovih občinskih svetov in nekaj predstavitev tudi izvedli. Prepričani smo bili, da bo to prvi projekt, ki bo Pomurje povezal in bo izhodišče za nadaljnja podobna dogovarjanja v tej regiji. Z gradnjo smo pričeli v septembru 2000. Izvajalec gradbeno-obrtniških del je bilo podjetje Gradis inženiring iz Ljubljane s podizvajalci, nadzor je vršilo podjetje Projektivni biro inženiring iz Murske Sobote. Gradnja je bila zaključena šele na začetku tega leta, ker smo zaradi problemov v zvezi s sofinanciranjem morali vmes gradnjo prekiniti. Med tem pa smo že začeli z opremljanjem prostorov. Projektant notranje opreme je arhitekt Miran Lasič, iz Ljubljane. Končna vrednost gradbeno-obrtniških del in opreme same knjižnice ne bo odstopala od načrtovane, to je 1.064. mio SIT. V to ni zajetih stroškov do pridobitve gradbenega dovoljenja: komunalno opremljeno zemljišče, komunalni prispevek, in drugo, kar za Mestno občino Murska Sobota predstavlja dodatnih 190 mio SIT. Za primerjavo naj omenim novogoriško knjižnico, s katero se PIŠK M. Sobota lahko primerja (po področju, kvadraturi,...), ki je bila zidana od leta 1996 - 2000. Takratna vrednost del in opreme (v velikosti 4569 m2) je bila 1.386 mio SIT, zato o nekem pretiranem razkošju nove zgradbe PIŠK in njene opreme danes res ne moremo govoriti. Szabo Pahičeva s sodelavci je preselila knjige v novo knjižnico v rekordno kratkem času. Foto: L. KLAR Študijski oddelek bo začasno (do novega leta) odprt za uporabnike od srede do petka med 12.00 in 19.00 in ob sobotah od 8.00 - 13.00, na mladinskem oddelku v gradu v Murski Soboti se delovni čas ne bo spremenil: v torek od 12.00 - 20.00, od srede - petka od 8.00 - 16.00 in v soboto od 8.00 - 14.00. S tem pa zgodbe še ni konec. Se nadaljuje... Brigita Perhavec 5 DROBIR številka 36 55. OBLETNICA DIJAKOV NIŽJE KMETIJSKE ŠOLE RAKIČAN rečanja ob obletnicah so vedno nekaj izjemnega. Eno takih pomembnih in ganljivih srečanj je bila nedvomno tudi 55. obletnica končanja Nižje kmetijske šole v Rakičanu. Nekdanjih 15 dijakov, kolikor se jih je od 20 še živečih udeležilo tega nevsakdanjega srečanja, je v spremstvu svojih žena in sopotnic ponovno sedlo v šolske klopi, da obudijo spomine na čase, ko so v šolskem letu 1947/48 kot moška generacija končali enoletni program in so z velikimi pričakovanji in načrti odšli v svet. Ob obletnici sta nekdanje dijake kmetijske šole in njihove spremljevalke nagovorili sedanji učiteljici na tej šoli - Marija Štefanec in Simona Potočnik. TURISTIČNI POHOD PO MURSKI SOBOTI avod za permanentno izobraževanje pri Ljudski univerzi (LU) Murska Sobota je v sodelovanju s študijskimi krožki, skupinami, župnijami, društvi in muzejem v tednu vseživljenjskega učenja pripravil izobraževalni pohod po mestu Murska Sobota. Blizu 50 pohodnikov je po zanimivi turistični poti, po Slomškovi in Slovenski ulici, Lendavski cesti ter ulici Alije Kardoša in Trubarjevi ulici, vodil Marjan Čenar z LU Murska Sobota. Obiskovalci, ki jim ni bilo žal prostega sobotnega dneva, so spoznali zgodovino in usodo številnih zgradb v mestu, med drugim katoliške cerkve sv. Nikolaja, evangeličanske cerkve, gradu... Sprejela sta jih tudi katoliški in evangeličanski duhovnik. AKTIVNO OB SVETOVNIM DNEVIH HOJE IN HRANE aktivnosti ob svetovnem dnevu hoje oziroma svetovnega dneva hrane so se vključili tudi v soboški bolnišnici. Z namenom izboljšati prehranske navade Pomurcev so v avli kirurškega bloka dva dni predstavljali uravnoteženo prehransko piramido, prikazali film o gibanju, dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota so delili zdravstveno vzgojno gradivo, strokovnjaki pa so svetovali tudi o varni prehrani in pomenu telesne aktivnosti. Pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov pa so v dveh različnih terminih pripravili tudi 2. tradicionalni pohod od bolnišnice do športnega letališča v Rakičanu. Odziv na pohod je bil zelo dober. ROMSKI INFORMATIVNI CENTER ROMIC veza Romov Slovenije (ZRS) je v prostorih Žute kuče v ulici Arhitekta Novaka v Murski Soboti, kjer je tudi sedež ZRS, v začetku oktobra odprla prvi Romski informativni center Romic v Sloveniji. V njem bo mogoče dobiti literaturo in drugo gradivo o Romih, urejen pa je tudi kotiček za samostojno romsko radijsko produkcijo. 6 november 2003 DROBIR OBNOVLJEN ŠE LEVI TRAKT LU MURSKA SOBOTA otem ko so pred šestimi leti obnovili desni trakt Ljudske univerze (LU) Murska Sobota, so pred kratkim namenu predali tudi obnovljenega levega. S tem so pridobili sodobno opremljeno učilnico s 35 sedeži, računalniško učilnico in središče za samostojno učenje, nekaj dodatnih prostorov pa je na voljo tudi za upravo univerze. 38 milijonov tolarjev vredno obnovo je v celoti financirala LU Murska Sobota, ob direktorici Lilijani Grof pa je novo pridobitev namenu predal tudi predsednik Zveze ljudskih univerz mag. Andrej Sotošek. PUMOVCE OBISKALA TUDI ANGELINA YOUNG okviru tedna vseživljenjskega učenja se je na soboški ljudski univerzi mudila tudi soproga ameriškega veleposlanika v Sloveniji Angelina Young. Namen njenega obiska je bil seznaniti se z uspešnim programom Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM). Program poteka pri Ljudski univerzi Murska Sobota že peto leto in pomeni neformalno izobraževanje in motiviranje mladih od 15. do 25. leta starosti, ki so iz različnih razlogov izstopili iz rednega sistema izobraževanja, da bi se vanj tudi vrnili in ga končali. PARKIRIŠČE BO UREJENO KOT PRIREDITVENI PROSTOR zgraditvijo nove tržnice ter zatem še prizidka oziroma pročelja pošte je širše mestno središče v Murski Soboti dobilo novo in privlačnejšo podobo. To pa vse do pred kratkim ni veljalo za osrednji parkirni prostor oziroma ploščad na Trgu zmage. Pred glavnim vhodom v pošto oziroma banko je namreč bil parkirni prostor s pripadajočo infrastrukturo v vse prej kot zavidljivem stanju. Zato se je lastnica parkirišča, Mestna občina Murska Sobota odločila, da dobi prijaznejši videz tudi parkirni prostor, ki bo v prihodnje tudi prireditvena ploščad. Ker je bilo na omenjenem parkirnem prostoru že v preteklosti veliko prireditev, bo na novo urejeno parkirišče enovita površina in hkrati prireditveni prostor. Dela že od sredine oktobra izvaja soboška Komunala, z njimi pa naj bi zaključili v decembru. HIŠA UMETNIKOV BAŽATO soboškem Klubu PAC ulici nadaljujejo bogato serijo prireditev tudi v jesenskih mesecih. Med drugim so odprli zanimivo razstavo del zbirke Hiše umetnikov Bažato. Zbirka vsebuje dela primorskih likovnih ustvarjalcev različnih generacij in izraznih opredelitev. Na razstavi so se s svojimi deli predstavili Žarko Brezec, Dušan Kirbiš in Valentin Oman. 7 DROBIR številka 36 »Trejzino senje« v Soboti v vsej svoji veličini urska Sobota se lahko pohvali s staro sejemsko tradicijo. Da bi delček te preteklosti oziroma dušo mesta ohranili tudi prihodnjim generacijam, so se ob pomoči mestne občine, turističnega društva ter še nekaterih podjetij odločili, da tradicijo nadaljujejo. Ob rednih mesečnih sejmih, ki so vsak prvi ponedeljek v mesecu, največji pečat sejemskemu dogajanju v hitro razvijajočem se mestu nedvomno dajeta »Trejzino« ter »Mikloševo senje«. Dnevov teh dogodkov, za marsikoga so to pravi pravcati prazniki, ki se vedno začnejo zavsezgodaj ter končajo šele ob prvem mraku, ali pa še pozneje, seveda ni težko spregledati, saj Terezija vedno goduje sredi oktobra, sveti Miklavž, ki je za nameček še patron soboške župnije, pa je prve dni decembra. Razglabljati o tem, kateri je za mesto pomembnejši ali pa kateri je večji, zagotovo ni umestno, pa tudi s tem nikoli ne bi prišli do konca, saj s svojo izvirnostjo oba dajeta mestu poseben pečat in pridih preteklosti, po drugi strani pa tako na najlepši način prispevata tudi k ohranjanju starega ljudskega izročila. Miklošovo senje eto je naokrog in spet nas bo obiskal Miklavž. V Murski Soboti se bo s svojimi spremljevalci ustavil v soboto, 6. decembra. Organizatorji MIKLOŠOVEGA SENJA, podjetje Komunala in domače Turistično društvo, smo povabili Miklavža ter njegove spremljevalce angelčke in vražičke na sejem, ki bo potekal v mestnem središču. Sejemska ponudba bo taka, kot smo je že vajeni in jo pričakujemo: tople kape in šali, rokavičke, druga oblačila, bižuterijsko blago, galanterija, vedno uporabni izdelki suhe robe, lectovi Miklavži, seveda pa nismo pozabili na sejemske klobase in kuhano vino, ki nas bo ogrelo. Vsi, ki ste bili pridni in pričakujete Miklavža, pridite in se nam pridružite na prireditvi! Miklavž bo na sejmu od 10.15 do 11.15 in bo pozdravil navzoče, pozneje pa se bo sprehodil po sejmu in delil suho sadje. Za sejemsko razvedrilo bo poskrbela tudi glasbena skupina HALGATO BAND, ki bo predstavila svojo novo zgoščenko. Darja Potočnik 8 november 2003 DROBIR MURSKA SOBOTA MED NAJLEPŠIMI Sloveniji že vrsto let poteka ocenjevanje in tekmovanje krajev v okviru projekta Moja dežela -lepa in gostoljubna. Projekt vodi Turistična zveza Slovenije ob pokroviteljstvu Ministrstva za okolje in prostor RS, Ministrstva za gospodarstvo RS ter drugih pokroviteljev tekmovanja. V prizadevanju za ohranjanje naravnega okolja, izboljšanje življenjskih razmer, gostoljubnost in bogatitev turistične ponudbe sodelujejo turistična in druga društva, zveze, občine, podjetja. Med najbolje ocenjenimi kraji v letu 2003 je tudi Murska Sobota, ki je bila v kategoriji srednje velikih mest druga. