296. številka. Ljubljana, v sredo 28. decembra. XXV. leto, 1892. ta ha j a veak.dan aveeer, urimBi nedelje in prasnike, ter velja po posti prejeman aa iti t r o-o g e r a ke defele aa vse leto In gld., ta pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., aa jeden Msaac 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljane brea pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veo, kolikor poštnina snasa. Zarosnanlla plafinje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr.. ce se osnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgn it. 12. Opravniitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vae administrativne stvari. Slovenci I. 1892. Pod tem zaglavjem priobčil je „Slovaii.sk i Svet" v svoji zadnji letošnji Številki'članek, ki se ozira na politično in kulturno napredovanje našega naroda v preteklem letu. Zlasti v zadnjem pogledu vidi se nam ta članek dosti zanimiv, da ga v dotičnih odstavkih prijavimo tudi našim čitateljem doslovno. „Slovenski Svet" piše: .....Tuja društva, po besedah „kulturna", delujejo in delovala so tudi letos v nacijonalno-pu-litiškem smislu proti slovenski narodnosti. Petje, v obče glasbo, gledališča porabljajo in porabljali so za ta namen. Kjer nimajo Slovenci svojih „Di>mov", ne prepuščajo jim nasprotniki niti za velike zneske svojih prostorov Slavnost Komenskega je dala priliko slovenskim učiteljskim društvom, da ho tudi ona in so-sebno na občem zboru svojo „Zaveže" prosi j uvijali tega pedagogiškega velikana slovanskega. Drugače je še skupščina družbe sv. Cirila in Metoda privabila rodoljube od vseh pokrajin na kraj zborovanja, v Postojino. Na Štajerskem je obče pevsko društvo priredilo svojo veselico, h kateri se je tudi zbralo mnogo naroda iz vseh slovenskih pokrajin. Pojedioa društva so prirejala svoje izlete, kakor sokolska, pevska, dijaška; s temi bo blagodejno upli-vala na sebe sama in na narod. Sosebno so se letos gibali dijaki. Izlet je napravil „Triglav", zasnovali so skupno vsi svoje ferijalno društvo „Sava", ob počitnicah so priredili na raznih krajih veselice z nav-duševaluimi govori. Letos so si zasnovali tudi svoj skupen list „Vetrna", ki se ureduje spretno in, kar je glavno, na mnogo stranij tudi ugodno v slovanskem Bmislu. To pojavljenje je nasproti sedaujim neugodnim [razmeram na Slovenskem jako pomenljivo. Dijaki so primerno in odločno zastopali slovenski, odnosno slovanski program tudi na pretr-ganem občem shodu slovanskih dijakov na Dunaji. Glavni shod na Slovenskem pa je bil tabo imenovani „1. slovenski katoliški shod" ob vročinskih dnevih v Ljubljani. Ta »hod je dajal gradiva v raz-govarjanje in prepiranje pred izvršenjem in je daje na- LISTEK. Kolera v vasi. 231-a.iM.oroalcet iz rLeusIls. d.nlj. (Češki spinu 1 Vsler. P uji a, poslovenil T.) (Dalje.) III. Dolgin bil je tudi ponočni Čuvaj. Ko odtrobi polnoč, pride mu na misel, da bi šel pogledat k občinski kolarnici, če ni morda vjetuik poskušal uiti. Prišedšega v bližino preseneti spev, ki se hrešče vliva skozi razne špranje v vratih proti zvezduati Beptembrovi noči. „Trala, trala Abraham, Kar premorem, to ti dam. Daj mi žganja polno Čašo — To tolaži dušo naSo!" »Molči l" vskrikne Dolgin. sKaj pomeni ta vr šč!" „Vrišč — vrišč ... to je radosti" odzove se vjetnik. „Rad bi vedel, kdo mi kaj tacega ukazuje — rad bi vedeli" »Jaz, občinski stražnik, prepovedujem ti tako herščanje." dalje po izvršitvi. Ta shod je bil sad dolgih priprav in, kakor je pokazalo najbolj njegovo vršenje, je imel izvor v protislovenskih in protislovanskib tendencijah. Na tem shodu se je razkrivala fana tiska strast in izredna sofiatika. To, da se je jed-nemu cerkvenemu dostojanstveniku pridelo ime Hrena II., govori jasneje, nego vse drugo. Znano je, da za Hrena I. so sežigali protestantske biblije in druge knjige; v sedanji dobi pa se sežigajo s svojstveno kritiko najboljši plodi slovenske literature in se hočejo uniči najboljša slovenska društva. Obsojala so se na katoliškem shodu ne le pohlevna bralna in čitalniška društva, ampak z nezaslišano brezozirnostjo napadalo se je tuli vodstvo naše družbe sv. Cirila in Metoda. . i Kar se je letoB razkrilo na kat. sbodu, z ozi-rom na ta shod in po tem shodu, bilo je znano že več let, in so tu konkretuo razkrite namere glavni povod uporu od narodne strani. Upor se kaže v polemiki narodne in ^konservativne" stranke na Kranjskem; a upiral se je dobro narod takim nenarodnim in protinarodnim tendeiieijam tudi ob mejah, in najbolje na to stran govori to, da fanatike kat. shoda je odločno obsudil naj pohlevnimi slovenski list, namreč Celovški .Mir". Kakor bo nemški nasprotniki obsodili letos sami sebe s tem, da so označevali najpobožnišo in najpohievnišo literarno družbo sv. Mohorja kut veleizdajsko, ravno tako je obsodba izrečena po „Miru" nad tendencijo nekih voditeljev I. »lov. kat. shoda. Tu izjavljamo pred vsem svetom v konec 1. 