ANO (LETO) XXV. (19)
No. (štev.) 20
Izvozniki ljudi
ISLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES
19. maja 1966
JUŽNI VIETNAM? N©VA F0EITIČNA KRIZA
Ko so se slovenski protikomunistični begunci leta 1948 začeli razhajati iz Evrope na razne strani sveta, jih je v države, ki so jih sprejele, spremljala brezsrčna grožnja nepričakovane zmage pijanih komunističnih revolucionarjev s Titom na čelu iz leta 1945, da se za „izdajavci in kolaboracionisti“ vrata domovine zapirajo za večne čase.
Ob prihajanju v nove države so slovenski demokratski izseljenci povsod Zadevali ob komunistične pripagandiste in njihove sopotnike. iStare slovenske naseljence so hujskali proti novopriha-jajočim in jim naročali, da jim ne smejo nuditi nobene pomoči. Še v daljni svet so jim hoteli podaljšati že prestano sedemletno gorje sovražne okupacije, komunistične revolucije in begunstva.
Novi komunistični oblastniki v domovini so starim slovenskim naseljencem po svetu tedaj govorili tako, kakor da je domovina šele pod njimi postala v resnici svobodna, da so se pod „ljudsko oblastjo“ razmere doma tako zelo popravile, da je v domovini za vse ljudi ne samo zadosti prostora, ampak tudi dela, zaslužka in hrane ter da je vsem zagotovljeno mirno in srečno življenje, ker da si ljudstvo samo lahko daje takšne postave, ki mu prinašajo največjo korist. Zato, da domovina tudi ne more več dopuščati, da oi njeni sinovi in hčere še nadalje garali po svetu za tuje koristi, ampak jiii vabi vse domov, da bodo lahko v miru preživljali svoja stara leta, če bodo pa še pri moči, delali za veličino lastne domovine.
Precej starih slovenskih naseljencev v svetu je nasedlo ceneni komunistični propagandi. In čudno naključje je leta 1948 naneslo, da sta se prve dni aprila istega leta srečali v Buenos Airesu dve ladji: Santa Cruz in Partizanka. Prva je pripeljala v Argentino nad 500 slovenskih beguncev, ki so komuniste in njihovo ideologijo spoznali med njihovo revolucijo. Ker je niso hoteli sprejeti in živeti pod njimi suženjskega življenja, so zapustili domovino in odšli v svobodno tujino. Na Partizanko se je pa v Buenos Airesu vkrcalo nekaj sto Jugoslovanov. Med njimi je bilo 120 'Slovencev. Dali so slovo svobodi Argentine ter odhajali v prostovoljno suženjstvo lastnega brata.
Leta so minevala. Slovenski demokratski izseljenci v svetu so si obnovili življenje, se gospodarsko opomogli in vsestransko poskrbeli za narodno in versko ohranitev slovenskih ljudi ter za slovensko kulturno rast v svobodi. V domovini se je komunistična tiranija z nasiljem vzdrževala iz leta v leto naprej, še danes traja.
Med tem, ko so slovenski demokratski izseljenci po vsem svetu nepredo-vali, vsa poplava komunistične propagande ni mogla prikriti dejstva, da so ljudje imeli doma pred komunisti lepše, boljše in srečnejše življenje.
Ljudje pod komunisti so tudi sami lahko ugotavljali, da je tudi sedaj v demokratskih državah za vse ljudi v vsakem oziru bolje poskrbljeno. Zla3ti za delovne sloje. Zato je zlasti mladina neprestano ilegalno odhajala v tuji svet, kjer so jo ponekod označevali za „ekonomske emigrante“.
Objava gospodarske reforme lansko leto je svetu odkrila vso gospodarsko mizerijo v domovini. Z vračanjem gospodarstva na gospodarska načela demokratskih držav in s prenehanjem podpor deficitnim podjetjem je na sto in sto tisoče brezposelnih postal živ dokaz nesposobnosti komunističnega sistema. Množice brezposelnih so začele odhajati v zahodne države. Spočetka
Južni Vietnam je znova v težki politični in vojaški krizi. Kakor smo poročali, je sedanji predsednik gral. Ky pred dobrim tednom izjavil, da namerava obdržati oblast še najmanj eno leto, se pravi, da se ne namerava umakniti s svojega položaja se več mesecev po novih predsedniških volitvah v državi.
Ta objava je dvignila v uporniško gibanje budistične svečenike in njihove pripadnike, prav tako nekatere vojaške poveljnike. V mesto Da (Nang, kjer imajo Amerikanci veliko vojaško in letalsko oporišče, je Ky poslal z letali svojo vojsko, da je zasedla strateške položaje v mestu in zadržala tamkajšnjo južnovietnamsko vojsko pod poveljstvom uporniškega generala, da ni izvedla protidržavnega udara. Kljub temu so uporniški oddelki obdržali nekatere položaje v mestu v svojih rokah ter so razmere v Da Nangu ostale močno napete.
. Ameriški veleposlanik v Saigon j, Cabot Lodge je bil medtem na poročanju v Washingtonu, kjer je Johnson sklical izredno zasedanje vlade, na katerem so razpravljali o novi južnoviet-namski krizi. Johnsonova vlada je po sestanku objavila, da poziva nasprotujoče si frakcije v Južnem Vietnamu v sporazum in na pospešitev vojne proti komunistom.	,
Budisti so se preko enega svojih vo-
dij obrnili s spomenico naravnost i';a Johnsona. Ameriška vlada je objavila, da je budistično spomenico dobila in da jo skrbno preučuje. Istočasno so budistični svečeniki pozvali svoje pripadnike na organiziran odpor proti gralu Kyju in objavili, da bodo žrtvovali svoja življenja kot znamenje odpora proti južnovietnamski vladi. Pričakujejo, da bodo budistični svečenik zopet začeli izvrševati ognjene samomore po sai-gonskih ulicah.
Komunistični gverilci so medtem prenehali z akcijami proti južnovietnamski vojski, da bi počakali, kako se bodo stvari razvijale v Saigonu. Nasprotno pa so komunistični teroristi Saigonu samem izvršili v zadnjih dneh več terorističnih bombnih napadov na javna poslopja, tako, da je bilo več ljudi ubitih, na desetine pa ranjenih.
Ves svobodni svet z zaskrbljenostjo zasleduje razvoj dogodkov v Vietnamu. Toda, najsi bodo notranjepolitične razmere v Južnem Vietnamu kakršne koli, severnoameriška politika v tistem delu sveta dejansko stremi le za zadržanjem nadaljnega prodiranja komunizma v jugovzhodni azijski prostor, ne bori pa se za tamkajšnje prebivalstvo kot tako. Žalostno je le, da se vietnamsko izobra-ženstvo, h kateremu spada budistična duhovščina, tako igra z usodo ne sebe, pač pa nadaljnih generacij vietnamskega in jugovzhodnoazi.jskega prebivalstva.
in nikdar ostvarili umrli indijski pred- i niti z dejstvom, da jim vso petrolejsko
sednik Nehru, egipčanski Nasser in ju-, goslovanski komunistični diktator Tito.
Brežnjev kot tajnik sovjetske KP pa se je odpravil v romunsko prestol-' nico Bukarešto, kjer je šlo za važnejše zadevd sovjetskega bloka. Romunski komunisti se namreč že dalj čaša skušajo delno izmotati iz izžemajočega nojema Moskve. Bukareški komunisti se I v zadnjem času ne morejo več sprijaz-
produkcijo in drug material praktično odvzema Moskva po cenah, ki jih diktirajo sovjetski „gospodarstveniki“, le z velikimi težavami pa sme trgovati z zahodnimi državami, kjer imajo zdravo valuto.. Zato je Brežnjev priletel v Bukarešto, da mu Romunija ne bi zamajala temeljev vsaj v organizaciji varšavskega državnega pakta, kakor jih je v gospodarski organizaciji Komekon.
I Z
T E D N
Kosugin in Brežnjev za komunistično strnjenost
Sovjetska vrhovna voditelja, predsednik vlade Kosygin in tajnik sovjetske KP Brežnjev, sta minuli teden odletela iz Moskve: prvi na osemdnevni obisk v Egipt, drugi na tajne konference Romunijo.
Kosygina je z vsem slavjem sprejel v Kairu egipčanski diktator Nasser. Razkazal mu je nastajajočo električno centralo pri Aswanu na (Nilu, v katero je ZSSR doslej vložila že nad 100 milijonov dolarjev. 'Dati pa bo morala še, če bo držala obljubo, ok. 200 milijonov dolarjev.
Tako Nasser kakor Kosygin sta bila v svojih izjavah močno bojevita. Nasser je grozil z orožjem Saudijevi Arabiji, ki jo smatra za leglo zahodnega
imperializma na Srednjem vzhodu in v arabskem svetu, Kosygin pa je znova označil Amerikance za „imperialiste“ in jih obtožil, da „vsevprek pobijajo vietnamsko prebivalstvo, uničujejo poslopja in poljedeljstvo v Vietnamu“ ter „so v svojem početju taki, kakor je bil Hitler med drugo svetovno vojno, ko si je podjarmil mesta, države in ljudi. Amerikanci vodijo tako politiko v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Je to ista njihova politika, kakor so jo vodili na Koreji, ki so jo spremenili v vojaško oporišče.“
Kosygin je prišel v Egipt, da bi Nasserja privezal na sovjetski komunistični blok, ko že ne obstaja več blok tkim. nevezanih držav, ki so ga snovali
pošiljal v svet: pridobitev deviz. V' tujino poslani delavci dobro zaslužijo. Zlasti tisti, ki sami odhajajo na delo in ne po pogodbah, ki jih med sabo sklepajo domače in inozemske tovarne. Neprestano pošiljajo svojim domačim pomoč v zdravi, močni tuji valuti, v devizah, ki jih tako zelo potrebuje prazna komunistična državna blagajna. Tako ima od njih dvojno korist: nevarnih brezposelnih elementov v domovini se je znebila, od njih pa ima kljub temu zagotovljen neprestan dotok tujih deviz. Zato komunistični oblastniki prav nič ne ovirajo, da ne bi mogla nekvalificirana delovna sila odhajati na tuje. Celo sami zanjo iščejo dela po raznih državah in so tako postali tudi izvoz-stična vlada brez dvoma med vsemi n i '.< i ljudi. V tem pogledu ima komuni-došeclanlimi jugoslovanskimi vladami primat, ker ljudi doslej pogodbeno ni oddajala drugim državam še nobena jugoslovanska vlada.