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj je bila 14. novembra v Mariboru. Poleg pomurskih nagrajencev so na prireditvi sodelovali še naši, domači glasbeniki - med njimi tudi skupina HALGATO BAND, ki je s svojim nastopom in atraktivnima plesalcema Robertino in Boštjanom navdušila občinstvo. Darja Potočnik FOTOKLUB M. SOBOTA NA MADŽARSKEM lani murskosoboškega fotokluba so med enodnevnim izletom v okviru letnega programa obiskali Szombathely, prestolnico madžarske županije Vas, ter zgodovinski mesto Köszeg, prav tako na Madžarskem. Ker se tudi fotografi radi fotografirajo, so to storili pred spomenikom zmage v Szombathelyu. L. Klar MOTEL ČARDA ZOPET OŽIVEL ova zgodba nekoč legendarnega motela Čarda na križišču cest za Hodoš oziroma Moravske Toplice se piše od začetka letošnje jeseni naprej. Za to sta poskrbela zakonca Lepoša, ki sta objekt odkupila od Radenske, ga prenovila in ponovno predala v uporabo. Ime je seveda ostalo staro, prav tako tudi vsebina gostinsko-turistične ponudbe. Imajo tudi 11 opremljenih sob za prenočišča, gostom pa je na voljo še restavracija s 160 sedeži in vzorčna trgovina za nakup prekmurskih kulinaričnih posebnosti in spominkov. V prihodnje naj bi v večnamensko dvorano preuredili tudi nekdanji disko, kjer bo prostora kar za 300 ljudi. PESNIŠKI PRVENEC MARKA BUNDERLE salonu Murske republike so Edicija revije Separatio, Mladinski informativni in kulturni klub ter klub prekmurskih študentov pripravili predstavitev pesniškega prvenca Marka Bunderle Notranje uho okna, ki je izšel pri Edicijah revije Separatio. Kot je znano, je bil Bunderla med 21 mladimi pomurskimi pesniki in pesnicami izbran za najboljšega. Natečaj, so objavili lani. Njegove pesmi bi lahko razdelili na tematsko troje različnih področij: erotične, bivanjske in miselne. Potrditev je popestril glasbeni intermezzo Horvat Bunderla domiter & Kampi Jazz Ouartet. 9 SOCIALA številka 36 Strategija razvoja socialnega varstva do leta 2005 ocialna politika se povsod po svetu in tako tudi v Sloveniji ukvarja z zagotavljanjem življenjsko pomembnih virov za zadovoljevanje temeljnih življenjskih potreb in pomeni korekcijo tržne ekonomije, ki s tekmovalno naravnanostjo pogosto izključuje ljudi. Zato se v okviru socialne politike v sistemu socialnega varstva zagotavljajo pravice do storitev (svetovanja, pomoči, institucionalnega varstva...) vsem ogroženim skupinam prebivalstva ter pravica do denarnih pomoči osebam z omejenimi sredstvi za življenje. Tako je tudi soboški mestni svet potrdil občinsko strategijo razvoja socialnega varstva do leta 2005. Strateške usmeritve so bile načrtovane na osnovi Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 ter na osnovi določb Zakona o lokalni samoupravi. Mestna občina Murska Sobota v okviru svojih pristojnosti uravnava in izvaja del programa socialnega varstva. 1. STAREJŠI Ko govorimo o starejših, govorimo o tistih, ki so stari 65 let in več. Število starejših v Mestni občini Murska Sobota je nad republiškim povprečjem. Po kazalcih staranja prebivalstva se bo število starejših iz leta v leto povečevalo oziroma naraščalo. V Mestni občini Murska Sobota zagotavljamo starejšim prebivalcem nekatere oblike pomoči, kot so pomoč starejšim na domu in institucionalno varstvo. S storitvijo pomoči starejšim na domu zasledujemo cilje, da naj bi starejši ljudje čim dalj časa ostali v domačem okolju. V primerih, ko zaradi starosti in bolezni ni drugih možnosti, zagotavljamo varstvo in namestitve v domovih za starejše. Ukrepi : • v Mestni občini Murska Sobota podpiramo in bomo podpirali programe, ki bodo omogočili vključenost in aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja, • podpirali bomo program društva upokojencev in drugih oblik druženja starejših, • podpirali bomo aktivnosti izobraževanja za tretje življenjsko obdobje, vsodelovali in financirali bomo izobraževanje voditeljev skupin za samopomoč starejšim, ki naj bi se ustanovile in delovale v okolju, kjer starejši ljudje živijo, • sodelovali bomo pri organizaciji izvajanja dnevnega varstva starejših v mestu Murska Sobota in subvencionirali delne stroške za občane, vključene v dnevno varstvo, • skupaj s Stanovanjskih skladom Mestne občine Murska Sobota bomo sodelovali in načrtovali varovana stanovanja za starejše, • zagotovili bomo boljšo informiranost starejših za možnosti in oblike pomoči. 2. MLADI Raziskave na področju problemov mladih kažejo, da imajo mladi največ problemov na področjih, pomembnih za njihovo socialno promocijo: izobraževanje, zaposlovanje, problemi povezani s samopodobo, s socialnimi stiskami in emocionalni- mi problemi. V Sloveniji vsako leto vsaj 30% mladih med 15. in 26. letom ne konča srednje šole in ne nadaljuje šolanja. Brez šolskega in delovnega statusa se znajdejo na robu družbene marginale. Podobna situacija na tem področju obstaja tako v Mestni občini Murska Sobota kot v drugih krajih po Sloveniji. Ukrepi: • podpirali bomo projekt učenja za mlade - PUM, ki mladim brez izobrazbe in delovnega statusa omogoča ponovno pridobivanje pozitivnih izkušenj in znanj, • podpirali bomo programe za otroke, ki imajo specifičen program dela prilagojen otrokom, ki imajo težave v okviru rednega učnega procesa, • vzpodbujali in podpirali bomo programe, ki bodo vključevali obravnavo in delo z otroki in mladostniki, žrtvami nasilja v družini in izven družine, • spodbujali prostovoljno delo, solidarnost in strpnost med mladimi, • zagotovili prostorske pogoje za začetek delovanja Kriznega centra za mlade v Murski Soboti, • vsestransko podpirali preventivne programe za mlade tako v Centru za socialno delo kot v nevladnih organizacijah. 3. LJUDJE S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU Eden najpomembnejših premikov, ki je storjen v Sloveniji na področju duševnega zdravja je premik od medicinskega k socialni perspektivi pri razumevanju pomoči ljudem s psihosocialnimi težavami (Lamovec 98, Flaker 95). Kljub temu pa se sistemsko financira samo obravnava v okviru zdravstva, medtem ko je socialna obravnava prepuščena nevladnim organizacijam in nerednemu financiranju. V okviru Mestne občine Murska Sobota na tem področju zaenkrat deluje le nevladna organizacija OZARA, ki ima organiziran dnevni center in bivalno skupnost za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Tudi njihovo financiranje ni sistemsko rešeno, rešeno pa ni tudi financiranje s strani občin v Pomurju, katerih občani so vključeni v dnevni center in bivalno skupnost. Na tem področju se bo s procesi deinstitucionalizacije - zapiranjem zavodov za duševno bolne, v bivalne oblike življenja ljudi s težavami v duševnem zdravju, sistemsko moralo preiti do preliva sredstev iz področja zdravstva na področje sociale. Za deinstitucionalizacijo si prizadevajo tudi sami zavodi za duševno bolne oziroma posebni socialni zavodi (Zavod Hrastovec in Zavod Lukavci), ki imajo v svojih programih dela začrtane aktivnosti za ustanavljanje bivalnih skupnosti. Ukrepi: • vzpodbujali in podpirali bomo programe in oblike pomoči za ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki bodo omogočali vključevanje in neodvisno življenje tej populaciji, • vplivali na javno mnenje, da se spremenijo negativne podobe o ljudeh z duševnimi stiskami, • zagotavljali pogoje za delovanje nevladnih organizacij na tem področju. 