1892, da, ko bi imeli mi čas in prostor, napisali bi celo knjigo, v kateri bi temu svetu razkrili in dokazali presukavanja, zasukavanja in vseh vrst sofizme, zagrešene na istem shodu. In s pomočjo istih sofumov širi se razdor na Slovenskem v dobi, ki je najbolj kritična za slovenski narod, in do najnevarniših pokrajinskih mej, kjer žuga narodu pogin, do mej, od koder se je slišal celo na istem uhodu glas obupuih in prosečib, glas: „Mori-turi te Balutant!" A ta shod ni se oziral na ta glas, in Slovani, ki ue bivajo med nami, ampak v oddaljenih zemljah, morejo tudi iz tega umeti težavno stanje, katero imajo narodne slovenske stranke, ko jim ni boriti se jedino proti tujstvu, proti vlad- „Ariii, to je gospod policaj . . . 6 . . . gospod policaj . . . tuilalala . . . t!41*1*16 . . „Tiho !* „TnUalala . . . tidlalahi . . ." V desnici kozaivok, V levici dekleta, To sladka jo radost! TrAlala, tnllala . . . „Ti rebelant ... Ti nepokornež ... ti . . . ti . . . čakaj, grem k gospodu Županu po ključ, odprem kolarnico — potem te pa uaučim pokorščine !* grozi mu razjareni Dolgiu. „No, ža molčim . . . verujte gospod policaj že mirujem! Pri moji časti!" Ko odtrobi Dolgin jedno uro, gre zopet h ko-larnici ter začuje grozno Btokauje: „Ah . . . oh . . . to mi i« hudo, hudo . . . take bolečine . . . uh !" „Hm, hm! Hud6 mu je . . . bolečine ima po vsem životu ... pa veuder nima kolere ... za vraga, treba iti gospodu županu to oglasit", govori sam pri sebi Dolgin. Vjetnik utihne. „Malo še počakam, ue grem še k županu, ko odtrobim pridem zopet semkaj". In prišel je. V kolaruici bilo je tiho, tiho . . . Za rana |>odd bo Dolgtn k županu> mu pove", nemu sistemu, ampak tudi doma, proti nasprotnikom rojenim sicer Slovencem, ali delujočim bolje, nego tujstvo za isto tujstvo. Katoliškemu shodu sledil je čez mesec potem Svetčev banket, na katerem je bila zastopana inteligencija vseh pokrajin, in je ona odločno in častno zavrnila neosnovane napade na velezaslužnega slovenskega dejatelja Svetca in vse vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ni po vsem tem čuda, da absorbuje taka dvostranska borba proti domačim in zunanjim protivnikom vse sile slovenskega naroda in da kulturno delo more napredovati le v najmanjših merah. V literaturi se je proizvajanje letos omejilo malo ne izključno na prostore par domačih leposlovnih in znanstvenih listov. Drugo obsezajo vsakoletne kujige „Matice Slovenske" in družbe sv. Mohorja. V znanstvenem pogledu je poštevati še knjige muzejnega društva v Ljubljani, katero je tudi letos priobčilo slovensko in nemško svoje letno izdanje. Dramatično društvo in „Glasbena Matica" skrbita za izdanje specijalnih strok. Završil se je letos po prof. Pleteršniku uredo-vani Wolfov slovar, ki se je začel sedaj tiskati. Pripravljala se je in spisuje se sedaj pravna terminologija. Nekaj šolskih, sosebno knjig za obrtne šole je tudi po svoje pomnožilo sloveusko terminologijo Na druge strani se je pojavilo letos le malo književne literature. Slovenska umetnost je letos dobila sredstva za napredek. Otvorenie novega gledišča v Ljubljani odpira pot razvoju dramatike in opere; „Teharski plemiči" je slovenska opera, katera se je z uspehom prvikrat igrala ravno ta mesec. V obče dobe) odslej pisatelji domači spodbudo in delo za gledišče in .Dramatično društvo" je že razpisalo nekaj nagrad na to stran. Tudi razvijanje petja je napredovald letos v Ljubljani, in bode odslej tu v obče težišče za razvoj dramatike, petja iu instrumentalne glasbe. Sklenili so, kar je posebno važno, prirejati v Ljubljani večere s slovanskimi skladbami Ta korak nas najbolj veseli in nadejamo se, da tudi gledišče bode bolj in bolj predstavljalo kako je vjetnik sprva veselo prepeval, potem stokal iu konečoo utihnil. .Gospod župan, jaz sumim —a „Pa vender ne mislite, Dolgiu, da ima ta lopov kolero." „Bo, bo kaj tacega . . ." „To bi bil pa malbeur! To bi bila nesreča! Ta tuji lopov nam zatroBi kolero v vas! Tu je ključ, Dolgiu, poglejte po siromaku". „Jaz, gospod župan? Da bi jaz kolero kar iz prve roke dobil? Ne, jaz ne grem v kolarnico. Raji pustim službo in se lotim zopet črevljarstva, katero sem zaradi stražništva zanemaril. Toda veste kaj, gospod župan? Boter Vokfiu gre za liter piva v kolarnico. Ta se ničesa ne boji, tudi kolere no". „Skočite torej po Vokfina". IV. Boter Vokf in, čegar geslo je bilo: malo delat in pošteno piti, je bil takoj pripravljen k temu poslu. V/.