PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 37 (13.570)
Trst, petek, 16. februarja 1990
Srečanje voditeljev štirih držav poteka v znamenju najstrožjih varnostnih ukrepov
Tri južnoameriške države so glavne svetovne proizvajalke koke, ZDA pa imajo največje probleme z narkomani - Bush zagotavlja pomoč v boju proti narkokartelu
Cartagenskem zalivu. Nadzirajo ga močne varnostne sile (cenijo, da gre za kakih deset tisoč mož), vojaške ladje, helikopterji, potapljači, raketne sile... Poleg tega pa so pri roki tudi ameriške pomorske sile s helikopterji, marinci, agenti. Kolumbijske oblasti, ki so lani doživele hud napad narko-kartelskih sil na sedež notranjega ministrstva v Bogoti, nočejo sedaj ničesar prepustiti naključju. Menda so vpoklicali tudi posebne pokuševalce hrane in pijače.
Slišati je sicer, da so voditelji narko-kartela zaprosili za premirje in v znamenje dobre volje kolumbijskim oblastem prepustili tri svoje »tovarne« kokaina, vendar gre menda za stare laboratorije, ki so jih proizvajalci mamil že zdavnaj opustili. Zoper miroljubne namere narkokartela pa pričajo nekateri drugi dogodki: v protest proti Bushevemu obisku sta bila v Kolumbiji- ugrabljena dva ameriška poslovneža, narkokartel pa je menda obljubil 30 milijonov dolarjev nagrade tistemu, ki bi ubil predsednika Busha.
Kolumbija, Peru in Bolivija so glavni proizvajalci kokaina na svetu. Na
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
MITJA MERŠOL
Štiristransko srečanje v Cartageni poteka v znamenju najstrožjih varnostnih '»krepov	(Telefoto AP)
NEW YORK — Včeraj se je v Cartageni v Kolumbiji začel sestanek predsednikov ZDA, Kolumbije, Peruja in Bolivije, ki razpravljajo zlasti o .skupnem nastppanju zoper trgovino z mamili oziroma kokainom. Sestanek spremljajo veliki varnostni ukrepi, kajti kolumbijske oblasti so v pravem vojnem stanju s tako imenovanim kokainskim kartelom Medellin.
Pozornost je seveda osredotočena na udeležbo ameriškega predsednika Busha, ki se je podal v pravi osir. Južni Američani mu namreč še niso oprostili decembrske invazije v Panami (pred njegovim prihodom so bile v Kolumbiji že demonstracije z napisi »Bush morilec«), hkrati pa je ameriški predsednik tudi trn v peti kokainskemu kartelu, saj je boj proti mamilom in njihovim trgovcem eden izmed osrednjih programov Busheve politike.
Sestanek, ki se ga poleg Busha udeležujejo še predsedniki Barco (Kolumbija), Garcia (Peru) in Zamora (Bolivija), poteka v pomorskem oporišču ob
Odobrena dopolnila k zakonu o obmejnih območjih
RIM — Senatna komisija za proračun je včeraj odobrila dopolnila k zakonu za obmejna območja. Dopolnila je predložila deželna vlada Furlanije-Julijske krajine, pred kakim tednom pa je bilo na ta račun tudi srečanje predstavnikov Dežele in vlade v Palači Chigi.
Vest o sprejetju dopolnil je z zadoščenjem vzelo v vednost deželno vodstvo, saj se sprejetje tega zakona vleče že preveč časa. Z denarnimi sredstvi iz sklada za deželna območja bodo dokončali gradnjo cestne povezave med Italijo in Jugoslavijo. V petletju 1990 - 1994 pa bo mogoče tudi razširiti trgovsko izmenjavo in izboljšati pretok blaga tudi med državami, ki niso članice Evropske skupnosti. Povečati pa bi se moralo tudi sodelovanje med deželami delovne skupnosti Alpe-Jadran. Zakon posveča posebno pozornost tudi goratemu območju oziroma gorskim skupnostim, del finančnih sredstev pa bo upravljal sklad za gospodarske dejavnosti FRIE.