10 november 2003 SOCIALA 4. LJUDJE S TEŽAVAMI ODVISNOSTI Na tem področju v Mestni občini Murska Sobota skrbimo predvsem za preventivne programe, kot so osveščanje mladih, strokovnih delavcev - predvsem pedagoških, staršev in širše javnosti. Ni pa razvitih konkretnih oblik pomoči odvisnikom, kot so visokopražni programi - dnevni centri, komune. Na problem odvisnosti s prepovedanimi drogami se v Pomurju že vrsto let le opozarja, na žalost pa do konkretnih akcij do sedaj še ni prišlo. Problem so tudi druge zasvojenosti - kajenje, alkoholizem, zasvojenost s hrano, ki jih prav tako delno rešujemo s financiranjem programov v okviru Zdravstvenega doma Murska Sobota in dejavnosti klubov, kjer le-ti obstajajo. Ukrepi: • sodelovanje pri ustanovitvi in sofinanciranju dnevnega centra za odvisnike, • podpora programom, ki vključujejo obravnavo oseb, ki so kakorkoli odvisne, • podpora programom, ki promovirajo zdrav način življenja. 5. INVALIDI IN INVALIDKE Invalidi in invalidke so sicer po eni od številnih opredelitev osebe s prirojeno ali pridobljeno pomanjkljivostjo v svojih telesnih in duševnih sposobnostih. Zaslužijo si posebno pozornost ob upoštevanju njihove različnosti od zdravih, torej spoštovanje njihove osebnosti in njihovo sprejemanje v družbenem življenju, pravico do človeškega dostojanstva, samostojnosti in neodvisnega življenja - ekonomske in socialne varnosti. Mestna občina Murska Sobota že vrsto let prav za invalide podpira in financira programe, v katere so vključene različne kategorije invalidnih oseb. Tako preko preventivnih programov na področju socialnega varstva financira vse invalidske organizacije in društva, ki s svojimi programi dopolnjujejo programe države na tem področju. Še vedno pa v celotni družbi in tudi v naši lokalni skupnosti ostajajo odprti problemi glede odpravljanja arhitektonskih ovir za invalide, omogočanja neodvisnega življenja invalidov in njihovo aktivno vključevanje v delo ter sprejemanje invalidnosti kot pravice do drugačnosti ne po lastni krivdi. Ukrepi: • podpirali bomo prizadevanja za odpravo arhitektonskih ovir, • financirali in sodelovali bomo pri ustanavljanju bivalnih skupnosti za invalide, da se jim omogoči neodvisno življenje, • sodelovali in podpirali bomo programe na lokalnem nivoju, ki bodo omogočali vključevanje invalidov v delo, • financirali delo osebnih pomočnikov za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, v skladu z Zakonom o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, • posebno podporo bomo namenjali programom tistih invalidskih organizacij in društev, ki bodo svoja prizadevanja in aktivnosti usmerjala k neodvisnemu življenju invalidov kot posameznikov, torej k njihovi večji individualizaciji in k zasebnosti njihovega vsakdanjega življenja. Zato bomo v ta namen s sofinanciranjem pospeševali vključevanje dodatnega potrebnega kadra v program javnih del kot tudi v programe drugih oblik subvencioniranja zaposlitve. 6. NEZAPOSLENI Eden izmed poglavitnih elementov socialne varnosti posameznika je zaposlenost oziroma vključenost v delo in s tem zagotovljeni tekoči viri dohodka za življenje. Problem nezaposlenosti v celotni pomurski regiji je velik, pri tem tudi ni izvzeta Mestna občina Murska Sobota. Za naše lokalno okolje je značilna visoka stopnja nezaposlenosti mladih, predvsem tistih, ki nimajo izobrazbe in ki zaradi pomanjkanja delovnih mest še niso bili vključeni v delo. Mestna občina Murska Sobota že vrsto let podpira programe izvajanja javnih del, okrog 28 programov s povprečno letno vključenostjo 75 oseb. Če bi v naše okolje pripeljali programe, ki bi bili zanimivi z vidika ekonomije in razvoja lokalne skupnosti, bi delno omilili tudi probleme nezaposlenosti in uspešnega funkcioniranja posameznika, ki bi si za svojo socialno varnost in življenjske potrebe zagotavljal sredstva z lastnim delom. Ukrepi: • sodelovanje pri pripravi zaposlitvenih programov, ki bodo pripomogli k zmanjševanju stopnje nezaposlenosti, ekonomske učinkovitosti in pospeševanju razvoja naše lokalne skupnosti, • nadaljnje podpiranje izvajanja javnih del, ne samo v neprofitnem sektorju, ampak tudi v profitnem sektorju. • podpiranje, financiranje in sodelovanje pri pripravi lokalnih zaposlitvenih programov, ki bodo v interesu lokalne skupnosti. 7. BREZDOMCI IN BREZDOMKE V našem lokalnem okolju se v zadnjih letih srečujemo s pojavom problema brezdomstva. Čedalje več problemov se pojavlja, da ljudje ostajajo brez stanovanja oziroma bivalnega prostora, kjer bi lahko živeli, zaradi deložacij in drugih vzrokov povezanih s stanovanjsko in zaposlitveno situacijo. Vendar podrobnejša analiza o dejanski situaciji na tem področju še ni narejena. Center za socialno delo se največkrat srečuje z razreševanjem tovrstne problematike varstva odraslih, ki so se znašli v hudi stiski, brez strehe nad glavo, zaposlitve ali drugih rednih prihodkov. Potrebno bo narediti podrobno analizo stanja na tem področju in na podlagi ugotovitev pripraviti ustrezne ukrepe. V primeru, da se izkažejo utemeljene potrebe za zaščito brezdomcev, bo potrebno pristopiti k ustanovitvi zavetišča za brezdomce. Osnovna dejavnost zavetišča za brezdomce bo nudenje hrane in prenočitev. Zavetišče za brezdomce bi Mestna občina Murska Sobota ustanovila izključno za potrebe občanov naše lokalne skupnosti. Ukrepi: • narediti analizo stanja za področje brezdomstva v Mestni občini Murska Sobota, ki jo pripravi Center za socialno delo, • glede na ugotovitve stanja iz narejene analize pristopiti h konkretnim korakom za zaščito brezdomcev, • uresničiti načelo, da ima vsak človek, ne glede na to, kar je zakrivil v življenju, po lastni ali drugi krivdi, pravico do strehe nad glavo in da ne bo lačen. Rofina Bernjak, MOMS 11 SOCIALA številka 36 Krizni center za mlade skladu z Nacionalnim programom socialnega varstva do leta 2005 so načrtovali ustanovitev Kriznega centra za mlade v regijah, kjer jih doslej ni bilo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeva je tako v letu 2001 predlagalo oziroma dalo pobudo regijam, ki so pokazale interes za ustanovitev tovrstnega centra za mlade. Pomurski Centri za socialno delo so ugotovili, da je dejavnost Kriznega centra za mlade v regiji potrebna. Zato je soboški Center za socialno delo začel z izdelavo predloga za ustanovitev, ki ga je posredoval ministrstvu in občini. V letu 2002 so se o pogojih za ustanovitev začeli dogovarjati z Mestno občino Murska Sobota, s Centrom za socialno delo in z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Mestna občina se je obvezala, da bo zagotovila primerno stavbo, ki jo bo prilagodila za potrebe Kriznega centra za mlade, Ministrstvo bo zagotovilo izvajanje dejavnosti, to je potreben kader in materialne stroške, Center za socialno delo Murska Sobota pa bo vodil delovanje Kriznega centra za mlade, ki v organizacijskem smislu pomeni enoto Centra za socialno delo Murska Sobota. Tako so se z letošnjim novembrom mladim od 7. do 18. leta starosti, ki se znajdejo v kakršnikoli stiski, odprla vrata Kriznega centra v Lendavski ulici 15/a v Murski Soboti. Dejavnost Kriznega centra bo namenjena mladim iz vsega Pomurja, ki se želijo umakniti iz okolja, v katerem živijo. In sicer zavoljo različnih vzrokov: zaradi nevzdržnih domačih razmer in drugih težav, na primer z vrstniki in odraslimi, zaradi čustvene prizadetosti, adolescentne krize, težav v zvezi z izpolnjevanjem šolskih obveznosti in podobno. Mladi lahko pridejo prostovoljno, brez predhodne najave, center bo namreč odprt 24 ur na dan. Z mladimi bo delalo pet strokovnih delavcev in sicer v parih, moški - ženska. Starši otrok, ki se bodo zatekli v krizni center, bodo obveščeni o otrokovem prihodu v roku 24 ur. Prostori, ki so urejeni in opremljeni kot družinska hiša, bodo omogočali občutek domačnosti in življenje v kriznem centru bo podobno družinskemu. Mladi bodo med bivanjem v centru redno obiskovali šolo in izpolnjevali svoje šolske obveznosti. V popoldanskem času pa bo zanje organizirana še učna pomoč. To velja tudi za tiste mlade, ki sicer ne bodo bivali v kriznem centru, imajo pa težave pri izpolnjevanju šolskih obveznosti. Zanje bodo v prostorih kriznega centra v popoldanskem času pripravili posebne učne delavnice. Življenje otrok in mladine, ki bodo bivali v Centru bo potekalo tako, da si bodo zjutraj najprej sami pripravili zajtrk, nakar bodo odšli v šolo, po vrnitvi iz šole bodo imeli kosilo, ki bo za njih pripravljeno, nato bodo imeli nekaj prostega časa, potem pa sledi učenje in v večernih urah spet nekaj lastne aktivnosti v kuhinji - spet si bodo namreč sami pripravili obrok, tokrat večerjo. Pod vodstvom strokovnega osebja si bodo sami čistili prostore in skrbeli za pranje perila ter osebno higieno. Tako si bodo pridobili nove delovne navade, pozitivne vzorce vedenja, občutek odgovornosti, skrb za drugega in podobno. S takimi aktivnostmi bo več možnosti za samopotrditev in izboljšanje samopodobe. Razvijali bodo tudi prostočasne dejavnosti, torej aktivnosti, ki bodo posamezne otoke in mladostnike še posebej zanimale: športne društvene dejavnosti, kulturne dejavnosti, itd. Imeli bodo tudi možnost za obdelovanje vrta ob hiši, ki ga bodo uredili zaradi učenja pri gojenju različne zelenjave in rož. Krizni center bo lahko sprejel največ osem otrok in mladostnikov, ki bodo v njem lahko prebivali največ tri tedne. Alkohol in mamila bodo v centru strogo prepovedana, otroke in mladostnike z vidnimi znaki vpliva alkohola ali drugih nedovoljenih drog, bodo napotili po pomoč drugam, namestitev v centru zanje ne bo možna. Krizni center pa ne bo na voljo le otrokom in mladostnikom, ampak tudi staršem, ki bodo lahko prav tako iskali pomoč in nasvet, če bodo imeli težave pri vzgoji otrok. Poleg Kriznega centra, ki deluje v Murski Soboti, v Sloveniji delujejo še Krizni centri v Ljubljani, Mariboru, Celju, kmalu pa naj bi center dobili še v Slovenj Gradcu. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo krilo stroške dejavnosti in stroške zaposlitve petim strokovnim delavcem. Mestna občina Murska Sobota je za adaptacijo hiše in prostorov namenila 7,274 milijona tolarjev. Za denar za opremo je Center za socialno delo zaprosil vseh 26 pomurskih občin, od katerih so se odzvale le tri. In sicer Črenšovci, Velika Polana in Grad, ki so skupno nakazale sto tisoč tolarjev. Za opremo je tako murskosoboški Center za socialno delo dal nekaj lastnih sredstev. V Kriznem centru poteka tudi projekt KCM, ki spada v okvir Sklada za male projekte programa Phare. Kot so na žalost že utečene izkušnje Mestne občine Murska Sobota, tudi pri ustanavljanju in usposodobitvi dejavnosti Kriznega centra za mlade, ni prišlo do sodelovanja s pomurskimi občinami, čeprav je dejavnost centra namenjena otrokom in mladini iz celotnega Pomurja. Upamo, da bodo z začetkom delovanja in izvajanjem dejavnosti za mlade, v prihodnje vse pomurske občine imele več posluha. Urediti bo namreč treba še kletne prostore in streho. Rofina BERNJAK 12 november 2003 KMETIJSTVO Komasacije v Krogu, Bakovcih in Rakičanu Na ceno kmetijskih pridelkov na trgu ne morete vplivati, lahko pa vplivate na vaše stroške pridelave - odločitev je v vaših rokah mesecu oktobru je bil v katastrskih občinah Krog, Bakovci in Rakičan uvodni informativni sestanek predstavitve predloga projekta komasacij, predvsem zaradi sanacije različnih škodljivih vplivov avtoceste na kmetijstvo. Sestanka so se na povabilo mestne občine udeležili predstavniki Geodetskega zavoda Slovenije. Na vseh treh sestankih se je pokazalo zanimanje za uvedbo komasacij na teh območjih, z željo, da se komasacijsko območje razširi na celotno katastrsko občino. Tako se je na teh sestankih že pristopilo k okvirni določitvi komasacijskega območja. Danes mnogi lastniki kmetijskih zemljišč vidijo v komasaciji možnost izboljšanja pogojev kmetovanja, s tem pa so povezani tudi ekonomski učinki. Tudi za kmetijska zemljišča v omenjenih katastrskih občinah je značilna majhna parcelacija, kar je posledica različnega lastništva. Veliko lastnikov ima zemljišča ne le v eni, temveč kar v več omenjenih katastrskih občinah. Prav tako vsi večji posegi v prostor (npr. avtocesta) povzročajo velike spremembe v prostoru in s tem tudi probleme ljudem, ki tam živijo. V komasacijskem postopku se lahko vsi negativni vplivi posegov v prostor zmanjšajo oziroma celo odpravijo. Tako je namen uvedbe komasacije predvsem zmanjšanje razdrobljenosti kmetijskih zemljišč in povečanje velikosti parcel ter s tem doseganje racionalnejše obdelave. Zemljišča na določenem območju se lahko zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike. Komasacijski udeleženec tako dobi pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada čimbolj zaokroženo zemljišče. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se lahko vloži le, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80% površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. V primeru, da do tega ne bi prišlo, ni možna prijava na razpis za pridobitev finančnih sredstev za izvedbo komasacij, ki ga razpisuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vprašljivo bi tudi bilo, kdaj bi se lahko ponovno prijavili in uspeli na razpisu, glede na to, da so sredstva iz državnega proračuna namenjena za komasacije za naslednje leto že razdeljena. Da bi vam omogočili čim kvalitetnejše informacije v zvezi s celotnim postopkom komasacije in predstavili vse prednosti ter pozitivne učinke komasacij, smo se, tudi na željo vaših sovaščanov, odločili, da bomo organizirali nov informativni sestanek. Na sestanek bomo ponovno povabili predstavnike Geodetskega zavoda Slovenije, ki imajo z izpeljavo komasacijskih postopkov tudi na območju Pomurja veliko praktičnih izkušenj in vam bodo na vsa zastavljena vprašanja tudi odgovorili. Sestanek za vsako katastrsko občino se bo vršil predvidoma v terminu od 08.12. do 10.12.2003. Lastniki, ki imajo zemljišča v predvidenih komasacijskih območjih, bodo o točnem terminu še natančno obveščeni. Na teh sestankih bi predvsem ponovno predstavili komasacijski postopek, lastniki bi podpisovali izjave o strinjanju z uvedbo komasacijskega postopka, izvolili bi komasacijski odbor in se dogovorili o izdelavi osnutka idejne zasnove ureditve komasacijskega območja. NEKATERI IZMED POZITIVNIH UČINKOV KOMASACIJE: • zaokrožitev zemljišč - zmanjšanje razdrobljenosti zemljišč • izpolnjevanje pogoja glede velikosti zemljišča za državne subvencije v kmetijstvu • prihranek pri stroških obdelave in lažja obdelava -racionalnejša obdelava zemljišč • prihranek delovnega časa zaradi primernih oblik parcel in krajših razdalj od gospodarskega dvorišča do obdelovalnih parcel • ureditev lastniških razmerij in nova nastavitev zemljiške knjige in zemljiškokatastrske evidence brez stroškov lastnikov zemljišč • zmanjšanje negativnih vplivov avtoceste Da bi dosegli citirane in še druge cilje, ki niso navedeni, je nujno angažiranje predvsem vas obdelovalcev zemljišč. Ker gre za velik in dolgoročno zelo pomemben projekt, vas vabimo, da se omenjenega sestanka udeležite. Projekt traja več let, začne pa se lahko samo v primeru, da si vi to sami želite. Na sestanek vljudno vabljeni v čim večjem številu! Silvija KOUTER 13 RAZPISI številka 36 Na podlagi Poslovnega načrta Garancijske sheme za Pomurje in Pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Murska Sobota, objavljata RRA Mura d.o.o. Murska Sobota, Garancijska shema za Pomurje in Mestna občina Murska Sobota, v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d., Podružnica Pomurje; Raiffeisen Krekovo banko d.d. Maribor, PE Murska Sobota; SKB Banko d.d. Ljubljana, PE Murska Sobota; Probanko d.d. Maribor, Ekspozitura Murska Sobota; Banko Koper d.d., PE Murska Sobota; Novo KBM d.d., Podružnica Pomurje-LLT RAZPIS ZA DOLGOROČNE KREDITE TER GARANCIJE NAMENJENE POSPEŠEVANJU RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA 1. Predmet razpisa Predmet tega razpisa je kreditiranje pospeševanja razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Murska Sobota v skupni višini 60.000.000,00 SIT, za kreditiranje investicijskih projektov. Za kredite bo lahko RRA Mura »Garancijska shema za Pomurje« dodeljevala garancije v višini 50-70%, vendar garancija ne more presegati 5,000.000,00 SIT oziroma v izjemnih primerih 10.000.000,00 SIT. 2. Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti in garancije Kredit in garancije se dodeljujejo za naslednje namene: • nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov • nakup, gradnja ali prenova poslovnih prostorov • nakup opreme-osnovnih sredstev 3. Splošni pogoji za prijavo na razpis Na razpis se lahko prijavijo: 1. Gospodarske družbe, ki se po 52. členu Zakona o gospodarskih družbah štejejo za majhno družbo; fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika ter fizične in pravne osebe, ki so v postopku registracije, 2. Imajo sedež dejavnosti na območju Mestne občine Murska Sobota, 3. Med viri financiranja imajo zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. 