( l je ključ in šel odpirat občinsko kolarnico. Župan in Dolgin sta šla ž njim, toda ostala sta precej daleč od ječe. „Poglejte notri, Vokrine, kaj dela ta lopov", zakliče župan, ko je Vokfm kolaruico na Btežaj odprl. Boter pogleda notri, opazuje, in reče slednjič: „Na zemlji leži... in kakor bi bilo po njem". taka dela, katera prešinja duh iz slovanske zgodovine in v operah duh narodnib slovanskih motivov. Obrtna umetnost je dobila podstavo v strokovni obrtni doli v Ljubljani, od koder je odšlo ravno letos nekaj v/gojencev. Todi so pokazale razstave iz te dole, da ima moči v sebi, pospeševati ukus slovanske obrti. to bode Vedno bolje. Na katoliškem shodu so sklenili pospeševati razno umetnost v cerkvi, in prav bi bilo, ko bi se zasnovalo za to primerno društvo. Ali to društvo bi moralo gledati ne samo na umetnost v obče, ampak sosebno na to, kako je umetnost cerkveno razvijal duh slovanskih narodov. V konservativnem glasilu so sami pokazali na rusko društvo za cerkvene starine: k temu društvu na) se gredo učit, kateri so že v obče izobraženi v naobrazni in drugi umetnosti. Umetna obrt v slovanskem slogu se na Slovenskem ne razvija ; jednako ne slikarstvo in stavbarstvo. A nabira se ne niti narodno blago, kakor bi bilo neizogibno potrebno. Tu bi bilo posnemati Ćehoslovane, kjer se starinoslovje tudi krščanskih slovanskih vekov goji in zbira. Vse delovanje je sedaj omejeno na Ljubljanski Rudolfioum, kar pa se izkopuje za ta muzej, je pomenljivo bolj za občo arheologijo, nego za starine slovanskih dob. Mrtva starina leži za Sloveuce v resnici mrtva, a z živo starino se bavi le malokdo. Na to stran pričakujemo v bodoče boljega. Obči razgled na I. 1892. kaže, da obče političko položenje tlači, jednako mori, razvijanje slovenskega naroda. Politika mu razjeda moči, in pri tem je narod še v nečasti, da njegovi voditelji in zastopniki ne delajo skupno z drugimi zares slovanskimi zastopniki. Domači prepiri odvračajo narod od pozitivnega kulturnega delovanja. Za literaturno proizvajanje nima inteligencija ne časa, ne volje; omejuje se zgolj na najskromniše društveno življenje-Snuje društva pevska in bralna ter veselice teh društev. Najlepši spomin v bedi tega leta bode ta, da se |e žeustvo poprijelo narodnega dela sosebno v tem, da snuje po trgih in mestih podružnice Bve-tega Cirila in Metoda. Zenstvo nabira darove za razne nam^ue in razne prilike. Velika nevarnost množi požrtvovalne rodoljube v obče. Dal Bog, da bi imeli čez leto osorej priliko zabeležiti m\ v kulturnem pogledu same složno in veselo napredovanje. Politični razgled, V Ljubljani, 27. decembra Rodova večina. Oticijozni iisti naznanjajo, da je ministerski svet v zadnji svoji seji jednoglasno odobril načrt programa, katerega je izdelal naučni minister Gautsch, najboljši prijatelj levičarjev. Na podlagi tega programa /arm-jo se te dni pogajanja z voditelji strank in sicer najprej z vsakim posebe. Šele kadar izve* grof Taafta natančno, kako sodijo voditelji strank njegov program, šele tedaj se začno vkupna posvetovanja in pogajanja. Glasilo ministerstva vna-njih rečij, Dunajski „Fremdenblatt", ki se je ves čas, kar je trajala zadnja kriza, potezal za levico, pripoveduje sedaj, da misli vlada od vseh strank zahtevati jednako veliko samozatajevanja. Ako od levičarjev ne bo zahtevala drugega, kakor da se »Premaknite ga". Boter ga premakne. »Torej kaj je V" vprašuje župan od daleč. »No, po njem je. Niti ne gane se". »Za Boga — kolera tukaj!" zastoče Dolgin. „Da, ta zločinec umrl je za kolero. Zatrošeno imamo v vasi . . . gotovo tudi mene zgrabi . . . brezdvomno . . . uboga moja deca, sirote bodete ..." „Seveda, seveda, to je kolera", do župan. »Ne preostaja mi torej drugega, uego sklicati brzo odborovo sejo, da se posvetu|emo, kam s tem ue-srečnežem". Dolgin je tekal po vasi in skliceval odbornike. Boter Vokrin pa je stal mej tem pri odprti kolarnici na straži. Odbor je bil sklepčen in župan je vse povedal. »Kaj nam je početi?" bilo je vprašanje. »No, siromaka pustimo v kolibi in pošljemo naglo po okrajnega zdravnika, da konstatuje vzrok smrti". .Ali bi ne bilo prav, ko bi boter Vokfin mrtveca na cizo naložil in ga vlekel kam daleč na polje, ako treba celo v drug okraj?' dovoli si pripomniti Dolgin. {Daljo prih.) odpovedo puoktacijam, potem se ji levičarji, sodeč po njih glasilih, ne bodo preveč upirali. Nemški konservativci so Že trdovratnejši in ne marajo odreči se verski Soli, njih glasila