Vstajo muslimanskih Tadžikov skoraj gotovo vodi neki visoki republiški funkcionar
Upov nacionalistov se iz Dušanbeja postopoma širi po vsej republiki
DUŠANBE — Sovjetsko republiko Tadžikistan še pretresajo neredi, čep-,av tiskovne agencije poročajo, da '•Ujših izgredov včeraj ni bilo. Po dru-9* strani pa so v javnost prišle vesti o ?.0vih žrtvah. V Dušanbeju so skrajne-1 Popolnoma uničili poslopje central-”,e9a komiteja KP, ostala javna po-l0Pja pa straži policija. Vojska nadzore glavne mestne ulice, od včeraj pa ° Pod vojaškim nadzorstvom tudi vsi Cestni dohodi. Položaj je torej še ved-; izredno napet, vesti so protislovne nezanesljive, saj tadžiški skrajneži °Zlj° s smrtjo vsem domačim in tu-j .novinarjem, ki jim je uspelo priti v kkm k° glavno mesto Dušanbe. Edina ip f or. toliko zanesljiva vest je ta, da I tadžiško vladno vodstvo dalo ostav-nal- .*• ie zahtevala samozvana nacio-. mistična ljudska fronta. Med prvimi i nameraval odstopiti šef tadžiške tral I6, Kahar Mahmanov, vendar cen-; , ni komite njegove ostavke ni spre-Pori Prav obratno, Mahmanovu je nai I11 popolho oblast in ga pozval, cimprej vzpostavi javni red. Iz y avhega mesta Dušanbeja so se na-
mreč neredi razširili tudi v manjša središča, napetost pa je že čutiti tudi na podeželju, kjer so življenjske razmere izredno slabe.
Medtem so pripadniki vseh etničnih skupin, ki živijo v Tadžikistanu, večinoma so to Rusi, Armenci in Evropejci, ustanovili odbore za samoobrambo. Kljub temu, da je še vedno v veljavi policijska ura in so oblasti prepovedale vse shode, se Tadžiki redno zbirajo na zborovanjih na glavnih dušanbej-skih trgih. Kaže, da je včeraj umrlo vsaj osem demonstrantov, saj tadžiške varnostne sile ne prizanašajo nikomur. V mestu je namreč poleg tadžiške policije še 5 tisoč policijskih agentov in vojakov, ki jih je tjakaj poslalo notranje ministrstvo.
Sovjetska tiskovna agencija Tass je včeraj poročala, da upor Tadžikov vodi neki visoki republiški funkcionar. Vir, po katerem je Tass črpala to informacijo ni uraden, je pa menda zelo zanesljiv. Duša uporniškega gibanja naj bi bil Buri Karimov, šef odbora za načrtovanje v tadžiški vladi, za vo-
ditelja pa ga je imenovala nacionalistična ljudska fronta, ki mu je tudi poverila glavno vlogo v pogajanjih z oblastjo. Nacionalisti, ki so že pred dnevi iznesli nekaj zmedenih zahtev, so se sedaj temeljiteje organizirali in so sestavili pravcati dokument nepreklicnih zahtev. Uporniki hočejo predvsem ukinitev policijske ure in umik vojske iz Dušanbeja. Med zahtevami je tudi ta, da bi 12. februar proglasili za dan žalovanja za žrtvami spopadov. Nacionalisti hočejo tudi močno skrčenje števila partijskih funkcionarjev in reformo javnih služb. Resnici na ljubo je Tadžikistan zelo revna republika, v seznamu brezposelnih pa je vsaj 200 tisoč oseb. To številko je včeraj navedla tudi agencija Tass. Da je upor Tadžikov predvsem verskega značaja pa priča dejstvo, da so v dokument z zahtevami vključili tudi postavko, po kateri naj bi vlada prepovedala prodajo svinjskega mesa, ki ga muslimani ne jedo, prav tako zahtevajo enakop-ravnorabo krajevnega jezika in abecede. Prvotno zahtevo po odprtju meje z Afganistanom pa so tadžiški nacionalisti menda umaknili.
Uslužbenci carine prekinili belo stavko
Os	— Sindikalni predstavniki vsega carinskega
s eoja so se na včerajšnjem vsedržavnem zasedanju v Sestu an Giovanniju odločili, da prekinejo vse stavkovne akcije, .udar pa ohranijo stanje sindikalne pripravljenosti. Stav-q Va° gibanje carinskega osebja, ki ni opravljalo nadurne-Prertfla' se ie začel° 8- februarja, ko so objavili vest, da v dlagani reformi carin ni predvideno poenotenje pogojev hek POk°litev' Bela stavka carinikov je dobesedno blokirala Pra tere cestne mejne prehode (na sliki AP) in povzročila 'd kaos v nekaterih mestih, pristaniščih in na letališčih.