Med več sto tisoč delavci iz Jugoslavije je danes po severnih zahodnih evropskih državah tudi več deset tisoč Slovencev. Sodijo, da jih je samo na Koroškem do 10.000. V Sloveniji je nastala naravnost že epidemija izseljevanja. zajela je zlasti mladino. Ponekod odhajanje slovenskih ljudi v svet
pretakanje slovenske krvi v svet ne bo zaustavilo? Kajti vedno bolj postaja očitno, da je med delavci, ki so sedaj zaposleni po evropskih demokratskih državah precej takih, ki so že sedaj za narod izgubljeni. Komunisti v domovini so jim ubili sleherni narodnostni čut, vsako narodno zavednost. Zato že danes nočejo ničesar več čuti o svoji domovini, češ, da je bolje v vsaki tuji dr-
Amerikancem se je v torek ponesrečil vesoljski poskus Gemini 9. Raketa Atlas-Agena, ki naj bi služila za satelit, h kateremu bi se morala priklopiti kabina Gemini 9 z dvema kozmonavtoma, se je pravilno dvignila z oporišča na Cape Kennedy, pa so z njo po nekaj minutah izgubili radijsko zvezo, tako da so odlet Gemini 9 takoj odložili za najmanj dva tedna. Z vsem uspehom pa so Amerikanci odstrelili v krožno pot okoli zemeljskih tečajev vremenski satelit Nimbus,-2, ki dnevno pošilja na zemljo 3000 fotografij z višine nad 1100 km;
V	brazilskem mestu Itajuba je umrl
v 93. letu starosti predsednik prve brazilske republike Venceslav Braz. Predsednik Brazila je bil od leta 1914 do 1918.
V	Limi je konferenca glavnih poveljnikov vojaškega letalstva posameznih ameriških držav. Namen: Doseči čim večje sodelovanje vsega vojaškega letalstva na ameriški polobli.
Belgijski kralj Baldoin je v zdravici angleški kraljici Elizabeti, ki je bila s svojim možem princem Edinburškim na petdnevnem obisku v Belgiji, izrazil željo, naj bi se Velika Britanija pridružila Skupnemu evropskemu trgu ali pa vsaj bolj podpirala tesnejšo povezavo, da bi šefu policije izročili protestno
V T I D K K
se bo pa avtomatično na sleherno ladjo, ki bo prišla v katero koli britansko pristanišče in končno na okoli 2.500 ladij, ki trenutno plovejo po raznih morjih. Sedanja pomorska stavka je za britansko narodno gospodrstvo najhujši udarec po drugi svetovni vojni.
Papež Pavel VI. je v nedeljo, 15. maja, v pridigi med mašo v baziliki sv. Petra v proslavo tisočletnice pokristjanjenja Poljakov javno obsodil poljski komunistični režim. Zatrjeval je, da ne verjame, da bi te proslave imele proti-narodni značaj in da bi bile imele namen cerkvi pridobiti teokratične privilegije ter obnovo starinskih političnih in socialnih oblik. Zatrjeval je dalje, da take proslave niso v škodo moderni družbi, ampak v njeno korist ter ji samo delajo čast. Končno je papež odkrito povedal, da bi se bil rad osebno udeležil velikih slavnosti na Jasni gori. Kot znano mu je to preprečil sedanji komunistični režim.
Španski anarhisti so v Rimu izpustili na svobodo ugrabljenega funkcionarja na španskem poslaništvu pri Vatikanu msgra Ussio.
V Barceloni je španska policija s silo razgnala skupino 150 duhovnikov, k. so šli v sprevodu proti sedežu policiji
evropske skupnosti,
Uslužbenci in monarji britanske trgovske mornarice so v ponedeljek stopili v stavko. Proglasil jo je sindikat uslužbencev trgovske mornarice, ki šteje 65.000 članov. Proglasitev pomorske stavke je v britanskih pristaniščih takoj prizadela do 400 ladij, raztegovala
izjavo zaradi nasilnega postopanja policije proti študentom. Od krajevnega nadškofa zahtevajo ekskomunikacijo tistih stražnikov, ki so napadali duhovnike.
V Iraku so hudi boji med vladnimi četami in uporniškimi Kurdi. Vojska med njimi traja že pet let.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Cerkev v pokoncilski dobi
je naslov poslanici ki so jo izdali argentinski nadškofje in škofje argentinskemu narodu s svojega zadnjega zasedanja. V njej med drugim poudarjajo, da kat. Cerkev v Argentini želi nuditi vso svojo pomoč za napredek domovine. Zavzemajo se za to, da se vse zamejske dobrine postavijo v službo človeku. So za „pravično avtonomijo človeških vrednot in zdravo svobodo zavesti“, ker ta zvestoba „povezuje kristjane z ostalimi žavi, kakor pa doma. Ne morejo razu- ljudmi v iskanju resnice za rešitev šte-meti, da je še kaj drugega na svetu koti vilnih moralnih problemov“. Obžalujejo moderen avtomobil, za kar bi se človek! „škodljiv vpliv tistih, ki Cerkev napa-moral potegovati. 'Ne smemo se čuditi, j dajo kot nasprotnico osvoboditve čio-, Ni kriva samo- ta mladina, ampak! veka ter zavračajo obtožbe, da vera in komunisti, ki so jo zmaterializiraii j upanje v drugo življenje zmanjšujeta in sedaj išče samo materialne dobrine, i skrb za častne potrebe“. Zatrjujejo, da duhovnih pa ne.	j	je ravno obratno res, „kajti priznava-
Ob razmišljanju o vsem tem lahko, nje Boga v kristjanih utrjuje čut člove-ugotovimo: Ni se izpolnila Titova gro- j škega dostojanstva“. Dalje poudarjajo žnja, da so se vrata domovine za tisti- „dolžnost vseh — vernikov in nevernimi, ki so jo leta 1945 zapustili, ker ni-' kov — v graditvi tega sveta“. Zato žele
zavzema ze nevarne oblike. Npr. v ilegalno, pozneje pa kar po zakoniti Prekmurju je odšlo v inozemstvo na poti. Komunistična oblast je spoznala,
da je bolje, da brezposelne množice od-dvaja v demokratske države, —. v komunistične pač nihče ne sili, ker vsakdo hoče iti na bolje — in tako odstranja nevarnost, ki bi jo ta eksplozivni element lahko predstavljal v domovini za komunistični režim.
Pa še drugo korist je komunistični
delo tudi 912 žena, ki so pustile doma 678 otrok brez pravega nadzorstva. Pa ni prizadeto samo Prekmurje, ampak vsi slovenski predeli. V Sloveniji sedaj ljudi za težaška dela enostavno ni. Ta morajo opravljati delovne sile z juga.
Ob tem neprestanem odhajanju slovenske mladine v svet se človek, ki želi dobro svojemu narodu, s strahom
režim hotel doseči od ljudi, ki jih je vprašuje, kaj bo z njim, če se to močno
so hoteli komunistične tiranije, za vodno zaprla. Komunistični oblastniki ta vrata prav radi, odpirajo vsakemu, Ki pride domov na obisk, zlasti še, če prinaša tuje devize.
Niso se dalje izpolnile komunistične napovedi o takem izboljšanju razmet doma, da bi bila domovina tako privlačna, da bi slovenski izseljenci zapuščali svoje sedanje države in se vračali v domovino. Ravno obratno. Tako zelo so se poslabšale, da je sedanja komunistična vlada prisiljena, da mora ljuđ iz lastne države pošiljati na delo v tujino, ker doma zanje ni dela in ne za služka. Z množičnim odhajanjem slovenske mladine v tujino se pa vedno bolj ogroža tudi naravni razvoj in obstanek slovenskega naroda.
Ob vseh teh problemih slovenska ideološka emigracija ne sme ostati brezbrižna.
tako ureditev razmer, da bo „človek človeka vključno nasprotnika spoštoval“, ker je naš bližnji. Zato z vso odločnostjo obsojajo vsako obliko človeške diskriminacije.
Končno zatrjujejo: „Hočemo doprinesti svoj del k razvoju socialnega re- Proračunski predlog. Ta je sedaj pred
V nekaj vrstah
Spor med peronistično skupino, ki jo vodi glavni tajnik sindikata kovinarjev Avgust Timotej Vandor, in skupino, ki se imenuje „63 organizacij neomajno s Peronom“ ter sledi v vsem Peronovim navodilom iz Španije odn. navodilom njegove sedaj v Argentini živeče tretje žene Elizabete Martinez, se je tako zaostril, da je med predstavniki obeh prišlo prejšnjo soboto v zgodnjih jutranjih urah do streljanja v enem od barov na Avellanedi. Na tleh je obležalo 6 ljudi. Dva sta bila mrtva, štirje pa ranjeni, od teh trije težko. Pozneje je eden od njih že podlegel poškodbam. Od Vandorjeve skupine je bil ubit vodja kovinarskega sindikata na Avellanedi Rosendo Garcia, od nasprotne skupine pa Domingo Blajackis.
Notranji minister je politično obračunavanje z orožjem obsodil. Poudaril je, da je vlada za dialog, za prepričevanje, ne pa za nasilne metode.
V (parlamentu vlada ni mogla prodreti s svojim proračunskim predlogom. Opozicija ga je s 86 glasovi zavrnila, nakar so vladni ljudski radikali glasovali skupno z opozicijo za opozicioalni
da, zavedajoč se, da je in mora biti začetek, vsebina in konec vsah socialnih ustanov človeška oseba. Da bi jo zgradili v pravičnosti, v poživitvi ljubezni in v konsolidaciji svobode, je nujno potrebna obnova duš in globoka reforma družbe. Tudi tedaj, ko obstojajo pravične neenakosti med ljudmi, enakost človeške osebo zahteva, da moramo priti do bolj človeškega in pravičnega socialnega reda. Zato poudarjamo s koncilom, da morajo smatrati vsi za glavno dolžnost sodobnega človeka sprejetje takega socialnega reda in njegovo izpolnjevanje.“
senatom.
V Men,dozi je bil v volilnem kolegiju z glasovi demokratskih in radikal-kalnih volilnih mož izvoljen za novega guvernerja te province demokrat dr. Emilio Jofré, za viceguvernerja pa dr. Carlos Galletti, prav tako demokrat.
Zvišane telefonske pristojbine so začele veljati v ponedeljek 16. t. m. (Naslednjega dne so pa telefonisti začeli znova stavkati. Novo stavko napovedujejo za konec meseca znova tudi železničarji.
Notranje ministrstvo je pripravilo spremembe zakona o polit, strankah.
5. svetovna konferenca krščanske demokracije
Zaključek 5. Svetovne konference krščanske demokracije je bil v torek, 26. aprila t. 1. v veliki dvorani teatra Ritz v Limi. Delegacije posameznih krščansko-demokratskih strank, ki so se udeleževale kongresa, so imele določene sedeže v parterju, medtem ko so časnikarjem dodelili prostore v ložah, za občinstvo pa je bil na razpolago balkon. Dvorana je bila ob začetku zaključnih slovesnosti nabito polna.