4. Investicija na območju Mestne občine Murska Sobota 3.1 Prednostni kriteriji za dodeljevanje sredstev Prednost pri dodeljevanju kreditov bodo imeli prosilci, katerih projekti poleg pogojev, ki jih zahteva banka, izpolnjujejo še večino od naslednjih kriterijev: • sovpadanje projekta z občinskimi razvojnimi programi • multiplikativni vpliv projekta na razvoj občine • rizičnost projekta • dobra boniteta • nujnost državne pomoči za izvedbo projekta 3.2 Krediti • prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini od najmanj 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT, v izjemnih primerih do 20.000.000,00 SIT. • obrestna mera za kredite znaša: letna obrestna mera (TOM) + 2,5% • doba vračanja kredita je do največ 5 let • prosilec zavaruje kredit v skladu s pogoji banke kreditodajalke. 3.3 Do sredstev po tem razpisu niso upravičena: • majhna podjetja s področja kmetijstva, ribištva in jeklarstva, • podjetja v težavah, • podjetja v sektorju transporta, premogovništva, ladjedelništva, motornih vozil in sintetičnih vlaken. 4. Garancije RRA Mure »Garancijska shema za Pomurje« • prosilec vloži vlogo za garancijo RRA Mure »Garancijska shema za Pomurje« hkrati z vlogo za kredit • garancija RRA Mure »Garancijska shema za Pomurje« ne more presegati zneska 5,000.000,00 sit, v izjemnih primerih 10.000.000,00 SIT, oziroma 50-70% poroštva odobrenega kredita • za podjetnike začetnike (poslovanje do 5 let) se lahko odobri garancija RRA Mure »Garancijska shema za Pomurje« v višini 80% do zneska kredita 2.000.000,00 sit. • prosilec zavaruje prejeto garancijo RRA Mure »GS za Pomurje« s poroki na podlagi notarskega sporazuma. 5. Dokumentacija Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije je razvidna iz »Obrazca Investicijski krediti - garancije-vloga«, ki ga prosilci dobijo na naslednjih mestih: • Mestna občina Murska Sobota, g. Cigan telefon: (02) 527-18-19 • RRA Mura d.o.o. Murska Sobota, g. Wolf telefon: (02) 536-14-64 ga. Vitez Gomboši telefon: (02) 536-14-67 Obvezne priloge so: 1. Obrazec - Vloga; 2. Opis investicijskega vlaganja na obrazcu »Poslovni načrt« za projekte do 3 mio SIT, za zahtevnejše projekte pa poslovno - investicijski elaborat v skladu z zahtevami bank; 3. Za samostojne podjetnike (s.p.): • potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov (DURS), fotokopijo priglasitvenega lista obrazec 1/1, 1/2 (potrjen od krajevno pristojne izpostave DURS) in zemljiško knjižni izpisek; • davčno napoved za zadnji dve leti poslovanja (2001 in 2002) z vsemi prilogami; • vzadnjo odločbo o davku na dohodek iz dejavnosti; • potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih; • potrdilo o matični številki in potrdilo o davčni številki; 4. Za gospodarske družbe: • fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami; • potrdilo o matični številki in potrdilo o davčni številki; • bilanco stanja in izkaz uspeha za leto 2001 in 2002; • potrdilo o poravnanih dospelih davkih in prispevkih; 5. Gradbeno dovoljenje ali lokacijska informacija, kupoprodajna pogodba ali predračun za nabavo opreme ali posodobitev poslovnega procesa. Vloge z vso zahtevano dokumentacijo se oddajo v 2 (dveh) izvodih na sedežu RRA Mura d.o.o., Lendavska 5/a, 9000 Murska Sobota. 6. Rok za prijavo in oddajo vlog Rok za prijavo na razpis je do izkoriščenosti sredstev. Vloge oddane do 20.-ga v mesecu se bodo obravnavale še isti mesec. 7. Obdelava vlog: Nepopolnih vlog kreditni odbor ne bo obravnaval. 0 odločitvi bodo prosilci obveščeni v 10 dneh od obravnave vloge na kreditnem odboru. Sklep o odobritvi ali zavrnitvi je dokončen. 8. Ostale informacije Vse ostale informacije dobijo prosilci na mestih, ki so navedena pod točko 5. Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. Murska Sobota Garancijska shema za Pomurje Mestna občina Murska Sobota 14 november 2003 RAZPISI Mestna občina Murska Sobota - oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (UL RS št. 22/98): JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO 2004 1. Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Mestne občine Murska Sobota razpisuje kandidature za sofinanciranje programov športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2004. Sofinancirani bodo naslednji programi: • športna vzgoja otrok in mladine, • športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, • športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, • vrhunski šport, • šport invalidov, • športna dejavnost študentov, • kakovostni šport, • šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, • delovanje zveze športnih društev in drugih asociacij v športu in izvedba njihovih programov, • informatika v športu, • znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu, • informiranje o športu v medijih, • založniška dejavnost v športu, • razvojno raziskovalna dejavnost, meritve, analize svetovanja, • eksperimentalni programi v športu, • mednarodna dejavnost v športu. 2. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo sedež in delujejo na območju mestne občine Murska Sobota, • predložijo dokazila o plačani članarini svojih članov za tekoče leto, • da imajo redno dejavnost, za katero so registrirani vsaj dve leti. Izvajalci prikažejo svoje pogoje na posebnih obrazcih. 3. Rok za prijavo je 20. december 2003 (priporočena pošta) na naslov: Mestna občina Murska Sobota oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota (pripis: športni programi 2004) (Informacije in obrazci tudi na Športni zvezi M. Sobota, Mladinska 3, tel.: 530 8050, ter na http:// www.sz-ms.si). 4. Izbrani programi bodo sofinancirani na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Murska Sobota (sprejet na 26. seji mestnega sveta 29. 10. 2001). Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe. Mestna občina Murska Sobota oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti TEČAJ ZA IZVAJALCE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN metijsko gozdarski zavod Murska Sobota ima koncesijo za izvajanje tečajev za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin v skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur.l. RS, št. 1 1/2001). Po pravilniku o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Ur.l. RS, št. 36/2002), so dolžni opraviti 15-urni osnovni tečaj iz zdravstvenega varstva rastlin vsi izvajalci varstva rastlin. Izvajalci varstva rastlin so osebe, ki pri svojem delu neposredno ravnajo s fitofarmacevtskimi sredstvi, in sicer so to lahko: • tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi in živali, • tržni pridelovalci okrasnih rastlin in sadilnega materiala, • delavci, ki zatirajo škodljive organizme na nekmetijskih površinah (železniški objekti, letališča.avtoceste ipd.), • delavci, ki izvajajo dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo z namenom varstva rastlin in rastlinskih proizvodov, • delavci, ki dodelujejo in razkužujejo semenski in sadilni material, • delavci pooblaščenih organizacij za redno pregledovanje naprav za nanašanje FFS, • uporabniki naprav za nanašanje FFS, ki za druge izvajajo ukrepe zdravstvenega varstva rastlin, ki so lahko gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki, posamezniki in izvajalci medsosedske pomoči in pri nanašanju FFS, • delovodje, ki so odgovorni za izvajanje varstva rastlin, • drugi izvajalci ukrepov zdravstvenega varstva rastlin. Prehodni rok, do katerega morajo vsi izvajalci opraviti tečaj, je 23. april 2004. Izvajalci varstva rastlin, ki imajo najmanj V. stopnjo izobrazbe kmetijstva - rastlinske smeri (sadjarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo, vrtnarstvo) lahko pridobijo potrdilo brez opravljanja osnovnega usposabljanja na podlagi pisne prošnje, dokazila o izobrazbi in dokazila o plačani pristojbini. Informacije o kraju in datumu usposabljanja: Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota, Stefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota • dne 01. - 03. decembra 2003 popoldan za vinogradnike • dne 09. - 11.decembra 2003 od 9 - 13 ure za vse ostale • dne 13. - 15.januarja 2004 od 9 - 13 ure • dne 27. - 29.januarja 2004 od 9 - 13 ure • dne 17. - 19.februarja 2004 od 9 - 13 ure Po končanem tečaju sledi pisno preverjanje znanja. Izvajalci, ki pozitivno opravijo preverjanje znanja, dobijo izkaznico, ki velja tri leta. Vsaka tri leta so potem dolžni ponovno opravljati obnovitvene tečaje, ki so 3-urni in brez preverjanja znanja. Metka Barbarič, KGZS-zavod MS 15 MIKK številka 36 MIKK-ov DECEMBRSKI PROGRAM V nadaljevanju lahko preberete, kaj vse si bo mogoče ogledati decembra v ulici Štefana Kovača 23, v soboškem MIKK-u seveda... PONEDELJEK, 01.12.2003 • Urbana akcija ob dnevu boja proti AIDSU Mestno središče M. Sobota ob 