ha Prav poenotenje pogojev za upokojitev je bila tudi glav-hi] ®l-ria razprave na včerajšnjem zasedanju, na koncu pa je fin t22 sindikalnih predstavnikov enotnega mnenja, da je je nncni minister s tem v zvezi spoštoval obveznosti, ki jih Carj evzel na srečanjih s sindikati. Sindikalni predstavniki tpe bskih uslužbencev so tudi pozvali vlado, da takoj sprej-Ha ^ogovorjeni osnutek carinskih reform, v besedilu zako-PovPa nai se odpravijo vsa dvomljiva določila, ki bi lahko Zr®čila napačno tolmačenje zakona.
da ?a Prekinitev stavkovnega gibanja so se tudi odločili, lahko sindikalni predstavniki začeli z nekaterimi po-boHarn* v korist kategorije, z doseženimi rezultati pa se 0 seznanili na zasedanju, ki je bilo sklicano za 12. marca.
Poročilo predsednika komisije o pokolih
RIM — Ustici že spet bije ura nič? Nekateri člani vladne komisije o pokolih so z velikim začudenjem prisluhnili branju obsežnega poročila o nesreči pri Ustici predsednika komisije Libera Gualtierija.
Republikanec Gualtieri je strnil v 97 tipkanih straneh vsa tista nerešena vprašanja, zamolčane resnice, dvome in spotakljive točke, ki sestavljajo preiskovalno afero Ustica. Gualtieri meni, da bi morali komisarji na podlagi tega »razmišljanja«, kot ga je sam imenoval, sestaviti prvo poročilo, ki naj bi ga predstavili parlamentu, večina komisarjev pa ni izrazila posebnega navdušenja nad to rešitvijo.
Gualtierijev poseg je bil namreč v začetnem delu, ko je šlo za nanizanje napak nekdanjih vladnih komisij, prezrtih ali prikritih resnic, dokaj natančen in pikolovski, ko pa je prešel v fazo, ko bi moralo naštevanje preiti že v navajanje prvih zaključkov, je predsednik komisije klonil.
Prav zaradi tega so komisarji dejali, da bodo Gueltieri-jev tekst temeljito preučili in šele nato izrazili zaključno mnenje o njegovem povzetku. Dejansko gre za podajanje v strnjeni obliki 29 zasliševanj in približno 25 tisočih tipkanih strani pričevanj o letalski nesreči nad Ustico. V luči najnovejših pričevanj in podatkov pa bo najbrž treba vsekakor preoblikovati ali vsaj ažurirati poročilo, ki ga je pripravil predsednik Gualtieri.
O zahtevi bo po kratkem postopku razpravljala srbska skupščina
Srbska partija predlaga odvzem zemlje Albancem in namestitev Srbov na Kosovo
LJUBLJANA — Srbski centralni komite je pripravil dokument z zvenečim naslovom »Za mir, svobodo, enakopravnost, demokracijo in napredek Kosova«. Za temi zvenečimi frazami pa se skriva odločitev, da se takoj izvede veliko preseljevanje: na Kosovo naj bi naselili sto tisoč Srbov in Črnogorcev, od tam pa preselili v Albanijo vse albanske begunce. Koliko jih je, je veliko vprašanje, toda srbski tisk in srbska politična javnost sta doslej vedno omenjala stotisoče. Temeljna zahteva je, da se vzpostavi narodnostno razmerje, kakršno je bilo 1939. leta.
Kaj pa demokracija? Ta velja za vso Srbijo in seveda za Kosovo, ki je njen del. ZKS Srbije mora delovati z 'drugimi demokratičnimi silami na Kosovu, toda težava je v tem, da takih sil ni, saj se nikakor ni mogoče sprijazniti s tem, da so legitimne tiste sile, ki »pod plaščem boja za demokracijo delujejo s šovinističnih in nacionalističnih pozicij«. Rahman Morina ostane torej edini albanski sogovornik, Ibrahim Rugova in drugi alternativci pa so samo drugačna oblika albanskega terorizma. Zato je tudi logična zahteva, da morajo delovati vsi organi pravne države, v konkretnem primeru ne več jugoslovanski, temveč srbski, ki morajo v najkrajšem času zagotoviti »enotno delovanje vseh varnostnih organov«, torej pod enotnim srbskim poveljstvom. Ti organi morajo v kratkem izgnati s Kosova vse albanske emigrante.