Na odru je na temnordeči zavesi visel velik znak Krščanske demokracije (okrogel ščit s črkama DC in puščico med njima), pod njim pa so se razvrstila limanska dekleta, članice KD stranke, z zastavami vseh delegacij, ki so jih malo prej v sprevodu slovesno prinesle v dvorano. Pred njimi je bila dolga miza, za katero je posedlo vodstvo kongresa.
Na slavnosti je govorilo sedem govornikov: italijanska krščansko-demo-kratska poslanka Emmanoela Savio kot predstavnica ženskega krščansko-demokratskega gibanja, Egon Klepsch, nemški poslanec in predsednik nemške mladinske krščanske demokracije, Dago-berto Gonzalez, venezuelski poslanec, Pierre Pflimlin, bivši francoski predsednik in predsednik Evropske posvetovalne skupščine, Patricio Aylwin, čilski senator in predsednik čilske krščanske demokracije, Mariano Rumor, glavni tajnik italijanske kršcansko-demo-kratske stranke in predsednik evropske krščansko-demokratske zveze ter Hec tor Cornejo Chavez, predsednik perujske krščanske demokracije in predsed nik kongresa.
Hector Cornejo Chavez je med drugim poudaril, da je bila krščanska demokracija tista, ki je izpeljala tkzv. nemški čudež, Italijo rešila komunizma, ustvarila Skupni evropski trg; pet od šestih vlad evropske skupnosti je krščansko-demokratskih. Krščanski demokrati so tisti, ki začenjajo ustvarjati sanje o Združeni Evropi in krščanski demokrati so politični velikani Schu-man, Adenauer in De Gasperi. Na tej strani Atlantika so krščanski demokrati v Čilu tisti, ki so pred očmi 230 milijonov latinskih Amerikancev začeli „revolucijo v svobodi“.
Čilski senator Aylwin je izjavil: „Evropa se bori za svojo svobodo, mi pa se borimo za naše probleme pravičnosti. Toda ista načela moramo prilagajati različnim realnostim.“ Narodi morajo s svojo močjo in delom pospešiti razvoj, ne pa pričakovati darov oa drugod. Postavil je za to zgled čilske krščanske demokracije.
Italijanski delegat Rumor je zatrdil, da „smo (krščanski demokrati) politična sila, ki nezadržno raste in se širi“, ter da je „prišel čas, ko se konservativnost v svetu ruši in razpada, ko komunizem bohotno razkazuje svoje sovraštvo, krščanska demokracija pa predstavlja upanje“.
Emmanoela Savio je poudarila, da so krščanske demokracije v mnogih deželah prav z ženskim glasom dobile volitve in da so žene tiste, ki vedno odklanjajo komunizem in sleherni sistem, ki sloni na nasilju.
Egon Klepsch je govoril o važnosti reform, ki jih je krščanska demokracija izvršila v Evropi, zlasti v'Nemčiji, medtem ko je venezuelski delegat Gonzalez pozval vse „dobromisleče ljudi“, naj po zgledu krščanske demokracije začno „revolucijo svobode“, da bodo propadli režimi, ki „nimajo opore v narodih in ki se stavljaju na razpolago tujim režimom“, da bodo propadle „stranke, ki temeljijo na kapitalističnih formulah in na formulah marksizma, stremeč za povečanjem produkcije, ne pa za izboljšanjem razdelitve produktov“. Edino krščanska demokracija je doslej dokazala, da združuje v sebi formulo krščanske pravičnosti.
Pierre Pflimlin je omenil, da „ideali krščanske demokracije predstavljajo poroštvo pravičnosti, varnosti, enakopravnosti vsem narodom“ in poudaril, da je „solidarnost temelj pravilnega reševanja vseh problemov, ki jih ni več mogoče odlagati, kakor je n.pr. problem gospodarske revolucije.“
Delegacije in ohčinstvo so govornike velikokrat prekinjale z burnim ploskanjem in vzkliki krščanski demokraciji. S sprevodom z bakljami, ki se je nato razvil po aveniji pred teatrom Ritz, je bila zaključena 5. svetovna konferenca krščanske demokracije v Limi.
V dneh zasedanja je bil za vse dele-
gacije prirejen sprejem: v nedeljo, 24.
aprila zvečer na limanski občini, ki ji predseduje krščanski demokrat župan dr. Luis Bedoya Reyes, pred tem pa je bilo skupno kriolsko kosilo na posestvu župana predmestja San Isidro, tudi krščanskega demokrata Augusta Dam-merta Leona. V ponedeljek popoldne je vse delegate sprejel v predsedniški palači perujski predsednik arh. Belaunde
Že v sohoto, 23. aprila zvečer, je perujska krščansko-demokratska stranka pripravila delegacijam veliko folklorno prireditev v inkovskih razvalinah Puruchuco, severno od Lime, folklorni nastopi so spremljali tudi sprejema pri limanskem županu in pri perujskem predsedniku. V predsedniški palači so tudi vrteli film o soc. delu perujske vojske in o razvoju Peruja.
Predstavnik Slovenske krščanske demokracije SLS je sam zase in v sodelovanju s krščansko-demokratskimi delegati iz Srednje Evrope na kongresu opozarjal delegacije na dejstvo, da Evropo še vedno deli železna zavesa, za katero žive narodi, ki so imeli stranke s krščansko-demokratskimi idejami in ideali ustanovljene že ob koncu 19. stoletja (SLS je bila ustanovljena leta 1892); da ti narodi, med njimi tudi slovenski narod, svojih krščanskih načel in svoje krščanske tradicije kljub dvajsetletnim komunističnim režimom niso zavrgli in da je v teh državah, mladina tista, na katero morejo in morajo svobodne krščanske demokracije vedno bolj računati; komunistične stranke v državah Srednje Evrope so stranke starih ljudi, mladine nimajo.
(Konec)	Pavel Fajdiga
„Za Slovenijo v bodočnosti je treba najti tako državno-pravno obliko, ki ne bo samo s potrebno večino izglasovana v ustavodajni zbornici za Slovenijo* temveč se bo opirala na splošno soglasje vseh prebivalcev Slovenije.“
„Soglasje in sila sta dve sredstvi, na kateri se opira iprav vsaka država. Države, ki se načeloma opirajo na svobodno soglasje, ne da bi se odpovedale uporabi sile, ki pa jo podrejajo pravu, zaslužijo ime demokracija. Države, ki se predvsem opirajo na silo in strahovanje, so avtokracije in tiranije.“
„Potrebno je svobodno soglasje ljudi, ki so blage ali dobre volje. Taki ljudje znajo ceniti svojo svobodo, priznajo jo pa tudi vsem drugim ljudem in jo upoštevajo. V zares spornih vprašanjih branijo do skrajnosti svoje stališče, pa končno sprejmejo tudi manj dobro ali celo najmanj slabo rešitev. Nikdar ne rečejo: vse ali nič.“	f
Dr. Celestin Jelenec: Zbornik Sv. Sl. 1966, str: 263, Anketa

Predstavnik „ljudske oblasti“ dal podreti delavcu hišo
■■■■■■■■■■«■•a
■■■■■■■■■■■■■■iimiiuminiuu
Poziv na budnost pred „razrednim sovražnikom“
V Svob. Sloveniji z dne 5. maja, št. 18, smo poročali, da je komunistični pesnik 'Vladimir Gajšek, študent svetovne književnosti na ljubljanski univerzi, lani objavil v študentovskem listu „Tribuna“ pesem z naslovom Sveta Družina. Zaradi te pesmi, ki žali sveto Trojico, so bogoslovci prijavili pesnika Gajška državnemu tožilcu. Na sodišču je bil pesnik Gajšek zaradi širjenja verske nestrpnosti po čl. 119/III Kazenskega zakonika obsojen na 14 dni zapora, pogojno na eno leto.
Proti tej obsodbi sta v Sloveniji, ko-kolikor nam je znano, doslej nastopili dve komunistični poblikaciji: študentovska „Tribuna“ ter „Naši Razgledi“. Sedaj se je v srbskih Književnih novinah oglasil tudi dr. Milan Rakočevič, ki je bil pred vojno študent na ljubljanski univerzi ter tudi ljubljanski dopisnik beograjske Sokičeve Pravde.
Dr. Milan Rakočevič je v Književnih novinah najprej objavil prevod Gajško-ve pesmi Sveta Družina, nato pa daljši članek. iNjegov zaključek s pozivom komunističnim oblastem na budnost ter nujnost nadalnjega boja proti „razrednemu sovražniku“, ponatiskuje ljubljanska „Tedenska tribuna“, št. 18, letnik XIV., z dne 9. maja. Glasi se takole:
„Gajškov primer je izzval živahne komentarje med ljubljansko mladino, posebno med napredno in politično zrelo mladino. Medtem ko vidi konservativna mladina v vsej stvari povečanje moči Cerkve in s tem dokazuje, da so statistike verskega časopisa Družina o povečanju obiska cerkve pravilne in dela iz vsega tega logične zaključke, pa želi progresivna mladina stvar tolmačiti kot dokaz, da se cerkev in vera v so-sialistični Jugoslaviji ne preganjata, kakor to še vedno govoričijo reakcio* narni grogi v tujini. Po drugi strani pa je prav v teh besedah potrditev Titovih besed na III. 'plenumu CK ZKJ o potrebi budnosti in nadaljnjega boja proti razrednemu sovražniku. Zato želimo slišati tudi mnenje širše jugoslovanske javnosti, š'e posebno pa naših vodilnih kulturnih in političnih delavcev.
Na samega pesnika je napravila obsodba globok vtis: zadela ga je in ga zmedla, toda ni mu vzela moči. Počuti se nelagodno, ker ga je njegova pesem nehote postavila v središče širokega zanimanja, in to ne zaradi njenih umetniških plati, ampak zaradi stvari, ki z umetnostjo ne bi smele imeti nobene zveze.“	,
To nesocialno dejanje se je zgodilo v Škofji Loki, kjer se je Jože Oman, delavec v tamošnji tovarni hladilnikov odločil, da si bo brez dovoljenja občine postavil v Godešiču družinsko hišo. Na to se je odločil potem, ko je %e 10 let prosil za gradbeno dovoljenje na treh zemljiščih, pa so mu na občini vedno prošnjo zavračali. Zato je lansko jesen začel graditi hišo kar brez gradbenega dovoljenja tako, kakor delajo po vseh občinah vedno bolj pogosto in potem raje plačajo kazen za „črno gradnjo“.