pa izrekajo naravnost prepričanji, Wa trk p^&ftgi talreg* programa, kakeršnega kani tfestavni vfada, da na podlagi samozatajevanja strank sploti ui mogoče sestaviti trdne Vfcčine. „Narodna Rada", prvo malorusko politično društvo v Gališkr, zborovalo je v ponedeljek v Lvovn. Shod je bil jako dobro obiskan. Društveni tajnik poročal je o položaju Gališkib Matotuaov iu z živimi barvami slikal neznosno njih utknije ter nestrpnost in nepravičnost Poljakov. Društvo predložilo je ministerstvu posebno peticijo, v kateri se prosi, naj vlada uredi jezikovne razmere v Gališki tako, kakor jih je z znano naredbo iz I. 1880 uredila za Češko in Moravo. Shod odobril je potem program, na čigar podlagi naj društvo odslej deluje. V tem programu se povdar-jata samostalnost maloruskega naroda in samostalnost grško • katoliške cerkve kot pogoja narodnemu obstanku , a tudi želja po sporazumljenju b Poljaki. — Vidno je, da je to sporazumljenje težko doseči, kajti Poljaki silijo povsod na to, da bi bili gospodarj*, tudi v čisto raaloruskih krajin in zato ni misliti na spravo. Položaj na Ogernkem. Ministeratvo je v hudi stiski. Škofje so na zadnji svoji konferenci določili stališče katoliške duhovščine glede vladnih corkvenopolitičoih namer in primas Va.izarv je v zmislu teh ukrepov izdelal posebne spomenice, katere je predložil jedno cesarju, jedno vladi, jedno pa papežu. Razen tega zoper vlado naperjenega koraka pa se škofie še močno trudijo, da bi v državnem zboru organizovali stranko, katera bi se upirala vladnim tendencam. Minister-stvo je sicer računalo na to, da bo mogoče spojiti liberalno in Apponyijevo ali narodno stranko, toda to upanje je splavalo po vodi. Apponvi se nadeja, da bi dobila s pomočjo duhovščine njegova stranka večino v državnem zboru in zato se umika pastim, stavljenim mu od Wekerla. Poučeni iu razmere poznavajoči krogi mislijo, da se narodna stranka v kratkem prelevi v zmerno konservativno stranko in to bi bil začetek koncu liberalnega sistema, kateremu so karakteristični pečat udarili židje. % iititaije države. Razmere v Srbiji. Konflikt, ki je nastal mej državnim svetom, v katerem imajo radikala večiuo, in mej liberalnim ministarstvom, utegne imeli nevarnih posledic. Vsled vladne i ote, v kateri se preti državnemu svetu z razpuBtom, Češ, da je prekoračil svoj delokrog, hoče odstopiti predsednik državnega sveta dr. Dokič, varuh kralja Aleksandra in to bi moglo postati jako opasuo za liberalce. — V kratkem se vrše nove volitve v občinski svet B -ligrajski in kakor so sedaj razmere, dobe liberalni kandidati gotovo večino. — Liberalci hočejo svoje radikalne nasprotnike tudi na zunaj očrniti, trdeč, da ho tirali nelojalno zunanjo politiko. Kot dokaz navajajo to, da Rusija ves čas, kar so bili radikalci na krmilu, ni tirjala obresti) od nekega dolga, čeprav znašajo te obresti na leto 400000 dinarjev. Liberalci morajo ;meti sila mnogo denarjev, da tako nedostojno smešijo rusko velodušnost — vprašanju je le, kje so ta denar dobili, kajti ni dvomiti, da bo pripravljeni odšteti ves zaostali dolg. Francoska Urina. ProuzroČitelji prežaloatne imiiamsku al'0 e niso mirovali niti o božičnih praznikib, ampak pred svetom ogrdili nekobko jako uglednih politikov Predsednik poslanski- zbornice, F-, pri katerem bode iz prijaznosti sodeloval tamburaški zbor .Sokolov". Začetek ob 8. uri. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — (P o m i lo Ščen i e.) Nj. Vel. cesar pomilo-stil je I. 1884. zaradi anarhističnih spletk v Celovci na 10 let težke ječe obsojenega krojaškega mojstra Frana Železo i k a rja ter mu odpustil ostali del kazni. železuikar bil je v kaznilnici v Subenu. — (Novoletnice družbi sv. Cirila in Metoda) Poroča se nam iz Št. Petra na Krasu, da se tudi člani podružnice »Pivka" odkopujejo od novoletnih voščil z doneski na korist družbi sv. Cirila iu Metoda. Ves nabrani donesek se bode odposlal glavni družbi v Ljubljani in bo bodo prijavila imena darovalcev. Naj bi se ta lepa ideja razširila pri vseh podružnicah in našla prav obilo posnemovalcev na korist naši vrli šolski družbi. — (Dvorni svetnik prof dr. Štefan), o čigar bolezni Brno že poročali, najbrž ne bo okreval, kajti bolezen obrnila bo je na slabše tako da je bolnik že več dnij brez zavesti. — (Iz narodnih društev.) Čitalnica v Brežicah priredi na Silvestrov večer v prostorih hotela Klembas veselico s tombolo, petjem iu proisto zabavo, ter vabi k obilni udeležbi. — Olbor. — Narodna čitalnica v Ptuji priredi dne 31. decembra 1.1, v 8'ojih prostorih v „Narodnem domu" društveni večer s tombolo in plesom. Začetek ob '/,8. uri