Takoj je treba sprejeti enoten zakon o rabi uradnega srbskega jezika in pisave za vse ozmelje Srbije, torej tudi za Kosovo in Vojvodino, kar pomeni uporabo cirilice na prvem mestu, preimenovanje vseh krajev in podobno.
Osrednji del dokumenta je posvečen vračanju kolonistov in odvzemanju zemlje Albancem.
Potrebne so velike investicije, denar za to pa bo delno dala Srbija, ki naj predpiše poseben enoodstoten davek na bruta dohodek vsakega zaposlenega, predvsem pa seveda federacija, ki mora izvajati jugoslovanski program za Kosovo.
Vse te predloge bodo predložili srbski skupščini, ki naj jih sprejme po skrajšanem postopku.
Na Kosovu ni več mirno, tihe demonstracije so spet potekale v Podujevu in Prištini, po podjetjih se vrstijo stavke. V resnici gre za stanje stalne napetosti in popolne ekonomske blokade. Izgube kosovskega gospodarstva so vedno večje in gospodarsko breme za Srbijo in Jugoslavijo postaja vedno težje.
V Titovi Mitroviči se nadaljuje sojenje Azemu Vllasiju in drugim štirinajstim Albancem. Sodišče zaslišuje priče, ki pa ne morejo povedati nič bistveno novega. Pač pa je obrambi uspelo dokazati, da so kar najbolj brutalno diferencirali albanske zdravnike, ki so pomagali starotrškim rudarjem. To pomeni, da so jih vrgli iz ZK, nato pa odpustili, premestili na slabša mesta, preganjali na najrazličnejše načine.
Tudi to je del sredstev »pravne države« in doslednega boja proti »terorizmu, albanskemu šovinizmu in iredentizmu«.
Kosovska zadeva ima vedno širši odmev v svetu. In v teh dneh se o represiji, kršenju človekovih pravic in političnih procesih razpravlja v evropskem parlamentu. Vloženih je bilo več resolucij, najbolj odločno in jasno pa sta sestavila in podpisala evropska parlamentarca KPI in PSI Giorgio Rossetti in Enzo Bettiza. Zadeva ima veliko težo, ker gre za odgovornost ne samo Srbije, temveč tudi Markovičeve vlade. Prav človekove pravice pa so pogoj za kakršnokoli urejanje jugoslovanskih gospodarskih težav, za približevanje Jugoslavije Evropi.
Zvezna vlada je včeraj na vprašanje številnih, zlasti albanskih delegatov odgovorila, da na Kosovu ni bilo kršitev pooblastil, da je milica delovala zgolj po zakonu in celo humano. Za vse naj bi bili krivi albanski demonstranti in teroristi, ki so streljali zato, da bi milica odgovorila in da bi lahko z ubitimi in ranjenimi Albanci prepričevali svetovno javno mnenje. Navedli so, da so teroristi streljali v 82 primerih in da sta bila ranjena dva miličnika. Mrtvih in ranjenih Albancev ne omenjajo.
Na obtožbe, da je bila v solzilnih bombah previsoka, nedovoljena in škodljiva koncentracija plina, zapleteno odgovarjajo, češ da gre za normalne zadeve, same koncentracije pa ne omenjajo.
BOGO SAMSA
Kosovski dogodki
odmevajo
STRASBOURG —; V evropskem parlamentu so včeraj na zahtevo poslancev več strank začeli razpravo o položaju na Kosovu. Predstavnik skupine zelenih je kot prvi govornik poudaril, da so v tej jugoslovanski pokrajini ogrožene pravice in dostojanstvo Albancev. Evropski poslanci se bodo odločali o teh resolucijah, ki so jih pripravili liberalci, krščanski demokrati in degolisti. Sprejeli pa bodo tudi stališča do skupne resolucije socialistov, zelenih in obeh komunističnih skupin v parlamentu. Vsem tem dokumentom je skupna velika mera
v Bruslju
kritičnosti na račun postopkov jugoslovanskih oblasti v pokrajini.