Sedanji škofjeloški občinski mogoč-njak Milan Osovnikar se je pa za razliko do dotedanjega postopanja v takih slučajih postavil na stališče, da je treba „črno grodnjò“ podreti. In je to svojo odločitev tudi izvršil 25. aprila, ko je z občine poslal minerje z naročilom, da morajo že do podstrešja postavljeno hišo podreti. Ker je vedel, da lahko pride do odpora ljudi, je z minerji poslal 20 miličnikov, ki so zavarovali prostor okoli novogradnje. Ljudje so z ostrimi in ogorčenimi protesti spremljali rušenje družinske hiše, ki si jo je s teško prisluženim denarjem postavil skromni delavec. Kaj več niso mogli storiti, ker so miličniki imeli naročilo, da morajo nastopiti z silo, če bi ljudje ovirali minerje pri rušenju postavljenih zidov.,
Ta nesocialni čut, ki so ga pokazali predstavniki tkim. sedanje „ljudske oblasti“ proti poštenemu delavcu, ja povzročil silno ogorčenje in zgražanje v kraju. V samem občinskem odboru je več občinskih svetovavcev napadlo predsednika občinske skupščine Osovnikarja. Očitali so mu, da je s svojim naročilom o porušenju delavčeve hiše prekoračil pooblastila, ki jih ima. Zatrjevali so, da so si z gradnjo brez predhodnega oblastnega dovoljenja doslej pomagali že razni ljudje na vodilnih mestih v občini, pa se jim ni ničesar zgodilo. ■Naglašali so dalje, da bi občani zavzetost občine za zakonitost pri gradnjah laže razumeli, če bi predsednik občinske skupščine najprej poskrbel za red v lastni hiši. Zato so ugotavljali, da je žalostno, da se je ravno škofje-
loška občina morala „proslaviti“ s tako nesocialnim dogodkom, če je treba s „črnimi gradnjami“ prelomiti, potem je to treba storiti korenito, ne pa le pri enih, pri drugih pa pogledati skozi prste in se sklicevati na dosedanjo prakso.
Ogorčenje ljudstva proti komunistir čnemu županu Milanu Osovnikarju je tolikšno, da traja še kar naprej. Ljudje enostavno ne morejo razumeti, da more biti človek tako trdosrčen do ubogega delavca, ki si je s težko prisluženim denarjem hotel postaviti skromen domek, pa mu ga je župan dal podreti kot „črno gradnjo, potem ko mu občina za postavitev skromne družinske hišice deset let ni dala gradbenega dovoljenja.
Ljudje so na strani prizadetega delavca in proti komunističnemu županu, ki je postal silno zasovražena oseba v občini. To potrjujejo tudi anonimna grozilna pisma, ki jih dobiva, eno takih je pokazal uredniku Tedenske tribune, ki o njih poroča v omenjenem listu št. 18, leto XIV z Ine 9. maja. 1966 takole: „V Loki je Teksas“ mi je dejal predsednik skupščine občine Škofja Loka Milan Osovnikar in na mizo položil .prvomajsko čestitko1, ki mu anonimno, z levo roko napisano grozi, češ ,ob uspešni akciji v Godešiču se vam bomo zahvalili iz puškomitraljeza. . . napišite testament’. . .
V POČASTITEV 25. MAJA
Na argentinski državni praznik 25. maja bo imela televizijska postaja Canal 13 ob pol šestih (17.30) v oddaji Panorama Hogarena posebno počastitev dneva, ko je Argentina dobila svojo prvo narodno vlado. V počastitev argentinskega narodnega praznika bo bralo začetne verze argentinskega narodnega epa Martin Fiero pet njegovih prevaja vc e v in sicer japonski, arabski, armenski, nemški in slovenski. Začetne verze slovenskega prevoda bo bral pre-vajavec Martin Fiera v slovenščino dr. Tine Debeljak.
komunistična Jugoslavija včeraj in danes
(Poročilo evropskega dopisnika Svobodni Sloveniji iz Trsta)
Vsi so se čudili kato to, da Tito obtožuje in s prstom kaže na krivce. Kako to, saj je on sam vsemogočni poglavar komunistične stranke in bi mu pač ne j bilo treba javno obtoževati anonimnih j krivcev, katerih imen si nihče ne upa javno omenjati, pri tem pa da ničesar na ukrene? Saj je v komunističnem režimu najlaže tiste, ki nasprotuje ofi-cielni liniji, enostavno na tihem odstraniti in ni treba glasnega javnega obtoževanja. Zakaj tokrat niso tako postopali ?
Iz enostavnega razloga, ker je šef komunističnih kadrov in Šef tajne policije Rankovič nasprotnik reforme in si Tito tega ne upa povedati. Tito je tokrat bil v podrejeni vlogi proti šefu komunistične policije, katerega se ne | upa odstaviti, ker ne ve, kateri od obeh I bi podlegel in prišel na Goli otok ali ! pa že prej končal v njuni medsebojni1 borbi. Rankovič sam je nastopal spretno in se je delal, kot da je v komunističnih vrhovih najlepša harmonija. Toda strokovnjaki, ki poznajo komunistično dialektiko, so ob primerjavi govorov Tita in Rankoviča na zadnjem plenumu takoj ugotovili, da je Rankovič nasprotnik reforme in da za njim stoji vsa stara garda „prekaljenih borcev“, ki sestavljajo razred nagrajenih birokratov na visokih uradnih mestih, pred vsem pa v podjetjih.
šef delavskih sindikatov Vukmanovič-Tempo je odkrito žigosal to rakrano jugoslovanskega gospodarstva in zahteval, da mora biti tega enkrat konec. Kajti še vedno vodi razna podjetja 40% popolnoma nepismenih ljudi ali pa so samo malo poduhali ljudsko šolo; nadaljnjih 40% je takih, ki so obiskovali neke manjvredne tehnične in njim podobne šole, ki pa ne dosegajo ravni nekdanje srednje šole. 'S fakultetno naobrazbo v vseh podjetjih ni niti 30% nameščencev. Prvih 40% so tipični pro-težiranci komunistične stranke. Vsi so na vodilnih mestih. Partija jih na njih drži še naprej, ker se je izkazalo, da so ti analfabeti in polinteligenti najzanesljivejši zagovorniki in predstavniki brezkompromisne marksistično - lenini stične linije, katere predstavnik je „abadjija“ — krojač srbskih kmečkih oblek Aleksander Rankovič, ki ima poleg policije pod svojo kontrolo tudi znanstvene zavode za raziskovanje a-tomske energije. Nadaljnjih 40% je tudi proti gospodarski reformi, že zato, ker so na položajih, katerim sicer niso kos, a so prišli nanje kot sorodniki ali prijatelji vodilnih komunističnih funkcionarjev. 'če bi reformo strogo izvajali, bi vsi ti morali izgubiti svoja dobro plačana mesta ter jih prepustiti spO' sobnim strokovnjakom. Tega pa ne bodo i storili, ker prav ti nesposobni nekvali-
ficiranci predstavljajo jedro komunistične partije, uživajo zaščito njene vsemogočne policije in samega šefa Rankoviča. Pri takem stanju se je Tito odločil za kompromis. V času med 29. februarjem in 11. marcem so si nasprotujoče sile skrpucale sporazum, iz katerega je razvidno, da bo ostalo vse tako-rekoč pri starem, še naprej bodo investirali v manj razvitih republikah — med tem so npr. že sklenili, da bodo v Podgorici-Titogradu postavili veliko tovarno za aluminij — in čistka bo zadela kvečjemu kakšnega malo pomembnega reveža na periferiji stranke. Zavoženo gospodarstvo bodo komunisti vlačili naprej, dokler znova ne bodo zagazili tako, da bodo začeli znova dvigati alarm in iskati izhoda brez izhoda. Toda v njihove reforme nihče n ima veš zaupanja. Reformisti, ki zagovarjajo in branijo reformo, ter takoimeno-vani birokrati, ki so proti reformi ter jo zato ovirajo, kjer le morejo, bodo še nekaj časa enako močni. Ni še videti, da bi zmagali reformisti, in tudi ne, da bi bili prevzeli popolno oblast stalinizmu blizu stoječi birokrati.
Tito se je že močno naveličal vseh teh trenj in obupnih rešilnih poizkusov ter bi rad v miru zaključil svojo diktatorsko kariero. Posebno še, ker ga poleg vseh težav doma vznemirja usoda njegovih prijateljev iz tretjega bloka takoimenovanih neopredeljenih držav kot Ben Bela, Nkrumah in Sukamo in še nekateri, ki so vsi postali žrtve napačnega političnega in gospodarskega
marksizma. Tudi okolnost, da so v Indoneziji pobili nad 100.000 komunistov, za katere je celo Brežnjev na zadnjem 23. kongresu sovjetske komunistične stranke pozval udeležence kongresa, da se v njihov spomin dvignejo s sedežev, ne more biti razveseljiva za komunistične diktatorje. Od teh sta ostala samo še dva: Nasser in Tito. Oba imata hude skrbi. Nasser se je zaletel s svojo vojno v Jemenu, kjer mora vzdrževati 90.000 svojih vojakov. Tito se je pödal na pot „ljudomilega očeta domovine“ kot so bili v rajni Avstriji habsburški cesarji, ter v svojih govorih neprestano jadikuje, kako mu teži srce okolnost, da delovni narod v Jugoslaviji trpi pomanjkanje. Nikdar mu ne zmanjka besed za zatrjevanje, da :e treba za delovnega človeka storiti to in ono. Vedno poskuša ljudi prepričati, da je že bolje in da bo še bolje, da bo gospodarska reforma sicer imela še težave eno, dve, pa morebiti tudi še več let, toda zmeraj bo postajalo bolje in da bo končno za vse dobro. To jadikovanje pred narodom povzroča pri njegovih tovariših v vodstvu komunistične partije veliko nevoljo, ker ima vsak vtis, kakor da hoče Tito ljudem povedati, da je on tisti, ki jim žeh dobro, vsi ostali ga pa pri tem ovirajo in c’a zaradi tega ne more storiti toliko, kolikor bi rad. Pred ljudmi izgle-dajo vsi komunistični hierarhi kot povzročitelji mizerije v državi razen Tita, ki da je nekak ujetnik teh zlobnih či-niteljev. Zato so mu že od več strani
namignili, naj s tem jadikovanjem preneha, ker je končno za sedanje stanje on sam največji krivec. V takem načinu Titovega nastopanja vsi vidijo njegov poizkus, da že danes pripravi ljudsko menje v tem smislu, da bi v slučaju kakšnih resnih dogodkov sovraštvo naroda od sebe obrnil proti drugim, na katere Tito že danes s prstom kaže, da so oni krivi za sedanje težko stanje, ne pa on.