11:00 • Likovna delavnica, mentor akademski slikar Mirko Rajnar Likovna učilnica OŠ I ob 16:30 • Gledališka predstava FLIKIČARJI Režija: Vito Vratarič MIKK-ov klubski prostor ob 20:00 • TOREK, 02.12.2003 Fotodelavnica, mentor Izidor Zadravec MIKK-ov klubski prostor ob 19:00 SREDA, 03.12.2003 • Likovna delavnica, mentor akademski slikar Mirko Rajnar Likovna učilnica OŠ I ob 16:30 • Delavnica za kitaro »PRVI PRIJEM«, mentor Tadej Ropoša MIKK-ov klubski prostor ob18:00 uri ČETRTEK, 04.12.2003 • Likovna delavnica, mentor akademski slikar Mirko Rajnar Likovna učilnica OŠ I ob 16:00 SOBOTA, 06.12.2003 • MIKK-ov LITERARNI UGRIZ Mentor Robert Titan Felix MIKK-ov klubski prostor ob 10:00 • Glasbena delavnica za bobne »GOVOREČI BOBNI« Mentor Miran Celec Zaklonišče za trgovino Park ob 10:00 • Promocija DEŽURNI KRIVCI MIKK-ov klubski prostor ob PONEDELJEK, 08.12.2003 • Likovna delavnica, mentor akademski slikar Mirko Rajnar Likovna učilnica OŠ I ob 16:30 TOREK, 09.12.2003 • Fotodelavnica, mentor Izidor Zadravec MIKK-ov klubski prostor ob 19:00 SREDA, 10.12.2003 • Likovna delavnica, mentor akademski slikar Mirko Rajnar Likovna učilnica OŠ I ob 16:30 • Delavnica za kitaro«PRVI PRIJEM«, mentor Tadej Ropoša MIKK-ov klubski prostor ob18:00 uri ČETRTEK, 11.12.2003 • Likovna delavnica, mentor akademski slikar Mirko Rajnar Likovna učilnica OŠ I ob 16:00 PETEK, 12.12.2003 • Koncert HEARFACE SOBOTA, 06.12.2003 • MIKK-ov LITERARNI UGRIZ Mentor Robert Titan Felix MIKK-ov klubski prostor ob 10:00 • Glasbena delavnica za bobne »GOVOREČI BOBNI« Mentor Miran Celec Zaklonišče za trgovino Park ob 10:00 Pričakujete lahko še potopisna predavanja, otvoritev razstave grafik in še marsikaj. Za spremembe programa preverite www.mikk-ms.si, za vse ostale informacije pa smo dosegljivi na: mikk.ms@siol.net !! Teden otroka ruštvo prijateljev mladine Murska Sobota je v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota tudi ob letošnjem tednu otroka pripravilo niz prireditev za najmlajše. Tako so se zvrstile nekatere gledališke predstave, ustvarjalne delavnice, poslikave javnih poti, avtobusni izlet na Goričko, aktivnosti pa so se zaključile z bolšjim sejmom za otroke in kostanjevim piknikom pri gradu v mestnem parku. Na številnih stojnicah so mladi svojim vrstnikom in mlajšim ponujali predmete in stvari za preživljanje prostega časa, ki jih več ne potrebujejo. Prevladovale so igrače. Najmlajši so se lahko tudi okrepčali s pečenimi kostanji in čajem. Konec tedna pa se je prireditvam ob tednu otroka pridružil tudi soboški kino Park s predvajanjem risanke. Geza Grabar 16 november 2003 MLADI Festival Mladi za napredek Pomurja 2003 e dni v Murski Soboti poteka že tradicionalni festival MLADI ZA NAPREDEK POMURJA. Prireditev je postala osrednji praznik ustvarjalnosti in znanstveno raziskovalnega ter kreativnega delovanja mladih ali za mlade v Pomurju. Festival vsako leto postreže tudi z novostmi. Letos so to Posvet o sodelovanju vlade z nevladnimi organizacijami, Znanstvena konferenca Pomurske akademije (PAZU) na temo Znanje za gospodarski razvoj regije in Akademski ples. Organizator festivala je Regionalni center Zveze za tehnično kulturo s sedežem v Murski Soboti v sodelovanju s še 13 soorganizatorji. Prav širok krog organizacij, ki sodelujejo kot nosilci posameznih prireditev, festivalu dajejo še toliko večjo težo in pomen. Do pred kratkim je bila glavnina aktivnosti Regionalnega centra ZOTKS namenjena predvsem učencem in dijakom v osnovnih ter srednjih šolah. Rezultati na teh področjih so zavidanja vredni in predstavljajo dobro osnovo za nadaljnje delo. Žal pa ugotavljamo, da z mnogimi perspektivnimi mladimi v času njihovega študija izgubimo stik in njihovih potencialov ne znamo usmeriti nazaj domov. Zaradi tega na festivalu Mladi za napredek Pomurja vedno večji pomen pripisujemo študentom in aktivnostim, ki bodo pripomogle k zmanjšanju bega možganov iz regije. Ves čas festivala je na ogled RAZSTAVA USTVARJALNOSTI, na kateri mladi predstavijo svoje tehnične izdelke, raziskovalne naloge in druge rezultate svojega raziskovalnega in ustvarjalnega dela v preteklem letu. Znanje za razvoj - okrogla miza z ministrom V sredo je bila tudi okrogla miza, na kateri so sodelujoči proučili možnosti motivacije in stimulacije Pomurcev, še posebej mladih, za zagotovitev ustreznejše in z gospodarskimi potrebami skladnejše kadrovske ter izobrazbene strukture. V ta sklop sodi tudi predstavitev projekta 10 000, katerega nosilec je Zavod za zaposlovanje, območna služba v Murski Soboti. Predstavitev vpisnih možnosti Predstavitev vpisnih možnosti je informativni dan, namenjen pomurskim učencem in dijakom. Poteka na dveh ravneh. V četrtek so se srednje šole predstavile bodočim dijakom, v petek pa so predstavniki slovenskih fakultet svoje izobraževalne programe predstavili svojim bodočim študentom. Študentski forum Študentski forum je namenjen povezovanju študentov z lokalnim gospodarstvom. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico OE za Pomurje razvojno naravnanim podjetjem omogočimo predstavitev njihovih kadrovskih potreb, mladim strokovnjakom pa omogočimo, da svoje znanje, kvalitete in izkušnje predstavijo glavnim akterjem v lokalnemu gospodarstvu. Mladi bodo k napredku Pomurja lahko prispevali le, če jim bo to omogočeno. Znanstvena konferenca PAZU Eno od možnosti za zmanjševanje negativnih posledic bega možganov iz regije vidimo tudi v večji in bolj učinkoviti medsebojni povezanosti vseh pomurskih doktorjev znanosti in vrhunskih umetnikov. V ta namen je bila lansko leto ustanovljena Pomurska akademija, ki združuje preko 70 naših doktorjev. Prva obletnica obstoja bo označena delovno s konferenco, na kateri bodo sodelujoči svoje znanje usmerili v reševanje problematike pomurskega gospodarstva. Uvodno predavanje na petkovem delu je imel pomurski akademik, akad. prof. dr. Anton Vratuša, sobotni plenarni del pa bo odprl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akad. prof. dr. Boštjan Žekš. Povezovanju raziskovalne in gospodarske sfere je namenjen tudi akademski ples, ki bo potekal v sklopu konference. doc. dr. Mitja SLAVINEC, strokovni vodja RC ZOTKS SENJE ZA UČENJE red tednom vseživljenjskega učenja (TVU), namenjenega izobraževanju odraslih, je nosilec projekta - Ljudska univerza Murska Sobota pred blagovnico Šoping tudi letos pripravila promocijsko in informativno prireditev Senje za učenje. Svoje dejavnosti so s postavljenimi stojnicami, delitvijo promocijskega gradiva in dajanjem informacij in prve roke poleg LU Murska Sobota predstavile še Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja zdravstvena šola Rakičan, Srednja kmetijska šola Rakičan, Izobraževalni center Rakičan in Svetovalno središče Murska Sobota. 17 KULTURA številka 36 NATALIJA ŠERUGA RAZSTAVLJA Galeriji Murska Sobota so do konca novembra na ogled slike akademske slikarke Natalije Šeruga, Mariborčanke, ki zadnja leta živi v Radencih. Umetnica je na razstavi pod naslovom »Z vsemi očmi zre bivajoče ven, v odprto« razstavila dela, ki so nastala v zadnjih treh letih. Na tri različne, a vsebinsko povezane dele bi lahko razdelili tudi vsebino njenih razstavljenih del. Ob njeni razstavi je galerija izdala tudi katalog, katerega avtor je kustos galerije in pisec uvodnika v katalogu Robert Inhof. Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota objavlja na podlagi 8.člena Odloka o nagradah ob kulturnem prazniku (Ur.list RS št. 1/96) RAZPIS za podelitev nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem, literarnem, muzejskem, plesnem, prevajalskem in publicističnem področju, pri varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. Podeljene bodo naslednje nagrade: • nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke ali za življenjsko delo v kulturi • plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke v kulturi, • priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo v kulturi in • priznanje Mestne občine Murska Sobota mladim ustvarjalcem v kulturi NAGRADO prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru. PLAKETO prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. PRIZNANJE prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v februarju 2004. Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe. Predloge z utemeljitvijo pošljite s priporočeno pošiljko na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, do 15. decembra 2003. MODRO ZLATO - SVET VODE o 19. decembra je v prostorih Pokrajinskega muzeja Murska Sobota na ogled mednarodna razstava Modro zlato - svet vode. Omenjena razstava je rezultat skupnega raziskovalnega projekta o vodni kulturi kopenskih voda, ki je bil v sodelovanju soboškega pokrajinskega muzeja z oddelkom za etnologijo Univerze Bamberg v Nemčiji opravljen leta 2001. Poleg predmetov iz Nemčije, vezanih na kopensko vodo, si je mogoče ogledati tudi eksponate iz kulturne dediščine pokrajine ob Muri. Kot spremljevalno prireditev so v muzeju odprli tudi razstavo pod naslovom Vpetost in pojavnost reke Mure v likovni tvornosti 20. stoletja. Razstava bo odprta do 7. decembra. KONCERT SLOVENSKIH FILHARMONIKOV oncert komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je v soboški župnijski cerkvi sv. Nikolaja izzvenel kot vrhunska in zelo kakovostna glasbena prireditev, kakršnih si lahko v našem mestu le želimo. Tudi obisk občinstva je bil množičen, kar potrjuje dobro odločitev soboškega Kluba PAC, da prireditev organizira v tem zelo akustičnem sakralnem objektu. Komorni godalni filharmoniki so se tokrat predstavili z deli Daneta Škerla, Antonina Dvoržaka in Antonia Vivaldija. 18 november 2003 RAZNO DRŽAVNA IN EVROPSKA SREDSTVA SO V POMURKI DOBRO NALOŽILI namenom, da bi preverila uspešnost realizacije investicij, pri financiranju katere je s sredstvi iz programa SAPARD ter nacionalnega razpisa sodelovala Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), se je sredi minulega tedna v soboški Pomurki Mesni Industriji (PMI) mudila direktorica agencije mag. Sonja Bukovec. Povedala je, da so bila nepovratna sredstva SAPARD v višini 168 milijonov tolarjev ter 118 milijonov, ki jih je PMI prav tako kot nepovratna pridobila iz nacionalnega programa, dobro naložena in da se Pomurka uspešno pripravlja na evropsko konkurenco. Bukovčeva je ob obisku v Murski Soboti povedala tudi, da je Pomurje kot statistična regija po dveh razpisih za vse štiri ukrepe iz programa SAPARD pridobila 720 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, največ prav za prestrukturiranje živilsko-predelovalne industrije. Tretji razpis naj bi bil za regijo kar zadeva naložb v turistične kmetije, kmetijska gospodarstva ter za razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju, še ugodnejši. REGIJSKO TEKMOVNJE ORAČEV V RAKIČANU egijskega tekmovanja oračev za Prekmurje in Prlekijo, tekmovanje pa je istočasno potekalo tudi za pokal Pomurskega sejma, se je na strniščnem polju pri športnem letališču v Rakičanu udeležilo 21 tekmovalcev, med njimi je bila tudi Sabina Mencigar iz Fikšincev, sicer dijakinja Srednje kmetijske šole Rakičan. Kljub muhastemu vremenu in precej razmočenem terenu sta prireditev Društvo oračev Pomurja in Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota dobro izpeljala. Sklepna ugotovitev letošnjega tekmovanja je, da tudi med uveljavljenimi pomurskimi orači v ospredje vse bolj stopajo mladi orači. To je zagotovilo, da se bo dosedanjim sedmim oračem iz te regije - udeležencev svetovnih tekmovanj, morda pridružilo še katero novo ime. Na državno tekmovanje, ki bo 3. in 4. oktobra v Konendi, bosta v kategoriji plugov krajnikov po pričakovanju iz Prekmurja odšla nedavni udeleženec svetovnega prvenstva v Kanadi Jože Zver iz Brezovice in mladi Štefan Cigüt iz Noršinec pri Murski Soboti, iz Prlekije pa Alojz Štuhec in Franc Štuhec, oba iz Bolehnečic. V kategoriji obračalni plugi s tri in več brazdami je zmagal Denis Jakiša iz Ivanovec, pred Sašo Pečkom (Žepovci) in Tadejem Belingerjem (Bakovci). Mihael Lapoši iz Kroga pa je bil četrti. V ekipnem seštevku je slavilo Društvo oračev Pomurja (Dejan Norčič in Štefan Cigüt, ml.), sledita Pomurski sejem (Jože Zver in Tomaž Nemec) in Srednja kmetijska šola Rakičan (Dušan Ozvatič in Janko Horvat ml.). Ker tekmovalcev iz drugih regij ni bilo, je tudi na odprtem tekmovanju za pokal Pomurskega sejma med krajniki slavil Jože Zver, sledi mu Štefan Cigüt, ml., na tretje mesto pa se je uvrstil Dejan Norčič iz Sebeborcev. Med obračalnimi plugi pa so bili najboljši Štefan Bakan (Gradišče), Mitja Sapač (Skakovci) ter Aleš Peršak (Jamna) in Sabina Mencigar (Fikšinci). PGD ČERNELAVCI GOSTILO POMURSKE GASILKE lani PGD Černelavci so bili letos prvič gostitelji tradicionalnega srečanja pomurskih gasilk. Družabno srečanje, letos je bilo že 6. po vrsti, so pripravili pri vaško-gasilskem domu v Černelavcih. Na zelenici je v zabavnih igrah svoje spretnosti in usklajenost merilo kar 20 ekip. Med sedemnajstimi ekipami so bile v igri z žogo, štafeti palačink, prenosu vode z baloni ter sočasni hoji petih gasilk na enem paru smuči najboljše gasilke iz Bučečovcev (Križevci pri Ljutomeru) , pred ekipo iz Suhega Vrha (Moravske Toplice) in Lendave. Domačinke so osvojile četrto mesto, Polana je bila deveta, Veščica pa sedemnajsta. Med tremi ekipami izven konkurence so tekmovale gasilke iz Gorice pri Slivnici, Male vasi pri Ormožu in Monoštra na Madžarskem. Ekipo slednjih so gasilci izbrali za najbolj privlačno. 19 ŠPORT številka 36 38. oktobrski tek organizaciji domačega Atletskega kluba Pomurje -PDU in tamkajšnjega Združenja atletskih sodnikov je po mestnih ulicah v Murski Soboti letos že 38. po vrsti potekala tradicionalna tekaška prireditev Oktobrski tek. Nekoč je prireditev sovpadala z občinskim praznikom (17. oktobrom), zadnjih šest let pa poteka v počastitev spominskega dneva Mestne občine Murska Sobota. Od lani športna prireditev namesto okrog Trga zmage poteka tudi na novi lokaciji, in sicer s štartom in ciljen pred blagovnico na Slovenski ulici, preko živilske tržnice po Ko- cljevi in mimo nove knjižnice po Zvezni ulici nazaj na Slovensko. Na krožni, 540 metrov dolgi progi so najmlajši tekmovali v štafetnih tekih, člani in članice pa posamično. Vseh skupaj je bilo 176. Uspešni so bili tudi domači tekmovalci. V štafetnem teku učenk (letnik 91 in 92) so zmagale predstavnice Osnovne šole I Murska Sobota, med dijakinjami in dijaki pa srednješolci Gimnazije Murska Sobota. V članski konkurenci na 2.700 oziroma 5.400 metrov sta zmagi in denarni nagradi 25.000 tolarjev odšli v Maribor, saj sta zmagovalca - Boris Špes in Sonja Roman člana AD Maribor 98. S 15 oziroma 10 tisočaki so bili nagrajeni tudi drugo- in tretjeuvrščeni, tekmovalci in tekmovalke do 6. mesta pa s praktičnimi nagradami. Od domačih tekmovalcev je v tej konkurenci nastopil le Matjaž Soklič (AK Pomurje), ki je osvojil 6. mesto. DRUGI SOBOŠKI TEK a je oktober v Mestni občini Murska Sobota resnično pravi tekaški mesec, je potrdila še ena tekaška prireditev - II. Soboški tek, ki so jo v rakičanskem grajskem parku pripravili Športna zveza Murska Sobota, Krajevna skupnost Rakičan in Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota. Tekmovanje je bilo hkrati tudi izbirno za sestavo ekipe, ki je nastopila na krosu občinskih reprezentanc v Železnikih. V parku pri gradu se je v kar 18 različnih starostnih skupinah pomerilo 109 tekmovalcev. Že po tradiciji so bile zlasti množične mlajše kategorije, nekoliko slabše pa mladinske in članske. Iz ekip oziroma šol mestne občine so bili zmagovalci Urška Martinec (OŠ Bakovci) med deklicami (92-93), Primož Sreš pri starejših pionirjih in Davor Gregorinčič (oba Srednja zdravstvena šola Rakičan) pri mlajših mladincih ter David Horvat (Gimnazija Murska Sobota) pri mlajših mladincih. Na državnem zaključku jesenskih krosov v Železnikih je ekipa Murske Sobote osvojila visoko 5. mesto, med posameznicami pa se je najboljše odrezala Urška Martinec z drugim mestom v kategoriji mlajših pionirk, skupaj z Nastjo Novak pa sta ekipno osvojili tretje mesto. Tretja sta bila Matej Fujs pri mlajših pionirjih in David Horvat pri mlajših mladincih. Horvat je skupaj s Tomažem Dšubanom v tej kategoriji ekipno osvojil drugo mesto. PODROČNI EKIPNI PRVENSTVI V ATLETIKI odročnega ekipnega prvenstva v atletiki za osnovne in srednje šole pri OŠ I Murska Sobota se je udeležilo veliko ljubiteljev kraljice športa. Nekateri udeleženci so se uvrstili tudi na državno ekipno prvenstvo. Področnega ekipnega prvenstva za osnovne šole se je v moški konkurenci udeležilo pet šol, v ženski pa osem. V obeh je prepričljivo slavila I. OŠ Murska Sobota, med moškimi je bila II. OŠ tretja, med deklicami pa III. OŠ tretja. Med srednjimi šolami sta se na finalno tekmovanje v Kranj uvrstili ekipi Gimnazije Murska Sobota. Dijaki so tam v ekipnem seštevku osvojili 5. mesto - z dvema 2. mestoma je izstopala moška štafeta 4 x 100 metrov in David Horvat v teku na 1.000 metrov; dijakinje so bile ekipno 8. Na stopničke se je s 3. mestom iz soboške gimnazije uvrstila Karmen Grnjak v skoku v višino. Učenke I. OŠ so v Kranju med 12. ekipami pristali na solidnem 9. mestu, najboljša med njimi pa je bila Sanja Novak, ki je v teku na 60 metrov zmagala. 