Zahodnonemška vlada pa je v odgovoru poslancem zelenih v zahodno-nemškem parlamentu o stališču Zvezne republike Nemčije do položaja Albancev v Jugoslaviji zapisala, da je bonska vlada zaskrbljena zaradi kršenja človekovih pravic na Kosovu in v Jugoslaviji in da upa, da bodo napovedane spremembe v kazenskem pravu Jugoslavije čim hitreje sprejeli. Zahodnonemška vlada je sporočila, da je svojo zaskrbljenost izrazila tudi pri jugoslovanskih oblasteh, (dn)
Zapleti ob aretaciji kosovskega Albanca
MILAN — Obmejna policija je v ponedeljek popoldne na italijansko-švicar-skem mejnem prehodu Ponte Chiasso Brogeda aretirala jugoslovanskega državljana Džavida Halitija, za katerim je bila razpisana mednarodna tiralica, ki jo je leta 1986 izdalo sodišče v Prištini. Haliti je obtožen poskusa umora nekega miličnika. Po navedbah obtožnice naj bi med demonstracijami streljal na pripadnika jugoslovanske milice. Jugoslovan je bil namenjen v Milan, policistom pa je povedal, da je predstavnik kosovskega demokratičnega gib&nja. Ob aretaciji, o kateri pa so javnost obvestili šele včeraj, so v njegovem avtu našli tudi propagandni materiaLv zvezi z bojem Albancev na Kosovu.
Jugoslovan je trenutno zaprt v Milanu, kjer se bo v ponedeljek začela tudi sodna obravnava. Sodišče pričakuje dodatno dokumentacijo iz Jugoslavije, nato pa se bo odločilo, ali naj Halitija izročijo jugoslovanskim oblastem ali pa naj ga vrnejo v Švico, kjer ima redno dovoljenje za bivanje kot politični begunec. Predstavnik bernske policije je s tem v zvezi izjavil, da mednarodnega zapornega naloga švicarske oblasti niso nikoli priznale in je zato zanje Džavid Haliti svoboden človek, ki se lahko svobodno giba v Švici in tujini. Glede njegove aretacije pa je glasnik bernske policije izjavil, da se celotna zadeva njih ne tiče.
• Srečanje predsednikov
NADALJEVANJE S 1.’STRANI
leto ga po naj novejših ocenah pridelajo kakih 700 metričnih ton, od tega ga samo Kolumbija »izvozi« kakih 350-450 metričnih ton, iz Bolivije ga gre približno toliko, kot znaša celotni legalni izvoz te države, iz Peruja pa ga pretihotapijo za približno milijardo dolarjev, kar je tretjina perujskega uradnega izvoza. Glavni potrošniki kokaina so v ZDA, kjer je po uradnih izjavah okoli štiri milijone ljudi, ki imajo »resne težave z uživanjem mamil«. Na ozemlju ZDA deluje kakih 300 organiziranih skupin trgovcev z mamili (menda vsaki skupini načeluje Kolumbijec, ki ga posebej odbere me-dellinski kartel), glavna razpečevalska središča pa so v Miamiju, Los Angelesu, New Yorku in Houstonu. Kilogram kokaina stane v prodaji na debelo 10-15 tisoč dolarjev, v ulični prodaji pa se ta cena zviša za desetkrat. Po sedanjih ocenah kokainski kartel zasluži na leto okoli pet milijard dolarjev.
Kot predvidevajo, bo četverica predsednikov na sestanku podpisala sporazum o skupnem nastopanju zoper trgovino z mamili, o izmenjavi podatkov o tej trgovini in o sodelovanju pri pregonu trgovcev s kokainom ter o poostrenem nadzoru izvoza ameriških kemikalij (zlasti etra in acetona), ki jih uporabljajo pri predelavi mamila. ZDA pa naj bi po sporazumu andskim državam omogočile finančno pomoč (2,2 milijarde dolarjev v naslednjih petih letih) za nabavo vojaške in policijske opreme za boj proti trgovcem z mamili, del pomoči pa naj bi bil namenjen tudi za gospodarski razvoj andskih držav. Le-te bodo ameriškemu predsedniku na sestanku tudi predočile podatke, ki kažejo na upad izvoza andskih držav v ZDA. Zaradi vrste ameriških omejitev se je namreč na trg ZDA na primer zelo zmanjšal izvoz kolumbijske kave (leta 1986 so jo Kolumbijci izvozili za 562 milijonov dolarjev, lani pa le še za 315 milijonov dolarjev), upadel pa je tudi izvoz eksotičnega sadja.