Pa tudi ostali komunistični hierarhi niso nič manj zaskrbljeni. Že od leta 1956 naprej, ko je na Madžarskem ogorčenje naroda strašno nastopilo proti komunistom — razjarjene ljudske množice so teptale po živih komunistih tako dolgo, da pod škornji ni ostalo drugega kot le madež krvi in kup mesa — je tudi komunistom v Jugoslaviji šel strah v kosti ob sami pomisli, da bi se ob dani priložnosti lahko kaj takega zgodilo tudi v Jugoslaviji. Dopisnik švicarskega lista Neue Zuericher Zeitung ni pred nekaj meseci napisal brez osnove, da v Srbiji revolucija kakega dne ni izključena. Ljudje imajo še zmeraj skrite puške in za sedaj streljajo samo še v napisne table komunistične partije na njenih prostorih. Komunisti tudi dobro vedo, kako dolgo je narod pri Srbih pod Turki potrpežljivo čakal in trpel, dokler nekega dne nepomemben dogodek ob studencu ni sprožil besa razdraženih ljudskih množic, ki so nato neusmiljeno obračunale s tlačitelji.

Izvajanje koncilskih odredb v Sloveniji
Nadškofijski ordinariat v Ljubljani je izdal prevod štirih koncilskih dekretov v knjižici, ki ima 110 strani in je izšla v 3000 izvodih. Izdani so bili naslednji dekreti: o pastirski službi škofov v Cerkvi, o službi in življenju duhovnikov, o sodobni obnovi redovniškega življenja in o duhovniški vzgoji. Vsak odlok spremlja primeren uvod o nastanku, pomenu in vsebini.
V smislu koncilskih sklepov je bil tudi letošnji desetdnevni koncilski misijon v Ljubljani. Posvečen je bil preučevanju koncilskih konstitucij. Misijon je bil v dveh cerkvah. Pri uršulinkah je bila tridnevnica za visokošolce, v stolnici pa so bili skozi 10 dni govori za vse vernike.
Tridnevnica za akademike in akade-mičarke pri uršulinkah je bila vsak večer ob sedmih. Nadškof dr. Jože Pogačnik je imel najprej mašo nato pa so razni govorniki pojasnjevali razna vprašanja iz koncilskih dekretov. Go-
S ! O ¥ I N C I V
vorniki so bili vsi z dvema izjemama laiki. Prvi večer je imel govor znani znanstvenik, profesor na ljubljanski univerzi ing. Kuhelj. Obravnaval je vprašanje znanstvenika v sodobnem krščanstvu. Za njim je prof. m. Ireneja govorila o enakopravnosti žele v luči koncila. Prebrana je bila tudi koncilska poslanica laikom. Naslednji večer je govoril primarij ortopedske klinike v Ljubljani ter eden od študentov medicinske fakultete. Tudi tretji večer so govorili laiki, poleg njih pa še eden od bogoslovcev, ki je prikazal lik sodob; nega bogoslovca.
Referate na tridnevnici, ki so trajali največ 15 minut, so prepletale umetne nabožne pesmi ter moderna glasba. Zadnji večer je na tridnevnici sodelovat tudi akademski cerkveni pevski zbor pod vodstvom prof. Ramovša.
Misijon v stolnici je pa vodil jezuitski pater Mihael žužek. Pri napornem delu so mu pomagali še drugi trije je-zuitje, frančiškani, kapucini ter svetni duhovniki.
A R i I N T I N I
BUENOS AIRES
Slovenska krščanska demokracija • SLS vabi na sestanek, ki bo v soboto,
21.	t. m. ob 7 zvečer v Slovenski hiši. Če kdo, ki je doslej dobival vabila, tega ne bi dobil, naj se tudi uleleži sestanka.
Osebne novice
Nov slovenski zdravnik. Na Buenos-aireški medicinski fakulteti je končal te dni študije g. Ivan Prijatelj. Vsi znanci, akademiki in prijatelji, kakor tudi naš list mu iskreno čestitamo in želimo veliko uspehov!
G. Zdravko lieven, ki se je nekaj tednov nudil na obisku pri svojem bratu Slavku v Slovenski vasi v Lanusu, je odpotoval v torek preko Švice v Celovec, kjer deluje v vodstvu Mohorjeve družbe. Upamo, da je od slovenske skupnosti v Argentini odnesel najlepše vtise.
V slovensko lazaristovsko vikarijo v Slovenski vasi v Lanusu je prestavljen iz Toronta g. Franc Sodja CM. Želimo mu, da bi se med Slovenci v Argentini počutil čim bolje.
G. Dinko Bertoncelj znova med nami. Iz ZDA se je pred dnevi vrnil v Argentino s svojo gospo. Nekaj dni se je mudil v Buenos Airesu ter je v tem času obiskal tudi uredništvo Sv. Slovenije, nato pa odšel v Bariloche.
ADROGUE
Novice iz škofovega zavoda
Po slovenskih časopisih se piše vse in o vsem, kar se do dogaja v posameznih domovih ali pa v skupnosti. O škofovem zavodu pa se redko kdaj kaj be-
re. Zato sem se odločil, da bom opisal zavodsko življenje.
Predno bi začel z opisovanjem našega življenja, bi rad izpovedal javno zahvalo v imenu vseh bivših in sedanjih zavodarjev g. dr. Rozmanu. G. dr. Rozman je kot znano pred kratkim odšel v Evropo, da bo tam deloval, ko je v zavodu spolnil sedem let prefektovanja ter dve leti podprefektovanja in obenem ekonomstva.
Sedaj pa pojdimo k stvari.
Prvo, kar bi rad povedal, je izid že druge številke „Zavodarja“ (strokovni list slovenskih srednješolcev škofovega zavoda). Navadno je izhajal samo po dvakrat ali trikrat na leto. Odveč je reči, da Zavodarja pišemo in urejujemo zavodarji sami.
Ob nedeljah zvečer gledamo televizijo ali kino. Filme dobimo sedaj od petrolejske družbe 'Schell, pozneje jih mislimo od raznih ambasad, včasih pa tudi od Sam Pablo Film. (Med filmi, ki smo jih doslej videli, so: „La čopa de los alpes“, ki opisuje avtomobilsko dirko v Alpah. Film, posnet v barvah, nam je pokazal zelo lepe pokrajine Srednje Evrope; drugi pa „Como funciona el motor del automovil“, „La historia del helicóptero“, in druge.
Imeli smo tudi že tekmo v odbojki, v kateri so igrale sledeče ekipe: 1. Malovrh Janez, Vasle Mirko in Malalan Roman; 2. Fink Marko, Pinter Janez in
Batagelj Gregor in 3. Stariha Miha, Zorko Marijan in Urbančič Franci. Po precej enakomernih igrah se je posrečilo zmagati tretji ekipi. Tekma za prvenstvo v namiznem tenisu je tudi že v prav lepem razvoju.
Prav lepa hvala Svobodni 'Sloveniji za objavo. Prosimo vas, da bi svojo na-1 klonjenost škofovemu zavodu ohranili še v bodoče!	Zavodar
MENDOZA Praznik pesmi
Za nami je tretja „Markova nedelja“ — posvečena ob spominu na pok. ravnatelja Marka Bajuka, našega bivšega zborovodje, slovenski pesmi. Za prvo obletnico ravnateljeve smrti je naš zbor pripravil spominski koncert, ki je obsegal 22 ljudskih pesmi v njegovi priredbi.
'Ob tretji smrtni obletnici pa si je zbor postavil v svoj letni redni program „Markovo nedeljo“, da jo posveti naši pesmi.
Tako smo letos, 24. aprila, ko poteka peto leto od pokojnikove smrti, imeli tretji tak nastop.
Bivši dijak z begunske gimnazije, ki jo je organiziral in vodil v begunstvu na Koroškem pok. ravnatelj M. Bajuk, je z iskrenimi in pomembnimi besedami v pismu na zborovodjo prof. Božidarja Bajuka letos pozdravil našo zamisel: „Veseli me, da ste v Mendozi uresničili drugo od njegovih (ravnateljevih) misli — dan slovenske pesmi: Markova nedelja! Bog daj, da bi se nekaj Vašega ognja prelilo tudi v druga „slovenska naselja“ — v obeh Amerikah! Dan slovenske pesmi se mi zdi tako posrečena misel, da bi bilo res vredno, da bi jo propagirali ne le v izseljenstvu, marveč tudi na Koroškem in Primorskem in zasejali seme tudi v domovino, kjer narodna pesem le še životari! Vseslovenski dan naše pesmi! Bog ga živi!“
Da: Bog ga živi! Tako kličejo tudi mendoški pevci svojim vrstnikom v Ramos Mejii. Tudi na slovenskem področju Velikega Buenos Airesa je letos misel o „dnevu slovenske pesmi“! In — zares pomenljivo: vprav v „Slomško vem“ domu v Ramos Mejia so pričeli vrsto svojih prosvetnih večerov v soboto, 23. aprila, s prireditvijo, posvečeno slovenski pesmi ob spolpimi na ravn. M. Bajuka. Naš veliki in svetniški narodni vzgojitelj in buditelj škof Anton Martin Slomšek, čigar ime nosi ta dom, je zaklical: „Ptico boš' spoznal po petju, pa človeka tudi; ako lepo petje, ima tudi lepo srce... Kjer radi lepo pojo, tamkaj je dobro biti... Poštene pesmi so Sol življenja... Lep božji ,dar je čedno ubrana pesem in moder pesnik, ki snuje prave pesmi; on je v resnici
božji mož — velik dobrotnik svojega rodü. Bog nam daj takih!“
In vprav v 'Slomškovem domu je tedaj letos našla odziva misel o počastitvi naše pesmi. Z besedami škofa Slomška kličemo: Bog nam daj še takih!
Letošnji pevski večer v Mendozi je obsegal zelo zanimiv in slikovit spored. Namen mu je bil, da prikaže našo pesem po pokrajinskih kulturnih območjih naše domovine, ki dajejo naši popevki svojo posebno oznako in barvitost.
Zborovodja je podajal k izvajanju kratko razlago. Po uvodnih besedah o bistvu in bogastvu naše pesmi je zbor najprej zapel iz alpskega območja dve gorenjski: Slavec (iz Tržiča — prir. M. Bajuk) in Godec pod lipo (besedilo Kurnik iz Tržiča —> glasba J. Fleišman). Sledili sta dve koroški: Pojdam u rute (Rož v priredbi M. Bajuka) in Lie-pa ura (Mežiška dolina — L. Kramolc). Nato je prišlo na vrsto primorsko-sredozemsko območje. Z Notranjskega je zbor zapel Najlepše veselje (Cerknica M. Bajuk) in Ogljar (Cerknica — M. Bajuk). Slovensko Primorje sta prikazali Nocoj pa, oh nocoj (F. Venturini) in Teku sem dol po dolin (Iz Tomaja — V. Šonc). Iz osrednjeslovenskega predela je zbor zapel dve dolenjski: Ciganski otrok (št. Vid pri Stični —. Bajuk) in Od Ribnice do Rakitnice (v prir. M. Tomca). Sledili sta dve Štajerski: Flosarska (O. Dev) in Zdravica Siovencev (Slomšek — Bajuk). V zadnjem delu je bilo zastopano naše panonsko kulturno območje. Zbor je zapel dve belokranjski: Cveče mi polje pokrilo (prir. M. Tomc) in Eno si zapojmo (Drašiči — M. Bajuk). Pomudili smo se grede še v Medmurju in slišali pesmi Rožice cvetijo in Kaj pa fantič dela (prir. E. Adamič). Končno smo prisluhnili Prekmurju v dveh pesmih: Teče mi vodica (dr. F. Kimovec) in Marko skače (dr. F. Kimovec)
Za sklep je zbor zapel še svojo „stanovsko“ Pevec (Anton Foerster), ki je v sklepnem odpevu „Zakaj bi ne pel?“ navdušeno izzvenela v naše geslo pok. ravn. M. Bajuka: „Zato še bom pel!“.