zvečer. K prav mnogobrojnem obiskovanju vabi svoje domaČe in vnanje ude — odbor. — (Nagla smrt.) Sveti večer šla je 22letna natakarica Franja G erar iz Domžal k polnočni maši. Ko je prišla pred cerkev, zgrudila se je mrtva na tla. Zadela jo je bila kap. — (Občinska volitev.) Pri občinski volitvi na Vrhniki je bil izvoljen županom g. Gabrijel JelovŠek, posestnik iu trgovec, občinskimi svetovalci pa gg. Karol M a i e r. trgovec; Jožef Lenarčič, posestnik; Jurij Grampovčan, posestnik; Karol O b r e s a, posestnik in c. kr. poštar; Anton K o m o t a r, c. kr. notar in J. Brenči č, poseBtnik, vsi na Vrhniki, Fr. Teršar, posestnik na Hribu iu J. Žitko, posestnik na Verdu. — (Stekel pes.) V Ratečah ustrelili so te dni pBa, ki je ugriznil dve osobi. Pri razparanji se ju pokazalo, da je pes utegnil biti stekel. Uvedel se je torej pasji kontumac v okraji. — (Oproščenje od novoletnih voščil.) Kakor prejšuja leta, dogovorili so 86 tudi letos na-čeluiki obiastev v Trstu, da s« opuste novoletna voščila in bo ob jednem opro«tili od tacita voščil tudi vfle uradnike dotičnih obiastev. — (Iz Opatije) se poroča, da je vreme tam krasno in da je v praznikih došlo mnogo tujih gostov. Danes imela je dospeti cesarieinja udova Štefanija, ki bode stanovala v krasni vili Amalija, katera je sijajno prirejena za bivališče visoki gospe. Te dni pričakujejo tudi več drugih odličnih gostov, mej njmi grofovsko rodbino Tassillo Festeticsevo. — (Vipavska železnica.) Merodajni krogi se čedalje bolj zanimajo za Vipavsko železnico. Dežela in mesto Goriško zagotovila sta 250 000 goldinarjev, vrhu tega izdeluje deželni odbor goriški potrebne načrte. Tudi vlada se zanima za to železnico in je v proračun za 1. 1893. trgovsko mi-nisterstvo za izredne železniške potrebščna stavilo okolu 30 000 gld. za generalne načrte raznih želez-n c, mej katerimi je tudi proga iz Gorice po Vipavski dolini do Postojiue. Na Goriškem se dela mnogo, da se kar preje zagotovi ta proga, treba bi bilo, da se tudi na naši stiaui kaže vučje zanimanje za to železnico. — (Socijal nedemokratični deželni shod) vršil se je v potiedeljek vGraitci. Na shod prišli so zastopniki iz vseh delov Štajerske iu, kakor se nam poroča, tudi iz slovenskih krajev. Zborovalci storili BO po daljšem posvetovanju primerne ukrepe o organizaciji stranke, o doneskih za agitacijski zaklad in o podpiranju ter razširjevanju socialističnih listov. Shod se je vršil v najlepšem redu. — (Azijo pri carinskih plačilih.) Za mesec januvarij 1893. I. določil se je ažijo za vsa plačila, ki se pri carinikih1 uradih vrše v srebru mestu v zlatu z 19 Va % (to iu za l/i 0/o vei ne&° v tem mesecu). — (Državni telefon.) Z novim letoin se bodo bržkone uvedle nekatere olajšave za porabo telefonske zveze mej Dunaiem in Trstom in se že vrše dotične ruzprave mei c. kr. poštnimi in brzo javnimi vodstvi na Dunaji, v Gradci iu v Trstu, da se zvežejo postajo abouentov v Gradci in v Trstu z omenjeno telefonsko progo V to avrho dobili bodo abonenti nove aparate in se bodo vršili poskusi, da se uvede direktno govorjenje z postaj abo-nentov v Trstu z Gradcem in Dunajem. Od dne 1. januvarija 1893. I. bude telefonska proga Dunaj-Trst od 12. do 1/i3 ure popoludne rezervirana izključno le za promet mej Dunajem in Trstom in v prvi vrsti za borzni promet mej ifekt.no borzo na Dunaji in mej telefousko postajo na borzi v Trstu. — (Ubegel kaznenec.) Dne 26. t. m. pobegnil je od oddelka kaznencev, ki delajo v Svetui vesi v Rožni dolini na Koroškem, 23letni kaznenec Jakob Cegnar iz Žabnice pri Stari Loki. Obsojen je bil letošnjo 8|>omIad zaradi teškega telesnega poškodovanja na 14 mesecev teške ječe. — (Poskusen samomor v gledališči.) Mej nedeljsko predstavo „Liliputancev" v gledališči „Armonia" v Trstu ustrelil se je v foyerju galerije neki mladi mol, imenom Fran Vidmar z revolverjem v prsi. Z galerije prihitelo je več ljudi v ibyer, povprašajoč po uzroku detonacije, ki so je v drugih prostorih gledališči komaj slišala. TeSko ranjenega Vidmarja prenesli so najprej v inšpekcijsko sobo, potem pa v bolnico. Po pismih, katera so našli pri njem. so razprtijo, ki jih je imel s svojo ljubico, napotile mladega moža, da je segel po mo-rilnem orožji. — (Razpisane službe.) Na ivorazredni ljudski šoli pri sv. Andraži v Leskove! (Ptujski okraj) je izprazujeno nadučitelJRko mesto z dohodki IV. plač. razreda. Zuhteva sj tudi Sjiosobnost za subsidiaričen pouk katol. veronauka. Prošnje do 14. januvarija 1893. okraj. šol. svetu pri sv. Andražu. — Na dvorazrednici v Že tal a h ae umešča podučitelj z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do 