Na sestanku utegne biti sporno tudi vprašanje samovoljnih poskusov, s katerimi hočejo ZDA same nadzirati zračni in pomorski promet iz Kolumbije. Prejšnji mesec so Američani že povzročili val ogorčenih protestov, ko so proti kolumbijskim vodam poslali vojaške ladje in hoteli izvajati blokado; zdaj pa razmišljajo o vzpostavitvi posebne radarske mreže, s pomočjo katere bi nadzirali zračni promet med Kolumbijo in ZDA.
Tajnik PSI Craxi o odloku o imigraciji: »Ne smemo obljubljati raja, ki ga ni«
RIM — Glasovanje o odloku, ki zadeva priseljence iz držav zunaj Evropske skupnosti, so odložili na prihodnji teden, najbrž na sredo. Razprava o odloku je namreč nadvse živahna, v zadnjih dneh pa so se še zaostrila stališča republikancev, ki zagovarjajo utemeljenost vseh svojih šestdeset amandmajev načrtu odloka o priseljencih.
Včeraj je nastopil tudi nov dejavnik, saj je v razpravo osebno posegel tajnik PSI Craxi, ki se je nepričakovano pojavil v Palači Montecitorio. Craxi je novinarjem dejal, da res ne kaže obljuC-Ijati raja, ki ga ni. Delavcem, ki prihajajo v Italijo iz držav, ki niso članice ES, ne bi smeli naprtiti na rame še breme neke lažne družbene podobe. Italija je vse prej kot Indija Koromandija, še posebno na področju hiš v ljudski gradnji.
Tajnik PSI je naglasil dejstvo, da je vprašanje stanovanja eno ključnih in žal nerešenih vprašanj sodobne italijanke družbe. V Italiji primanjkuje stanovanj za posebno ogrožene družbene sloje, kot so lahko najstarejši državljani in mlade generacije, obljubljati 15 odstotkov vseh stano-
vanj v ljudski gradnji priseljencem iz držav zunaj ES pa je v tem trenutku ne le pravi nesmisel pač pa tudi izkrivljanje resnice.
Zato je Craxi poudaril, da je treba čim prej poskrbeti za sanacijski načrt stanovanjskega vprašanja in v tem okviru upoštevati tudi upravičena pričakovanja priseljencev. Slednjim pa bo treba vsekakor čim prej nuditi rešitev, ki bo morda zasilna, a mora kljub temu biti nadvse dostojna in sprejemljiva.
V svojem neposrednem posegu je tajnik PSI priznal podpredsedniku vlade Martelliju, da, je dobro opravil svojo nalogo, vendar je posvaril vse pred nevarnostjo romantičnega pojmovanja vprašanja imigracije. Kritičen pa je bil do republikancev, ki se po njegovem mnenju igrajo z amandmaji, ko si je vendar treba zavihati rokave in se s skupnimi močmi lotiti urejevanja položaja priseljencev v italijanski družbi. Republikancem, ki šo sprejeli Craxijev poseg kot javno odklanjanje Martellijevih stališč, pa je podpredsednik vlade posvetil le misel, da od njih pač ne kaže pričakovati nič več kot to.
Jackson obiskal Mandelo
Bivši predsedniški kandidat ZDA Jesse Jackson je prispel z ženo v Soweto, kjer je obiskal voditelja ANC Nelsona Mandelo	(Telefoto AP)
Združena Nemčija bi morala ostati članica NATO
BONN — Zahodnonemški kancler Kohl je včeraj pred poslanci Bundestaga odločno poudaril, da mora do združitve Nemčij priti pod okriljem pakta NATO in da demilitarizacija ali nevtralnost sploh ne prideta v poštev. Kancler ZRN je s tem v zvezi še dejal, da bi nevtralnost združene Nemčije ogrožala varnost v Evropi. Glede navezanosti na NATO pa je poudaril, da bo moralo atlantsko zavezništvo upoštevati vso delikatnost združene Nemčije in zato dati prednost političnemu aspektu pred vojaškim.
O nadaljevanju mednemških pogovorov za združitev je Kohl povedal, da naj bi skupna komisija začela delovati čim prej, da bi tako pripravila teren za odločitve, ki naj bi jih vladi ZRN in NDR sprejeli po volitvah v NDR 18. marca. Sele nato naj bi se s štirimi zmagovalkami (SZ, ZDA, Francija, Velika Britanija) 2. svetovne vojne dogovarjali o mednarodnih vidikih združitve in o varnosti. Ob tem je zunanji minister ZRN Gen-scher zavrnil možnost, da bi na teh pogajanjih sodelovala tudi Poljska, velja pa omeniti, da je tudi glasilo češkoslovaške partije Rude pravo včeraj pisalo, da bi morala na pogajanjih biti prisotna tudi ČSR kot ena prvih žrtev nacizma.