Naš letošnji pevski večer je zbral v Domu res vse staro in mlado. Zanimanje in navdušenje je rastlo od pesmi do pesmi.	Bb.
SAN MARTIN
V nedeljo, 15. maja, smo imele na-raščajnice sestanek, združen z občnim zborom. Vodila ga je gdč. Saša Hartman. Udeležilo se ga je 20 članic. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: j Predsednica Zorko Kristina, podpredsednica Novak Marija tajnica Klanjšček Marija, blagajničarka Pavšer Lučka, športna referentka Čater Silvija, referentka za petje Ferfolja Metka, svetovalki: Slavič Adrijana, Lah Verica.
VEČER ZA NASO VASJO Vida Jerajeva
Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije, na okenca zagrnjena večerno sonce sije.
Rdeča rata, bel ošvet in zagorelo lice — tako se s polja vračajo dekleta in ženice.
Ti nag el j ci, ta rožmarin, ta okna, polna sonca — ah, taktih nima ves ta svet, pa pojdi tja do konca!
SLOVENCI PO SVETU
ANGLIJA
Slovenci v Bedfordu imajo svoje slovensko kulturno društvo. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika Fr. Rozman. Društvo ostale rojake v Angliji seznanja o svojem delu s svojim listom Vestnik slov. kulturnega društva. List izhaja kot razmnožs-nina s tiskanim naslovom.
AVSTRIJA
Tudi v Avstriji ni nobene dežele več, v kateri ne bi bilo veliko novih delavcev tudi iz Slovenije. V zadnjem času je prišlo veliko slovenskih fantov in deklet tudi na Tirolsko. Samo v eni tovarni blizu Inomosta je zaposlenih okoli 50 Siovenk. škof v Innsbrucku msgr. Pavel Rusch je naročil ravnatelju škofijske dobrolelne ustanove Caritas msgr. dr. Jožefu Steinkelderju, da naj organizira dušnopastirsko službo v škofiji za delavce iz Slovenije in ostalih delov Jugoslavije. Slovenci so imeli prvo slovensko mašo v Rumu. Udeležili so se je vsi, ki so zaposleni v tem kraju ter iz krajev Sollbad-Hali in okolice Innsbrucka.
KANADA
člani igralske družine Dom Mladinske lige v slovenski župniji Montreal so naštudirali Jalnov Dom ter so ga dvakrat postavili na oder pred polno dvorano. Za dober uspeh igre imata največ zaslug režiser Anton štibernilc ter Vinko Petkovšek, ki je napravil res lepo sceno. Za drugo predstavo so =i Slovenci v Montrealu izbrali veseloigro Trije ptički.
Odbor za Slovensko letovišče v Torontu je na cvetno nedeljo uprizoril v dvorani župnije Brezmadežne dramo dr. Branka Rozmana „Obsodili so Kristuse“. Igra, ki jo je režiral Stane Brun-šek, je lepo uspela. Čisti dobiček je šel za ureditev Slovenskega letovišča.
V spomin Janezu Jalnu
V majski številki Duhovnega življe-j nja je slika, kako opat Ašič pokopava nekoga na Rodinah, rojstnem kraju pi- j satelja Janeza Jalena, takoj za njim j pa stoji pisatelj sam, svež petinsedem-desetletnik, in v polnem zdravju, kakor je videti. Toda isti dan sem dobil v roke tudi svobodno Slovefiijo, kjer je J kot zadnja novica oznanjena njegova smrt. Kje je umrl in kako, ne vem. Toda jasno vidim, kako ga prav tam v Rodinah pokopavajo v tisti košček slovenske zemlje, ki jo je tako ljubil in s tako ljubeznijo odkrival v svojih povestih, ki so se ljudem priljubile kot povesti malokaterega slovenskega pisatelja. Močno me je prizadelo. Bil je moj prijatelj. Prav od tedaj, ko sem se kot petošolec pobratil z njim, pa do zadnjih dni mojega bivanja v domovini. Bil mi je vsakovečerni „sobesednik“ v Unionski kleti — kot upokojeni katehet — največkrat v družbi z Velikonjo... in sem ga potem se tako rad spremljal proti Večni poti pod Rožnik... Zdaj je stopil na večno pot za svoj zadnji rajski rožnik... Toda od njegove zemske poti so obstali ob kraju njegova dela kot obpotni kamni, na katerih se bo marsikateri trudni slovenski romar oddahnil in odpočil, uživajoč podobe njegovih zgodb, lepoto njegovih krajev in plemenitost njegovega srca...
Bil je Janez Jalen pisatelj, ki je imel na svoji strani najširši krog beročega občinstva, in katerega igre so šle čez vse slovenske odre vseh kontinentov. Dom je bilo njegovo prvo delo in ljubezen do doma je vsebina vsega njegovega življenjskega dela. Kot pisatelj je spadal pravzaprav kot najmlajši (rojen 1891) v tisto generacijo, ki je v Zori nastopila tik pred prvo svetovno vojno.
Pa ni nastopil tedaj z njimi v Domu in j sve(u, kar bi bilo naravno, rekel bi skoraj, — da je „zaostajal“ za nekaj ^ let. Spominjam se iz poznejšega štu- j dija, da je nastopil pred vojno samo enkrat v Zori z rahlim protestom proti j tedaj moralistično ozkosrčnemu Preg-ljevemu ocenjevanju dijaških iger v ’ Kranju. Bil je še bogoslovec, kajti novo ' mašo je imel šele leta 1915, že med vojno. Kot vemo, je Finžgarjev rojak iz brezniške fare (Rodine), kjer je bil oče kmet in cerkovnik, in je vzgojil družino desetih otrok. Po kratkem kaplanova-nju v Bohinju, je šel k vojakom — kot kurat ter je bil kot tak vrstnik takratnim kuratom, kakor so bili dr. Kulovec, dr. Izo Cankar, pesnik Turšič itd. Po vojni je prišel za kaplana v Staro Loko. Tam se je odprla njegova pisateljska pot In danes, ko so ga po tako plodnem pisateljskem delu dali v zemljo, mi je v spominu prav tisti trenutek, ko sem mu nevede to pisateljsko pot odprl prav — jaz, tedaj preprosti peto-šolček.
■S kopico loških študentov se je „pri- j faršlci“ kaplan takoj sprijateljil, in ko smo bili nekoč pri njem na Fari, sem brskal po njegovih knjigah ter v nekem /predalu zasledil neki rokopis. Bil je' prvopis njegovega Doma. Rekel mi je,1 da ga je napisal pri „vojakih“ in svoj čas poslal uredniku Doma in sveta dr. Debevcu, pa ga je odklonil; prav tako ( pozneje prof. Koblar, zdaj pa, da je I zavrgel misel na pisanje. Prosil sem i ga, naj mi rokopis posodi. Prebral sem j ga in že smo se študentje sporazumeli, da ga igramo na loškem odru. Režiral naj bi pisatelj sam, kar je z veseljem storil. Tako smo tedaj stopili na oder j sedanji delfian juridične fakultete dr.
Finžgar, agronom Sever, sodnik Hartman, ga. Planina, moje sestre in drugi, jaz v vlogi prof. Škrjanca. Krstno predstavo je doživela igra v Loki menda že leta 1919 ali 1920, toda — pisatelj in j režiser je ni — videl. Tisti dan je pokopaval svojo sestro v Rodinah... kar sem oznanil občinstvu v dvorani, da opravičim njegovo odsotnost. Mislili smo odpovedati predstavo v znak žalosti, pa je on odločil, da igramo.
Tako je Dom napisan med vojno v Lebringu nastopil iz Loke tisto svojo svetovno pot, ki jo še sedaj hodi preko vseh slovenskih odrov in je bil še letos gost v našem Carapachayu, pa v Lanusu, prejo v Ramo-S Mejii, v Buenos Airesu in še preje v taboriščih. Ker je imel na odru uspeh, je Jalen dramo popravil po navodilih prof. Koblarja, ki je potem igro tiskal v Domu in svetu in leta 1923 v posebni knjigi. Jalen je postal tiskani pisatelj „dominsvetovec“.
Najprej dramatik.
Toda kot dramatik ni imel Jalen nikdar več takega uspeha kakor v Domu, čeprav je napisal še precej novih dram. Tako „trilogijo“: Dom, Srenja — Bratje, kjer je hotel pokazati z istimi osebami ljubezen do rodne hiše, povezavo do zadružnega občinskega dela ter skupno odgovornost do domovine; pred nevarnostjo — komunistične re- j volucije! Da. to poanto v njegovih] Bratih danes pozabljamo, pa je vredna poudarka že zato, ker je zavestno miselno v nasprotju s Cankarjevim nakazilom socialistične revolucije v igri Za narodov blagor. Jalen je nato napisaL „vsesvetsko“ igro Grobovi, s strahovi, s katero je hotel spodriniti z naših od-! rov tradicionalnega Mlinarja in njego-; vo hčer, pa ni uspel. Tudi se mu ni j posrečila komedija Lesena peč. Za Dom in svet je napisal še prizor Nevesta.
Potem pa je po neki čudni intuiciji za-, čel pisati prozo.