12. jauuvaržja b. I. krajn-mu Šolskemu svetu v Že tttlah (Rogaški okraj.) — Na dvorazrednici pri Sv. Duhu nad Lučami |e ummditi podučiteljsko mesto z dohodki III. plač razreda in prostim stanovau jem. Prostije do 20. januvarija krajueum Šolskemu svetu pri sv. Duhu, pošta Aivež (Arnfels.) -J Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! k_____ M _ i r iiaziie vesti. * (Poslanec dr. Fuas f.) Na sveti večer umrl je na Dunaji drž. poslanec dr. Hubert F u h s v 40 letu svuie uobe. Pokojnik je bil po svojem poklicu gimnazijalm profesor. Kut poslanec bil je član uemsko-uacijoualue Htrauke, a prš'.en uasprotnik iu svoboduumeu mož. * (Detravdaut v državnem finančnem ministerstvu.) Duua|Bka policija zajela je predvčerajšnjim (.lici ju m državnega fiuančuega uuuist r-stva Ftuuca Magga, ker je v uradu kradel stare iz piouuta vzete dižavno note po 00 iu po 5 gld., ter jih po pustivsceiiib zopet zamenjal iu na ta imeni oškodil drŽavo za več sto goldinarjev. Magg |e stur 42 let iu bil že radi zadolžeue kride v sodui preiskavi in disciplinarno kazuovan. * (N a d i n u S 1 a v j a u a k a na Dunaji) Začetkom meseca januvarja pride Nadiua Slavjanskij s svojim novim zborom na Dunaj in priredi tam več koncertov, za katere se Duuajako o bčinstvo zelo zanima. * (U m o r.) Dunajski tapetar Adolf Kočinei imel je dljo časa ljubavno razmerje z neko javno žensko Kaiolino JMarch Ker ga je ta odslovila, hotel so je maš«' -vati. Miuoli teden prišel je nenadoma v njeno stanovanje in začel iz revolverja nun.o streljati. Dve krogli zadeli sta nesrečno žensko a je nista težko ranili. Morilec poskusil je potem ustreliti samega sebe, a se je zadel tako slabo, da ni mkake nevarnosti za njega življenje. Izročili so ga sodišču. * (Mujnarodna zdravstvena konvencija) Kakor so poroča iz Carigrada, je mejimrodui zdravstveni konvenciji, kakor jo jo akleuila konferenca v 1» ene t.-.a h, pristopil iu u sultau tu jo priznal. * (Svetovuu razstavi v Londonu) Na shodu velikiU industrijalcev v Londonu sklenilo se ju te dni, da se priredi tam v 1. 1875. svetovua razstava. Volil se je odoor, ki bode izdelal podrob-ueje načrte za to razstavo. * (Turška razstava.) Uspeh, ki ga je dosegla bolgarska razstava v Plovdivu, je dal povol, da se je začelo ruzmišijevati u tem, kako bi se priredila turska razstava v Caiigradu. Obsegala bi ta razstava domače iu inozemske pridelke. Načrt se je baje že preiliožil na meroiiajueiu mestu. Se li bode uresničil ta projekt, o tem se zdaj če ne da Buditi. * (Nuncij G a 1 i m b e r t i,) papežev poslanik na Dunaji, dobil je uradno obvestilo, da postane kardinalom. Na njegovo mesto prid-i nuncij v Monakovu nadškof Agliardi. * (Električu u u s m rte uje.) Zadnje električno usmrteuje uecega morilca v Novem Jorku izvršilo se je te dni popolnoma povoljuo. Zmčiueo bil je takoj brez zavesti, ku si spustili električni tok i n smrt je uaatopila v dvanajstih sekundah. * (Hiša iz aluminija.) Oblikovalci svetovne razstave v Čikugu imeli bodo priliko, ogledati si šestuajstuadstropuo hišo iz aluminija. Ta hiša bo pravi umotvor m v vsakem pogL-du dovršeno delo. Troški so proračuujeui na sedem milijonov dolarjev. * (Caruieu Sylva) — nesrečna rumuoska kraljica stanovala bode to zimo zopet v Paluauzi. na obalsh Lago maggiore. Franccski romauopisec Loti piše v „Nouvelle Revne* vrsto člankov, ki imajo za predmet usodo te kraljice. Cestokral omenja se tudi ime goBpico Vacarescu, ki si je osvojila srce ruinunskega prestolonaslednika. * (Železniški vlak brez stroj e v odi e.) Čudna nezgoda, ki bi bila lehko imela prav renue nasledke, primerila se ja prejšnji tedeu v Bruselji. Osobni vlak, ki 8e odpelje ob 4 uri popoludne bil je že iz postaje, ko je odletel pri parnem ventilu petelin iu je par začel s silnim pišem puhteti vuo. Preplašeni kurilec hotel se je vreči na tla lokomotive, da se uhrani paru. Pri tem bil je pa toli neroden, da je podrl »trojevodjo in sta oba padla z lokomotive na tla. Vlak, ki je bil tako brez voditelja, peljal se je mirno naprej skozi prvo postajo, potem pa je k sreči kmalu obstal, ker je zmankalo para. Bojazljivi kurilec se ni poškodoval, strojevodja pa se je pn padcu z lokomotive precej težko ranil. Knjižovnost. — Popotnik, glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", ima v št. 24, zadnji XIII. tečaja, nastojuio vBebino: Na koncu leta; — Fr. Praprotnik: Slovniški pouk in naše slovnice; — H. Schreiner: Nova šolska klop; — Slovstvo; — Društveni veatuik; — Dopisi in druge vesti; — Natečaji. — Nov časopis v Črn i g ori. Na Cetinju začel je izhajati nov leposlovni list „Prosvjeta", kateremu je urednik pesnik Jovan Sundeč'č. Izšli sta še dve številki. — „Slovenski Panteon1', fciko bode ntalov zbirki životojiisuv slovenskih veljakov, katero bodeta izdajala v snopičih gg. Fridolin Kavčič in Fran Po d krajše k Ker Rom dotični oklic že pri« javili, nam preostaje doHtaviti samo toliko, da bode izšlo vsako leto 4 do 5 snopičev po 35 kr. s poštnino vred, ako se oglasi dovoljno število naročnikov. Naročnino vzprejema gosp. Fran Podkrajšok v Savi ob južni železnici. — Matica Hrvatska i/da letoB nastojine knjige, katere so se že dotiskuie : l. Hoič — Slike iz občega zemljopisu. (S 74 slikami in tremi zemljevidi); Mig ne t — Poviest francuzko revolucije od god. 1781). do god. 1815 Pieveo, pripomenkom i kazalom popratio Ivan Rabar; — H u gon Rađali č — Antologija hrvatska. Umjetno |)jesničtvo starijega i novijega doba; — 1. Novak — Pod Nihajem. Pripovijest Iz senjskoga života; — J. Carić — Krištof Kolumbo i otkrića Amerike (Z 51 slikami in zemljevidom.); — JE Tnniić — Pastorak. Pu. ki igrokazi u četiri č na ; — Sandof Gjalski — 0-ivit. Slika iz tridesetih godinu; — T. S m i č i k I a h in Fr. M a r k o v i ć — Matica Hrvatska od god. 1842. do god. 1892.; — Plutarh — Izabrani životopisi. Dio prvi. Zivotojusi znamenitih Grka Proveo, uvoil i bilješko nujdsao Stjepan Seuc — Matica Hrvatska ni stedila ni ti uda ni troška da dosta no proslavi petdesetletnico svojega obstanka. V«e knjige n*Usu.ilo so se leton v dovot-tisoč izvodih, torej za tiaeć več nego lani. I) .n raz-pišdjanja letošnjih »nj g Se ni določen, vs« kako pa Opozarjamo »so doaeđanje člane Matice Hrvatske, kakor vse tiste, ki mislijo pristopiti, uaj čun prej poravnajo udnino, sicer ne ho dobiti knjig. Ciui izidejo Matičine knnge, poročali bomo o njih obširneje. Telegrami „Slovnfiskamu Narodu": Zagreb 28. decembra. Pogajanja za združite v neodvisne narodne stranke in stranke prava vodijo dr. Rački, dr. Mazzura, dr. Frank in Folnegović. Rezultat se predloži zadnji dan tega leta kluboma v odobrenje. Združitev obeh strank na podlogi Reškega progama stranke prava je skoro gotova. Prva posledica bo izstop pravaških poslancev i/, deželnega zbora. Sofija 28. decembra. Koburžan zaključil včeraj popoludne letošnje zasedanje narodnega sobranja s prestolnim nagovorom. Pariz 28. decembra. Na včerajšnjem shodu socijulistov poživljal Guesde vse socialistične frakcije, naj se združijo in prirede poulično akcijo, da se čim preje začne socijalna revolucija. Shod ukrenil izdati poseben oklic na vojsko. Pariz 28. decembra. „Soleilu" se poroča iz Peterburga, da izdelujejo francoske tovarne za Rusijo vsak mesec 50.000 pušek. Tudi v ruskih tovarnah se neprenehoma deluje, v Luganskem pa se je pred kratkim otvorila nova tovarna za izdelovanje municije. Pariz, 28. decembra. „Figaro" beleži govorico, da je sodišče našlo v pisarni panamske družbe prepise Foutaneovili listov, iz katerih se da spoznati, kakšna je bila zveza mej panamsko družbo, Hertzem in Artonotn. Po teh kopi,ah je mogoče nataučno dognati, kateri poslanci in senatorji so bili podkupljeni, koliko so zahtevali in koliko so dobili ter kdaj. Ceneno domače zdravilo. Za nravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dnbroznanega, pristnega „Moli ovega Seidlitz praška", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prehavljenja. Originalna Skatljica 1 gld. a. v. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOliL, c. in kr. dvorni ZHlagatelj, na DUNAJI, Tuch-lanben h. V lekarnah na deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveb škatljic se ne pošilja. 1 (42—17) „LJUBLJANSKI Z?0N" ■ton za vae leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. XD-vj_iiaLjslcsL borza dne* 28 decembra t. 1. včeraj — danes Papirna renta .... »770 — gld. 97 75 97 35 — ■ 97 40 » * 116 — — n 11635 f>" „ ma*-cna renta . . • » 100 45 — it 100-30 Akcije narodne bauke . t 780 — — 980 — Kreditne akcije . . . . t, 312-— — ■ 31250 120 20 — 120-25 —• — — n —•— 9*67 V, — H 9-58 •/. 568 — • 5-70 Nemške marke . , ■ f>9 05 — f>9 07«/. Umrli no »- IjJtiltlJAiil: 24. decembra: Anton Kožic, dalavčev sin, 4 leta. Dunajska cesta št. 7, božjast. — Marija Novak, delavčeva hči, 8 mesecev, Tržaška cesta št. 2ti, bronchitis. — Jožef Hitti, sodnijski adjimkt, 49 let, Rimska cesta št. 2, vodenica. 25. decembra: Marija Bavc, mestna uboga, 70 let, Karlovska cesta At. 7, stena hiba. — Janez Pirtiat, umirovljeni davkar, 80 let, Kolodvorske ulico št. 24, plačnic--t. 26. decembra: Henrik Ktitenabck, firkostavec, 33 let, Stari trg št. 11, jetika. 