Kako se bodo spremenile krajevne uprave?
RIM V četrtek je v poslanski zbornici padel zastor nad drugim dejanjem neskončne komedije o krajevnih avtonomijah. Najprej se je zakonski osnutek, ki postavlja nova pravila igre za občine in pokrajine, dobro leto dni potikal v poslanski komisiji, kjer se zaradi različnosti pogledov niso mogli zediniti o tekstu. Lanskega oktobra je končno prišel pred poslansko skupščino in spet je bilo potrebnih nekaj mesecev ognjevite razprave, da je prišlo do njegove odobritve. Vlada se je poslužila celo treh glasovanj o zaupnici, da bi preprečila zunanji in notranji opoziciji določene izboljšave, zlasti volilnega značaja, kot na primer neposredno izvolitev župana.
Pol parlamenta je torej ob neštetih polemikah, ki se bodo še dolgo oplajale, odobrila zakon. O njem se bo moral sedaj izreči še senat. Tako se bo začelo tretje dejanje, katerega končni izid še zdaleč ni vnaprej zapečaten, in veliko vprašanje je, če se bo vse zaključilo pred bližnjimi upravnimi volitvami, ki bodo izrazile ravno nove občinske uprave, tiste uprave, ki naj bi delovale po novih pravilih igre.
Kakšna pa so ta nova pravila? Sprememb je precej. V splošnem lahko rečemo, da bi morale imeti krajevne uprave znatno večjo avtonomijo kot doslej. Ena bistvenih sprememb zadeva vsekakor oblikovanje upravnih večin in seveda upravnih odborov. Novi zakon o krajevnih avtonomijah namreč uvaja tako imenovano načelo »tvorne nezaupnice«. To pomeni, da bosta neka občinska ali pokrajinska uprava oziroma neki župan ali neki pokrajinski predsednik lahko odstopila samo v primeru, če bo absolutna večina svetovalcev izglasovala resolucijo tvorne ne-
zaupnice. Podpisati jo mora vsaj ena tretjina svetovalcev, v njej pa mora biti označeno, kdo bo naslednji župan ali pokrajinski predsednik, kakšna bo nova politična večina in katere bodo upravno-poli-tične novosti. S tem naj bi preprečili dosedanjo nevzdržno prakso, ki so jo označevale neskončne upravne krize »v temi« in nato ponovna izvolitev istih ljudi, z istimi programi, kar je trajalo do naslednje krize in naslednje izvolitve spet istih upraviteljev.
Bistvena novost je tudi zmanjšanje števila odbornikov. Doslej je bilo število v bistvu neomejeno in marsikje so zato imenovali prekomerno število odbornikov, da bi pač zadovoljili apetite posameznih strank, ki so tvorile večinske koalicije, pa tudi apetite raznih struj znotraj posameznih strank. Odslej bodo krajevni upravni odbori lahko šteli najmanj štiri odborništva, največ pa deset odborništev. Člen je bil sprejet na skupščini poslanske zbornice s popravkom, potem ko je bil zavrnjen popravek, po katerem naj bi omejili tudi število občinskih svetovalcev.
Občine in pokrajine bodo imele po novem večjo finančno avtonomijo, kar pomeni, da bodo pač odvisne od lastnih sredstev, in tudi davčno avtonomijo, kar pomeni, da bodo v skladu s svojimi potrebami določevale tudi obseg raznih dajatev. Avtonomija občin se bo odražala tudi v statutarni neodvisnosti. Vsaka občina si bo sama krojila statut, ki ga bo morala izglasovati vsaj dvetretjinska večina občinskega sveta, odobriti pa ga bo moral tudi deželni nadzorni odbor.
Kako pa bo odslej potekalo nadzorstvo nad upravljanjem krajevnih ustanov? Predvsem ne bodo nadzornih teles več sestavljali občinski svetovalci kot doslej (dva od večine in eden od opozicije), temveč trije nadzorniki izven občinskega sveta. Predvsem bodo to strokovnjaki, ki bodo izbrani eden iz zbornice preglednikov računov, drugi iz zbornic® komercialistov, tretji pa iz zbornice knigovddij. Njihov mandat bo trajal tri leta, lahko pa bodo imenovani samo enkrat.