In prvo prozaično delo je njegov najboljši, zdaj že skoraj klasični Ovčar Marko, povest spod Stola, iz časa, ko je bil še medved gost Karavank. In zanimivo: pisal je Ovčarja Marka kot mladinsko povest za Vrtec, pa je prišel rokopis v roke Finžgarju, pri katerem — v Trnovem — je bil za kaplana in ta ga je tiskal kot dveletno uvodno povest I v Mladiki (1928/29). Pozneje je dvakrat izšel v Mohorjevi in še -v podlistkih nekajkrat v Ameriki in drugod. Z njo si je pridobil ime in popularnost, ki jo je potem ohranil do konca življenja. Sledila je Mohorjeva večerniška povest Cvetkova Cilka, in potem povesti, pisane za Slovenčevo knjižnico Trop brez zvonca, planšarska povest iz Julijskih Alp, z opisi triglavskih lovov na gamse; ter trilogija Bobri, s katero je posegel v prazgodovinsko obdobje barjanskih mostišč. Tedaj je namreč živel na Barju (v Notranjih goricah), in je svojo lovsko strast in ljubezen prinesel s Triglava med zgodbe primitivnih lovcev Barja, na pred tisočletjem, v tehniki, ki spominja — na indijanerice Karla Maya. Tudi te tri knjige so izšle že v novem natisu po drugi svetovni vojni, pa z novimi ilustracijami (prve je napravil Gorše). Toda tudi v Dom in svet -Se je vrnil ne samo s kratkimi planinskimi črticami, ki so pozneje dale njegovo literarno najpomebnejšo zbirko Previsi, temveč z uvodno primorsko-gorenjsko povest Ograd, ki jo je potem razširil se z novo povestjo z Brd. Spominjam se, kako sva med drugo svetovno vojno z goriškega gradu gledala na Brda, da -bi dobil vtis kraja, ki ga je nameraval opisati.
To je bilo njegovo delo do tedaj, ko sva skupaj „literatila“, ko sem ga na-
ganjal za rokopise, ki mi jih je nosil v majhnih šolskih beležnicah, kamor je pisal, ne — dobesedno je „sestavljal“ stavke na levo stran, na prazno desno pa vstavljal popravke, za kar je vedno nosil s sabo — radirko, s katero je brisal po beležnici...
V zadnjih dvajsetih letih nisem imel stika z njim, pa sem vedno mislil nanjj. Ni bil več vpokojeni katehet, ampak župnik v Grahovem, pa pozneje na Koprivniku v Bohinju in ne vem, kje še. Postal je spet glavni pisatelj Mohorjeve v Celju, za katero je napisal povest o v-ozatajih Razpotje, pa o brezjanskem čudežu ob Lajerjevi sliki (ne vem ji imena), in še in še... Povesti, ki jih nisem ne videl ne bral in se zato/ ne morem izraziti o njih z nobeno besedo. Vem pa, da je z njimi držal beroče občinstvo v -napetosti in pričakovanju novih zgodb, dasi za novo literarno zgodovino, ni zaslužil drugega kot zgolj in golo ime (zadnja izdaja Janeževe Zgodovine, odobrena za srednje š’ole).
Janez Jalen je umrl. Ta ponosni Gorenjec, ki smo ga prijatelji vedno klicali po gorenjsko Jelen, ter si ni pustil sklanjati imena po pravilih slovnice: Jalen, Jalna, ampak Jalen, Jelena (s poudarjenim akcentom na „e“), ne bo več pisal ne dram ne povesti. In če si za današnjo literarno zgodovino z vsem svojim -delim ni prislužil več kot ime, je v slovenskem ljudstvu našel prav v srcu svoje mesto, ki mu bo še dolgo ohranjeno. Ovčar Marko pod Stolom bo varoval -njegov grob in Trop brez zvoncev mu bo zvonil slavo, dokler bo Slovenija se dom, kakor si ga je predstavljal on: privezan na svoj kraj in na družinsko ljubezen, k; jo blagoslavlja Bog.
Počivaj v miru! Tine Debeljak
V e s t n i ìe, SFZ
Delo v vsaki organizaciji zahteva, da so voditelji podkovani o organizacijskih problemih. Na tečaju, ki sta ga pripravili mladinski organizaciji, je bilo možno opaziti potrebo in zanimanje za globlje razmotrivanje problemov v zvezi z vodstvom in delovanjem v mladinskih organizacijah.
Zato je iSFZ organizirala štiridnevni tečaj. Teme predavanj obsegajo: 1. Cilji in smisel mladinskih organizacij;
2. spoznanje mladine; 3. voditelj; 4. kratki referati, ki jih bodo pripravili slušatelji sami o aktualnih problemih mladinskega voditelja: značilnosti slovenske mladine, kaj mladina pričakuje od SFZ, itd.
Tečaj je namenjen za vse člane SFZ, ki jih zanima delo v organizacijah; seveda so zlasti povabljeni odborniki.
Bo v Slovenski hiši v maju: 25. ob 18, 26. ob 20, 27. ob 20, 28. ob 18
ŠPORTNI DNEVI
SDO
Tekmovanja bomo pričeli v soboto, 4. junija, v Našem domu v San Justu in sicer z odbojko. — Razporeditev: ob. 17 San Justo — Morón; ob 17.30 Ramos Mejia — San Martin; 18 Morón — Slo venska vas.
SFZ	. : P'TfWmi
Obl8.30 San Martin — Morón Cara-
pachay; 19 San Justo--Slovenska vas;
19.30 Morón Carapachay — Ramos Mejia.
Turnir se bo nadaljeval naslednjo soboto ob istem času in istotam, končal se bo pa v nedeljo, 12. junija, tudi v Našem domu po slovesni otvoritvi športnih dni.
PO ŠPORTNEM SVETO
Real Madrid je premagal bograjske-ga Partizana. V finalni tekmi za naslov evropskega nogometnega prvaka, ki je bila v Bruslju preteklo sredo je zmagalo moštvo Real Madrida z 2:1 (0:0). Tekmo je prenašala tudi Evrovizija ter jo je gledalo po cenitvah okrog' 209 milijonov ljudi. Prvi gol je zabil Kovačevič, šele po prejetem golu so Španci zaigrali bolje, ves čas prej pa je imel iniciativo Partizan.
V Montevideu je v prvi finalni tekmi za naslov prvaka južnoameriške nogometne zveze Penarol premagal River Plate z 2:0. Penarol je izrabil dve priliki od treh , Argentinci pa so zapravili precej prilik za dosego golov. Upajo pa. da bodo v Buenos Airesu premagali Penarol in bo tako potrebna še ena tekma na nevtralnem igrišču. Tudi uruguayski kritiki pišejo, da je bila tekma precej enakovredna, celo da je zmaga Penaroui previsoka glede na igro.
Ameriška smučarska zveza je bila v finančnih težavah ter je bil nastop njenih alpskih smučarjev na svetovnem prvenstvu, ki bo julija v Portillo v Čilu, na kocki. Pa so -odborniki to težavo premostili z veliko prostovoljno nabirko v 1000 smučarskih središčih. Zbirali so darove po en dolar in so ugotovili, da jim bo še ostal denar za vzgojo smučarskega naraščaja.
Slovenski kegljaški prvak je postal Triglav iz Kranja, slede Branik iz Maribora, Jesenice, Gradis, Konstruktor (oba Ljubljana), Pionir, Fužinar z Raven, Ljubljana-Center, Brest, Slovenija-Ceste, Kranjska gora, Lokomotiva, Celje, Slovan, Rudar in Koper.
Mladinsko nogometno prvenstvo Evrope bo od 21. do 29. maja v Jugoslaviji. Tekmovala bodo naslednja moštva: Španija, škotska, Belgija ali Nizozemska, Z. R. Nemčija, Vzh. Nemčija, Bolgarija, Portugal, Jugoslavija, Francija, Italija, Anglija, Poljska ali ČSSR, Francija, Avstrija ali Madžarska, Švica, Turčija, Sovjetska zveza ali Romunija. Tekme bodo v raznih mestih, polfinale in finale pa v Beogradu.
KOROŠKA
Poživitev selške hranilnice in posojilnice. V Selah so slovenski gospodarji ustanovili lastno hranilnico in posojilnico, ki se je prav lepo razvijala. Prigospodarila je v naslednjih letih že kai precejšen rezervni sklad in se lepo razvijala do prihoda nacistov na oblast. Hitler je kmalu ukinil vse slovenske organizacije in zadruge, z njimi tudi sel- j ško hranilnico in posojilnico, ki je bila priključena boroveljski hranilnici. Po vojni je hranilnica obnovila svoje delo, toda ni mogla razviti pravega delovanja, predvsem, ker ni imela pravih prostorov. Upravni odbor, ki je bil lani izvoljen, pa si je nadel nalogo poživiti delovanje hranilnice in posojilnice, ki ima prostore v farnem domu.
OBVESTILA
I. kulturni večer SKA bo v soboto, 21. maja, ob 7 zvečer pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. dr. Tine Debeljak o Danteju v slovanskih literaturah.
Dekliški krožek Naš dom in fantovski odsek pripravljata v soboto, 21. maja, ob 18 v Našem domu skupni asado.
Sestanek naraščajnic SDO iz San
Justa bo v nedeljo, 22. maja, po masi.
T>' nedeljo, 22. maja, celodnevna prireditev v proslavo 6. obletnice ustanovitve doma v Carapachyu, Za postrežbo gostov bo dobro poskrbljeno. Krvavice bodo tudi naprodaj že od sobote zvečer,
SKAD: študijski dan z občnim zborom bo v nedeljo, 22. maja, v škofovem zavodu v Adrogue,Rivadavia 234. Pričetek ob 10 s skupno sv. mašo.
Učiteljstvo slovenskih osnovnih šol opozarjam na sklep mladinskega odseka Zedinjene Slovenije, naj v juniju poravnavajo snov o našem protikomunističnem boju; vodstvo, da posveti vsa šola zbrana eno uro proslavi slovenskih protikomunističnih žrtev; starše pa vabim, naj pridejo z otroki na spominsko proslavo, ki jo bo priredila Zedinjena Slovenija prvo nedeljo v juniju. Na ta način boste podprli tudi trud učiteljstva.
Študijski dan za učiteljstvo bo v sredo, 25. maja, ob 14 v Slovenski hiši. Oz 18 bo sv. maša za pok. g. Matijo Šemrov. K točni in zanesljivi udeležbi vabim vse učne moči slov.osnovnih šol.
Mladinski referent ZS
Slovens/co planinsko društvo vabi vse člane in prijatelje na predavanje o letošnji slovensko-argentinski odpravi na Kontinentalni led. ki bo v Slovenski hiši dne 25. maja ob 18. — Predavanje bo posvečeno spominu naših izginulih planincev Tomaža Kralja in Boža Vivoda.
V Slomškovem domu bo prosvetni večer v soboto, 28. maja, ob 20. Predaval bo dr. Vinko Brumen o temi Slovensko ljudstvo in njegova kultura.
Organizacijski tečaj SFZ bo 25. maja ob 18, 27. maja ob 20 in 28. maja ob 18. Podrobnosti prihodnjič.
Občni zbor SFZ San Martin bo 4. junija ob 19 v domu.
Letošnji socialni dan bo v nedeljo, 24. julija v Slovenski hiši. Govoril bo o temi „Slovenci in sklepi II. vatikanskega zbora“.
Skupni sestanek SDO in SFZ bo v nedeljo, 5. junija, po mladinski maši.