27. decembra: Jožefa Tomšič, delavčeva hči, 1 leto, Vožarski pot št. 3, hripa. V deželni bolnici: 22. decembra: Katarina Ješe, gostija, (55 let, nlučnica. 23. decembra: Marija Hribar, gostija, 67 let, plačnica. 24. decembra: Re/a Bostič, delavka, 15 let, jetika. 25. decembra: Marjnta I lomove, gostija, 68 let, emphvsema pulm. Meteorologično poročilo. Njega nrevzvišenost milostivi gosp. knez in b'sknp dr. Jakob Misa i a mi je dal izročiti povodom božičnih praznikov in novega l«.ta dve sto goldinarjev za uboge. V ime uhozih, ki bodo prejeli milodare is poslanega zneska, n šojam se plemenitemu dobrotniku javno izrekati naj udane j šo zahvalo. V Ljubljani dne 27. decembra 1892. Župan: Grasselli s. r. Gospodinje t.aj se na to ozirati izvolč! zabela za Juhe (1099) MAG GI JEVA pri A. fttacul-u. Učenca z dobrimi spričevali, ki ima veselje za nrarsko obrt, vb prejmeta takoj. Velik stenski skleničnik (Wand Glaskasten) ho prav po ceni produ* UTr. Čuden (1367—4) urar ▼ Ljubljani, Slonove ulice. Iščejo se nujno: Hišna repreaentantln|a za Štajersko ; hi Al n m za tukaj in zunaj Ljubljane; »Ive kuhari«! i/.borni trajni službi 8—10 gld.; — kuharica k dvema osebama (hištna tu); — knharlea za gostilno, lahka služba; — natakarica za Ljubljano, dober aslužek; — dekle bo vsako delo 5—6 gld.; — alugo aa prouajalnlco, ki pozna mestnih razmer. Več v posredovalnici O. Flux na Bregu štev. 6. Stališče na Tržaški cesti, čez 6'/a orala, se proda tudi v analih parcelah. — Več pove Konrad Stbcklinger na Rimski cesti it. 15. (1368—2) 1 Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neno Mo- , krina v mm. d i u *° r-" 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737 3 mm. 738 2 mm. 741 0 mm —10-8° C al. Tih.| obl. — 6 4" C Isl. zah.l obl. — 6 8° C 1 breav., obl. 1 OOOaa. Oblačno. — Hroduja temperatura —80°, za 5'8' pod norua'om Lekarna Trnk6czy, Dunaj V., > a- o *o TO J* o Trnlcocz3r-3ev grenki Cognac ukusno in najboljše sredstvo za želodec atekl. SO kr., 12 atekl. » gld. dobiva se pri (1153-15) Ubald-u pl. Tmk6cz7-ju lekarnarju v Ljubljani. Prekupovalcem >e daje popast. 0» o 3 Lekarna Trnk6czy v Gradci co I vzprejme se takoj pri c. kr. poštnem uradu pri sv. Juriju ob Ščavnici. kSSlTill li|ul»l|ana, dpltalske ulice št. IO. Risalnice, risalni ogel, risalni čavljički, risalne sine, risala, predloge za ronde pisavo, peresa za ronde pisavo, skriljnati klinci, škriljne ploščice, pisalne mape, pisalni papir, pisanke, šolske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, predloge za pokončno pisavo, peresa za pokončno pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no-žičevke, mape za pisanke, tinte črne in barvaste, tintni gumi, tintni črtniki, črnilec, tint-niki, kvadratna črtala, risalniki, risarski bloki, risarski papir, predloge za risanje, orodje za (1024) risanje. iv. (16) Zobni zdravnik SCHWEIGER stanuje (1348—5) v hotelu „Prl Malici'- II. nadstropje, št. 25—26. Ordinuje vBak dan od 9.—12. ure dopolu- dno in od 2 —5. ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od ',,10.—'/»L ,ir«- Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. Št. 25.946. U378-2) Mestni magistrat Ljubljanski naznanja: 1. Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1872, 1871 in 1870 lojenih domačih mladeničev bodo razgrneui v magi^tratnem ekspeditu od I. do ustelega H. |amivarl|a 1.H1K*. I. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda in a) ako bi kdo izpuSčen ali napačno upisan bil, to naznani; b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti j ugovarja in ugovore tudi dokaže. 2. Žrebanje onih novačenju podvrženih mladen;čev. ki «o bili rojeni 1872. leta, vrš lo se bode dno IS. |aiiiivarl]a lttOS. I. oh 11. uri douoliidite v mestni dvorani. Žrebanja udeležiti se, je vsakateremu dovoljeno. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 21. decembra 1892. 1 j^^c^cj^^^ I Skladni koledar Dijaški koledar Ctenski koledar cena 60 kr. JJ cena 60 kr. |J cena 25 kr. Dobivajo se v „Narodni Tiskarni" in pri knjigotržcih. P. n. kreditnim udeležnikom našega društva javljamo s tem, da je slavno ravnateljstvo kranjske hranilnice od dne i. januvarja 1893 začenši obrestno mero za naše menice, ki teko do 4 mesece, znižalo od ftVi na 5%, in za menice, ki teko več kot 4 do 6 mesecev od 8V1 na 5Va°/o. To znižanje obrestne mere zadobi veljavo glede vseh menic, ki se bodo od dnć 1. januvarja 1893 nove uložile, odnosno glede onih menic, ki dotekd v prolongacijo. Kreditno društvo kranjske hranilnice v Ljubljani, decembra meseca 1892. Prvomestnik: ■^3 ladajateli ia odRovorai urednik: Josip N01I1. Uatnina ia tisk .Narodne Tiaiarse*. WY 174702