r"
1884
40letnica
pevskega društva »Slavec« v Ljubljani
1924
v
V soboto, dne 3. maja 1924
slavnostni koncert
v veliki dvorani hotela »Union«.
Sodelujejo: operni pevec g. Julij Betetto, koncertna pevka ga. Pavla Lovše-tova; muzika dravske divizijske oblasti pod vodstvom kapelnika gospoda dr. Josipa Čerina in pevski zbor »Slavca« pod vodstvom društvenega pevovodje g. prof. Josipa Brnobiča.	Na	klavirju spremlja g. Heri Svetelj.
SPORED:
1.) B. Smetana: Overtura iz opere „LIBUŠA'^
izvaja orkester.
2.) a) Rimski-Korzakov: ARIJA SOBA-
KINA iz opere „CARJEVA NEVESTA"
b) Rahmaninov: „GOSPOD JE
VSTAL“
c)	„	„MODROST	NI	CILJ"
3.) a) Jos. Brnobič: „JADNA DRAGA"
b) „	„MESEČINA"
c) Fr. Gerbič: „ŽITNO POLJE"
d) E. Adamič: „ECCE DOLOR"
(Odmor 10 minut.)
ZAČETEK OB
poje 8- Julij Betetto
Mešani [■ zbori ,a capella'
4.) P. J. Čajkovski: „MARCHE SLAVE" za
orkester
5.) a) A. Lajovic: „ZUNAJ NA RAHLO poje ga.
SAPICA PIHA" Pavla
b) Jos. Brnobič: „JUTRO"	Lovše-
c) Gliere: „MI PLOVEMO"	tova
6.) d) St. Premrl: „SOLNČNA PESEM SV.
FRANČIŠKA" za sopran-solo,
I H""-' Y' ....... IT""'	mešan
zbor in orkester, b) St. Premrl: „JUGOSLOVANSKA HIMNA" Zbor in orkester '
<5. URI ZVEČER.
SEDEŽI	po	30, 25, 20,	15, 12, 10, 8 in	6 Din, STOJIŠČA po 4 Din in DIJAŠKA STOJIŠČA	po 2 Din so v	predprodaji v Matični knjigarni.
■■	Spored	z besedilom se	dobi v predprodaji in pri blagajni. ----=
V nedeljo, dne	4. maja 1924	dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani
»Narodnega doma«
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE.
pod geslom: »Slavec 1884-1924«
Po slavnostnem zborovanju se otvori
SLAVČEVA RAZSTAVA
v društvenih prostorih »Narodnega doma«.
V NEDELJO, DNE 1. JUNIJA 1924 V HOTELU »TIVOLI«
VELIKA LJUDSKA SLAVNOST.
Ji
Vi
SPORED:
1.) B. Smetana: Overtura iz opere »Libuša«
Špccijalno mesto med Smetanovimi operami zavzema »Libuša«. V	njej	je mojster	ustvaril	tip na=
rodne slavnostne opere. Zato je tudi čakal z njeno uprizoritvijo do časa, da	bi	ž	njo bilo slovesno otvorjeno
Narodno gledališče v Pragi. Tudi njen stil se odlikuje od drugih Smetanovih dramatičnih del, in razlikuje se tudi introdukcija ali predigra te opere od drugih Smetanovih ouvertur. Ima svojo lastno obliko in svepano odpira temni zastor starega mvtha. Obdelava dva glavna motiva kneginje Libuše: prvi heroičnega, blestečega značaja (s katerim tudi počenja), slikajoč Libušo kot razumno vladarico; drugi mehkega, spevnega melosa, Libuša, žena, ljubeča. Poleg teh nastopa junaški motiv Pfemisla kneza, jasnega, moškega značaja, družeč in prepletajoč se z motivi Libušinimi. Prvi del predigre, pisan za trobila (medene	instrumente),	sc radi	svojega
sijaja pogosto rabi za fanfare pri raznih slavnostih.
2.) a) Rimski-Korzakov; Arija Sobakina iz opere »Carjeva nevesta«
(Iz ruščine prevet: E. Adamič.)
Zaspala je ... nemara ji odleže.
Ubožica! Za grehe moje kakšno poslal Gospod mi je gorje.
Ne mislil bi, ne vganil. —
Hči carica, jaz sam — bojar, moji sinovi bojari,
Kaj hočem še?
Komu se v spanju sreča je taka kdaj sanjala? Nikomu!
A vse drugače! Veselje, kje si?
A ti žaluj, ko hčerko svojo gledaš bedno.
Ne veš, ne znaš podati ji pomoči. Pomoči sam ne znaš!
b)	Rahmaninov: »Gospod je vstal«
(Besede: Mcrežkovski; iz ruščine prevet: F. Marolt)
»Gospod je vstal« hram božji peva;	In On bi vstal, strl grobu vrata,
zgrozi sc mi, moj duh molči.	spoznal naš vek, spoznal strme,
kako mu brat ubija brata... kaj ste dognali vi ljudje, pa bi začul, da Njemu v slavo »Gospod je vstal« pojo na glas... Zajoka! hi, povesil glavo . . . in padel v prah On bi pred vas! —
Solze preliva svet krvave, a pred altarji himna slave kot krut zasmeh v nebo golči.
c)	Rahmaninov: »Modrost ni cilj«
(Besede: A. Krugtove; prevet: F. Marolt.)
Modrost ni cilj, nc meč moj spas...	Njegovo	voljo	rad	vršim
naj svet časti izbira!
Bog pevcu je ustvaril glas, orožje mu jc lira.
iz mojih ust ni laž besede; iz srca v pesmih govorim, saj pesem k Njemu vede.
Vetrič piri, lipa miri, ko i pre; vrelo žubori na lisnoj gori, ko i pre;
Ja sam mlada ovde sada ko i pre; sunce bega, al’ nema njega,
3.) a) Jos. Brnobič: »Jadna draga«
(Besede: Br. Radičevičeve.)
/
&
kao pre!
Nema sunca milenog, nema mog!
Oj večeri o slatko čekan je!
O vi noči, moji beli dani, O vi dani a sa dva sunašca!
Gde ste jako, gde jc zlato moje?
b) Jos. Brnobič: »Mesečina«
(Besede: Jovan JovanovičsZmajeve.) Mesečina, al’ meseca nema, moja mila zelen venac snila; pa sc malo u snu nasmijala, od toga sc ponoe zasijala.