Velika proslava ob zaključku izrednega svetega leta bo na binkoštno nedeljo, 29. maja, popoldne v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
Srednješolski tečaj bo v soboto, 28. maja, ob 15.30.
Organizacijski tečaj SFZ bo v Slovenski hiši 25. maja ob 18., 26. ob 20., 27, ob 20 in 28. maja ob 18.
PßO§MVA VGSOLJ1EGA ZBORA
SPORED:
1.	Uvodna misel: dr. Leopold Eiletz
2.	Zborna sv. maša: daruje msgr. Anton Orehar
3.	Koncilske besede sodobnemu svetu v eni uri:
®	Pogledi	na jav.	delavca	—	g.	Miloš	Stare
©	vesoljni	zbor o	človeku	—	prof.	Alojzij	Geržinič
© laik v sodobnem svetu —•
9 pomen in naloge kulture —
©	delo v	človeški	družbi	—
©	žena ob	koncilu .	—
®	mladina	v novi	dobi	—
HSLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stan Redactor: José Kroselj Redacción y Administracién: Ramón Falcón 41*58, Buenos Aina
T. E. 69-9503
g. Božidar Fink g. Ruda Jurčec g. Marijan šifrer ga. Marijana Marn g. Jernej Dobovšek
4. Petje „Gallusa“ pod vodstvom dr. Julija Savelli
Öas: nedelja, 29. maja, ob 16 Kraj: Slovenska hiša
Rojakinje!
Rojaki!
Lepo vabljeni!
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Conccsión N* 5775
	TARIFA REDUC1DA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propieded Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 8 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
ä
ZAHVALA.
Štejem si v dolžnost, da izrazim-prisrčno zahvalo zdravniku kirurgu g. ' dr. Lojzetu Bercetu za izredno požrtvovalnost in skrb, ki jo je pokazal pred, j med in po tako izredno težavni opera-s ciji, kateri se je morala podvreči moja mati v 85. letu zaupajoč v božjo pomoč J in strokovno zdravnikovo znanje.
Adela Šabič
SVOJE PRIHRANKE LAHKO MIRNO ZAUPATE
I
s	e	c.
E	R	c.
O	A	s
V	N	L
E	I	o
N	L	G
S	N	A
K	I	U
I	C	T
	I	D
		A.
Slovensko-argentinska odprava na t !
a •'
KONTINENTALNI LED 1966	j1,
:
PREPAYANJE ;
posvečeno spominu našima izgublje- • j nima planincema. Vabljeni vsi • j
:t
Slov. hiša, 25. maja, ob 18 j j
BaBaaBaBaaBBBBBBBBaBaaBBBBaBBaaaaBBBBaaaaaBBaaaaaBi { a—m>»MM«4at«M»4aMn»Mar»w—i.........
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure 17—20 Na telefonu tudi dopoldne
»
aeaaaaaasaaaaaaaaaaeaaaaaaaBBBaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Slovenski dom Carapachay
proslavi
v nedeljo, 22. maja 1966
(S. ©BEETNICO USTANOVITVE ROMA
Spored:
11,— dviganje zastav
11.30	sv. masa v domu
12.30	kosilo
13.30	nagradno tekmovanje v balinanju
15,— kulturni del nastopa s sode- j lovanjem vseh delujočih odse- ; kov v domu
družabni del
J
17,—
Prireditev ob vsakem vremenu Rojaki prav prisrčno vabljeni!
Igra orkester OSTENDE Prostor za avtomobile
!
:
Dohod od Villa Adelina kol. 7 in 22 s
a
do Parana in G. Mendez, od tam pa S 2 kvadri proti mestu.
aBBBBaaaeaaaBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa—bbbbbì
Vam bodo vedno na razpolago in dobro obrestovani. Za zaupno informacijo se oglasite v nasi pisarni
BME. MITRE 97, RAMOS MEJIA ob sobotah od 16—20 ob torkih od 18—20
FA BRICA EN EXPANSION NECESITA
H0MBRES JSVEN ES Y MUCHACROS
responsables y seriös, con voluntad de labrarse un porvenir. Horario continuo con posibilidad de asistir a cursos nocturnos de capacitación. Solicitar entrevista con el Sr. Domicelj.
Papelbril S. A.
Larrazabal 2076
Tel. 68-7204
bbbbbbbbbbbbbbbbsbbbbbbbbbbbbbbbbbbbsbbbbbb«bbbbi
JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante
Escribano Püblico Pta. baja, ofie. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T.E. 35-8827
NAŠ ROM V SAN JUSTU
vabi v soboto, 28. maja, ob 19
koline:
SODELUJE ORKESTER
DOBRA POSTREŽBA
ZMERNE CENE
=9
N A Š 9	Urejuje: MARTIN MIZERIT
MLADIN! Leto III.	štev. 10
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaBBaaBBaaaaaaaaaaaaBaBBaaBaBBBaBaaBBaaaaBaaBBaBBBaaaaaaaaaBBaaaaaaaaei
KAJ SEM?
Že nekaij' časa je, kar hodi Mara v šolo. V argentinsko, seveda. V slovenski tečaj je začele! Loditi že veliko prej. Sedaj pa ima kar naenkrat v argentinski šoki težave. Ne, da ne bi znala •— Bag ve, da ne! Gospodična učiteljica jo večkrat pohvali. Še v zgled jo stavi drugim deklicam■ Tako je pridna.
Kje in zakaj potem težave?
Debro! Oni dan je gospodična učiteljica spraševala, kje in kdaj je bila rojena in podobno. In ko je vprašala Maro: „Kaj lì ti?“, ji je Mara gladko odgovorila: ,,Slovenka sem!“
Začudeno jo je pogledala učiteljica: „Ti si bila tukaj rojena in zato si Argentinka!“
Mari je neprijetno, zelo neprijetno.
Doma ji vedno pripovedujejo, da je Slovenka. Doma se pogovarjajo vedno po slovensko. Pojejo slovenske pesmi. Govorijo o slovenski domovini, da si jo Mara — čeprav je ni nikdar videla — kar živo predstavlja. Na: zdaj naj bi pa bila or.a Argentinka?! Ne, tisto pa ne!
Poklapana se je vrnila iz šole domov. Rada tli mami potožila svoje težave. Pa ve: mama ima drugih težav dovolj. Počaka, da se vrne očka z dela domov. In ga takoj vprclša: „Očka, kaj sem: Argentinka ali Slovenka?“
Očka jo spočetka začudeno gleda. Ko mu pa Mara razloži dogodek v šoli, gladko in jasno pove:
„Ker si bila rojena tukaj, si po tukajšnjih postavah argentinska državljanka. Po rodu in krvi, po. jeziku in nerodnosti pet si Slovenka, veš SLOVENKA!"
Ha! Kako je Mara vesela oekoveget. odgovora! Da, zdaj bo vsak dan in nič kolikokrat na dom sama sebi prepevali ,
„Slovenka sem, Slovenka čem estati, rodila mene je slovenska mati!“
In ti, dragi moj fantič? Ne boš tudi ti d,n iz srca rad zapel —- čeprav si argentinski državljan — našo lepo pesem:
„Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati đ’jala, ko me je dete pestovala!“
E. Gangl:. .
PESEM SLOVENSKE MLADINE
Na mesta njih, ki so živeli, za nas čutili in trpeli in pa umrli so za nas>, zdaj kliče nas usodni čas!
Vsi zdaj hitimo, da bo delo, od njih začeto, nam uspelo!
Rod z zvestim delom naš cvetan pričam v dom svobode dan.
Po Alah polje vroča kri
in v vedri glavi misli zdrave —
tako iz duše nam kipi
ukaz:
NAPREJ, ZASTAVA SLAVE! Fran Milčinski:
Butalski policaj in Celiaseli
(Nadaljevanje in konec)
Pa pride mimo peka in Cefizelj se je spomnil, da je lačen. Lepo je prosil in policaj ga je spustil v pekarijo; mislil pa si js: „Ti si zvit, jaz pa še bolj! To pot mi ne uideš!“ Postavil se je na
zadnja vrata, čakal je in čakal, pa ni dočakal, ker je Cefizelj sel to pot zbogom pri sprednjih durih. Policaj je bil sila hud, malo je manjkalo, da ni zaklel.
¥
Potečejo trije tedni pa pride Cefizelj spet v Butale in policaju pod nos.
„Hop,“ je rekel policaj, „ali te imam! Jaz ti že pokažem, kaj je bu-‘ tals'u policaj, da mu ne boš uhajal!“ : In ga je prijel za rokav.
Cefizelj je spet prosil za odpušča- ■ nje: „Ni vas bilo pred vrati,“ je rekel, „pa sem vas iskal, kje ste. Do današnjega dne sem vas iskal in do te ure.“ Tn je šel s policajem in se ni nič branil.
Prideta mimo peka. Cefizelj sg je spet zmislil, da bi šel noter in si kupil koruzni hlebček. Milo je prosil, da nikoli tega. Pa je rekel policaj: „Tiček, ti bi mi spet rad ušel — pri tistih durih, ne, kjer mene ne bo. Ne boš, Jaka! Daj semkaj groš, grem sam kupu t koruzni hlebček, pa me ti čakaj tukajle!“
In policaj' je šel in kupil in priše, nazaj. Ko pa je hotel dati Cefizlju hlebca'?, ni bilo več Cefizlja. Policaj je
bil tako jezen, da je pokazal jezik za Cefizljem, in je še dobro, da Cefizelj tega ni videl; zakaj Cefizelj je grozan-ski razbojnik. Pravili so, da je zadušil že sedem ljudi in tri ženske.
PISAN DROBIŽ Slovstvena uganka
Dolenjec je bil, urednik in pisatelj in JURIJ KOZJAK njegov je junak; DESETI BRAT nam, je že star prijatelj, kot DOMEN nam SOSEDOV SIN je drag.
O katerem pisatelju nam govori
uganka ?
Številčna uganka
1	2	3	4	2	—	domača živel
2	5	3	4	2	—	žensko ime
6	7	1	2	6	—•	popotnik
8	9	2	5	2	—	žensko imo
10	11	6	4	2	—	vrsta dramatične igre
7	6	4	2	5	—	vihar na morju
6 8 10 8 3 — obrtnik ob morju Začetne črke povedo ime slovenskega mesta.
Rešitev ugank v prihodnji številki.
:	NAŠI PREGOVORI — OVCA S
:	s
: Ovca :ic grize ovce.
■ Čigar ovca, tega volna.
• Ovco, ki sama hode, volk požre. 5 ; Če- je ovca ukradena, je volk vzrok. S
Rešene uganke iz 9. številka: Besed-sedna uganka: Riba — šiba. — Čarobni kavdrat; SORA — OBIR — RIBA — ARAB.	* «