20 november 2003 ŠPORT Vonj po bencinu v Centru Gaber ejstvo, da hitrostne preizkušnje tudi v pokrajini ob Muri privabljajo veliko število ljubiteljev tega športa, se je potrdilo tudi na hitrostnih preizkušnjah na poligonu Centra Gaber v Murski Soboti. Tam je namreč v organizaciji lastnika omenjenega centra Karla Gabra in članov Opel kluba Murska Sobota na krožni 766 metrov dolgi progi potekalo mednarodno, državno in pokalno prvenstvo Slovenije z majhnimi motorji. 32 motoristov je bilo razdeljenih v tri različne razrede: minimoto, supermoto in skuterji. Čeprav domači tekmovalci iz Opel kluba niso posegli po najvišjih mestih, je bilo zanimanje za ta bencinski šport izredno. Ob poligonu se je namreč zbralo okrog tisoč gledalcev. Jubilejni 10. avto-moto rally odlični organizaciji Združenja šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota, tamkajšnjih Avto-moto društva Štefan Kovač in motokluba Veterani ter Društva pareplegikov Prekmurja in Prlekije je s štartom na poligonu centra Gaber v Murski Soboti in ciljem pred vaškogasilskim domom v Sebeborcih tudi letos potekalo edinstveno tekmovanje, avto-moto raIly Vse za varnost v prometu. Prireditve, letos je bila že jubilejna 10., se je na 41 kilometrov dolgi progi v osmih različnih kategorijah udeležilo 65 motoristov in avtomobilistov iz vse Slovenije. Tudi letos je bila posebna pozornost namenjena voznikom invalidom, saj je tekmovanje zanje veljalo kot odprto državno prvenstvo. Med tekmovalci iz Mestne občine Murska Sobota velja izpostaviti: zmago Štefana Žibrika (Murska Sobota) med osebnimi avtomobili (izdelani po letu 1975), druga mesta Janeza Hozjana v kategoriji motornih koles brez bočne prikolice (izdelani do leta 1975), Boštjana Bobovca v kategoriji motornih koles z bočno prikolico (izdelana do leta 1975), Branka Grah med osebnimi avtomobili (izdelani do leta 1975) ter tretja mesta Rudija Kovača med motornimi kolesi brez bočne prikolice (izdelani do leta 1975), Avgusta Gomboca med motornimi kolesi z bočno prikolico (izdelana do leta 1975), Borisa Novaka med osebnimi avtomobili (izdelani do leta 1975). Vsi so tekmovali za Moto klub Veterani Murska Sobota. Prvi dve mesti sta v razredu osebni avtomobili znamke Škoda pripadli Sobočanoma Martinu Sraki in Janezu Lopertu, z znamko Opel pa Jerneju Grofu in Dejanu Lenarčiču. Med paraplegiki - kategorija osebni avtomobili, kjer je nastopili kar 24 tekmovalcev, je Boris Hriberšek iz Murske Sobote osvojil 2. mesto, med 4 tekmovalci tetraplegiki, kategorija osebni avtomobili, pa sta prvi dve mesti osvojila domača tekmovalca Leon Jurkovič in Franc Bračič. 21 PRIREDITVE številka 36 VESELI DECEMBER 2003 PROGRAM ZA OTROKE Ponedeljek, 1. decembra 2003 ob 17.00 - grajska dvorana • Lutkovna predstava SKRITA PRAVLJICA Nastopa: Lutkovno gledališče Jože Pengov, Ljubljana Organizator: ZKD Murska Sobota Vstopnina: 700 SIT Sreda, 3. in četrtek, 4. decembra 2003 dopoldan - grajska dvorana • Gledališka predstava za otroke MOJCA POKRAJCULJA Nastopa: Mini teater Ljubljana Organizator: ZKD Murska Sobota Četrtek, 4. - nedelje, 7. decembra 2003 ob 18.00 - soboški kino • Otroški pustolovski film MALI VOHUNI 3DŽ Organizator: ZKD Murska Sobota Vstopnina: 800 SIT Sobota, 6. december 2003 ob 10.15 - mestno središče • MIKLAVŽ s spremstvom na sejmu v Murski Soboti Organizator: Turistično društvo Murska Sobota Sobota, 6. decembra 2003 ob 18.00 - grajska dvorana • Diaprojekcija podvodnih fotografij PODVODNE KREACIJE Organizator : Potapljaško društvo Murska Sobota Sobota, 13. decembra 2003 ob 17.00 - grajska dvorana • Lutkovna predstava MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON Nastopa: lutkovno gledališče FRU-FRU, Ljubljana Organizator: Društvo prijateljev mladine Murska Sobota Vstopnina: vstop prost za otroke, odrasli 700 SIT Torek, 16. decembra 2003 ob 17.00 - grajska dvorana • Lutkovna predstava GUSAR BERTO VABI NA BOŽIČNO PRAZNOVANJE Nastopa: lutkovno gledališče PIKA, Lenart Organizator: Društvo prijateljev mladine Murska Sobota Vstopnina: vstop prost za otroke, odrasli 700 SIT Petek, 19. decembra 2003 ob 16.00 - grajska dvorana • Gledališka predstava za otroke MOJCA POKRAJCULJA Nastopa: Dramska sekcija SODČEK, gančani Organizator: Društvo prijateljev mladine Murska Sobota Vstopnina: vstop prost za otroke, odrasli 300 SIT Nedelja, 21. decembra 2003 ob 19.00 - grajska dvorana • Baletna predstava HRESTAČ - premiera Nastopa: baletna skupina Glasbene šole Murska Sobota Organizator: Glasbena šola Murska Sobota Vstopnina: brezplačne vstopnice so dvignite v Glasbeni šoli Ponedeljek, 22. decembra 2003 ob 19.00 - grajska dvorana • Baletna predstava HRESTAČ Nastopa: baletna skupina Glasbene šole Murska Sobota Organizator: Glasbena šola Murska Sobota Vstopnina: brezplačne vstopnice so dvignite v Glasbeni šoli Torek, 23. decembra 2003 ob 17.00 - grajska dvorana • Lutkovna predstava KUŽEK IN MUCA Nastopa: Lutkovno gledališče UŠ, Ljubljana Organizator: Društvo prijateljev mladine Murska Sobota Vstopnina: vstop prost za otroke, odrasli 700 SIT Sobota, 27. decembra 2003 ob 17.00 - grajska dvorana • Gledališka predstava za otroke ZALJUBLJENI ŽABEC Nastopa: Dramska sekcija SODČEK, Gančani Organizator: Društvo prijateljev mladine Murska Sobota Vstopnina: vstop prost za otroke, odrasli 300 SIT Nedelja, 28. decembra 2003 ob 13.00 - dvorec Rakičan • NOVOLETNO GRAJSKO POPOLDNE - predstavitev dresure - vožnja s kočijo in jahanje - zabava na prostem - glasba, animacija, novoletni sejem, grajske igre Organizator: KK Rakičan in ICR Rakičan Vstopnina: otroci vstop prost, za odrasle vstopnina bo Ponedeljek, 29. decembra 2003 ob 16.00 - mestno središče • KONCERT ROMANE KRANJČAN in PRIHOD DEDKA MRAZA Organizator: Društvo prijateljev mladine Murska Sobota Torek, 30. decembra 2003 ob 16.00 - mestno središče • Glasbena predstava V DEŽELI TAMTARAM Nastopa: Andreja Zupančič, Ljubljana Organizator: Društvo prijateljev mladine Murska Sobota Torek, 30. decembra 2003 ob 17.00 - grajska dvorana • POJOČI CIRKUS - klovnijada Nastopa: EVA Š. MAURER, klovnesa 22 november 2003 FOTOREPORTAŽA Dan brez avtomobila ZNAMO ŽIVETI BREZ JEKLENIH KONJIČKOV ? Predzadnji ponedeljek v septembru je bilo ves dan za motorni promet zaprto najožje mestno središče ter številne ulice, ki vodijo vanj. So se pa zato na ulico preselile številne aktivnosti mladih na rolerjih, kolesih in peš. Sporočilo letošnje akcije je bilo: Avto ni vse. Premakni se! Mladi so pokazali, kakšno bi bilo naše mesto in kaj vse bi bilo mogoče početi, če ne bi bilo avtomobilov. Malčki iz vrtcev in učenci nižjih razredov so risali po asfaltu, kolesarji so se pomerili v spretnostni vožnji, rolerji Roler kluba Murska Sobota v ekshibicijskem nastopu, v središču mesta sta brezplačno vozila turistični vlakec in kočija na konjsko vprego. Mladim pa je bila na semaforiziranem križišču namenjena tudi gledališka igrica, pa še kaj bi se našlo. V občinski stavbi je bila na temo Promet in okolje v mestni občini še okrogla miza, na kateri so policisti in mladi opozorili na najbolj kritične prometne točke v mestu. Mestna občina je izdala tudi zloženko z mrežo kolesarskih poti - Soboško biciklin karto. 23 Vučja vas - Murska Sobota Dobrih 11 kilometrov pomurske avtoceste Čeprav gradnje tako imenovanega pomurskega kraka avtoceste Lendava-Koper zaostaja za načrtovano dinamiko že skoraj za celo desetletje, so vozniki z obeh bregov Mure veseli daljše avtocestne povezave na svojem območju. Odsek avtoceste med izvozoma za Lipovce in Mursko Soboto se namreč podaljšali do Vučje vasi. To pomeni, da je od konca oktobra v uporabi tudi najdaljši slovenski most, ki je dolg 833 metrov in z avtocesto »že« povezuje levi in desni breg Mure. Tako Pomurje ob prvotnih 4,2 kilometra premore še dodatnih 7 kilometrov avtoceste. Zadnja investicija, vredna 8,7 milijarde tolarjev, je dobro naznanilo, da bo pomurska regija z avtocesto vse bliže svetu in obratno. Kdaj bo predvidenih 83 kilometrov dolgo pomursko avtocestno omrežje v celoti zgrajeno, pa je skoraj nemogoče povedati, saj se napovedi najodgovornejših izključujejo. Prometni minister je namreč prepričan, da se bo to zgodilo najpozneje do leta 2010, v predlogu novega nacionalnega programa gradnje avtocest pa je zapisano leto 2013. Geza Grabar