Mimogrede naj povemo, da bodo po novem zakonu, če bo seveda sprejet tudi v senatu, proglasili v teku dveh let sedem novih pokrajin. Te bodo LodL Biella, Crotone, Lecco, Prato, Rimini in Verbania-Poleg novih pokrajin bodo nastala tudi velika mestna območja. To velja za mesta Turin, Genovo, M1' lan, Benetke, Bologno, Firence, Rim, Neapelj in Bari-V upravnem pogledu bodo torej proglašena za velemesta, ki bodo ohranila pomembnejše pristojnost občine, te pristojnosti pa združile z glavnimi pristojnostmi pokrajin. Znotraj teh »veleobčin« bodo del°' vale majhne občine z omejenimi pristojnostmi, ki s bodo ukvarjale le z nekaterimi temeljnimi občinsk ^ mi službami. Nadvse zanimivo je v tem okviru d®) stvo, da bodo v splošnem izginile občine z manj k tri tisoč prebivalci oziroma se bodo združile z drug mi majhnimi občinami. V ta namen bo dala drza^, izredna sredstva. Vse te spremembe, o katerih še bila izrečena zadnja beseda, od blizu zanimajo tu slovenske občine v Furlaniji-Julijski krajini in za se bomo morali nanje temeljito pripraviti.
Prek odbornikov Ferruccia Sara in Gioacchina Francescutta
Deželne obveze za razvoj Rablja pa še Terske in Kanalske doline
Važen mednaroden prikaz orodnih strojev za kovine
V Pordenonu je od včeraj razstava SAMUMETAL
Posebno množična je navzočnost japonskih proizvajalcev
TRST, TABLJA — Včeraj je bil na deželni ravni govor o usodi rabeljske-ga rudnika in o razvoju Kanalske in Terske doline. Bodočnost rudnika so obravnavali v Trstu deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro, predstavnik sindikata CGIL Luciano Cossale in njegov kolega iz vrst CISL Norber-to Urli. V bistvu je šlo za to, da odbornik seznani sindikalista z načrti, ki jih ima Uprava Furlanije-Julijske krajine glede sanacije oziroma proizvodne Preusmeritve rabeljskega rudnika ter seveda glede ohranitve delovnih mest vsem prizadetim.
Predno sprejmemo končno odločitev 0 tem, kako ukrepati - je dejal uvodoma Saro - moramo proučiti študijo o izvedljivosti načrta za ustanovitev mešane italijansko-avstrijske družbe, ki naj bi upravljala rudnik. Študijo je Dežela poverila Avstrijcem. Poleg tega bo morala Trbiška občina odobriti varianto k urbanističnemu načrtu, brez katere ne bi bilo mogoče priti do Primernega zemljišča, kjer naj bi stekla tako imenovana alternativna proizvodna dejavnost, zamišljena pač za to, da se obdrži dosedanja zaposlenostna raven na tem območju.
Odbornik Saro je zatem seznanil sindikalista s hipotezami glede vnovičnega zagona dela v rudniku, ki jih Proučuje Dežela v pričakovanju sprejetja konkretnih pobud. Med drugim je omenil zadevne razgovore pri ministrstvu za industrijo in podrobneje navedel značilnosti programa, po katerem bi rudnik prevzela mešana družba. Ob tem je poudaril, da je zdajšnje vodstvo SIM, ki upravlja rudnik, naklonjeno taki rešitvi. Tako izkopna dejavnost kakor število zaposlenih bi se sicer v tem primeru zmanjšala - je
Odbornik Ferruccio Saro
naglasil Saro - vendar bi temu odpo-mogli, kot rečeno, z zagonom alternativnega dela, ki je pogojeno z varianto k urbanističnemu načrtu.
V poštev bi prišla seveda tudi posojila iz javnih sredstev po posebno ugodnih pogojih, s katerimi naj bi zagotovili "omejeno" delo v rudniku do konca leta 1992. Že 1. januarja 1993 naj bi namreč takšna finančna pomoč odpadla zaradi nastopa evropske tržne liberalizacije oziroma zaradi posledičnega finančnega režima.
'Sindikalista Cossale in Urli sta z odbornikovimi izvajanji oziroma s strateško usmeritvijo Dežele v bistvu soglašala.
Vsestranski razmah Kanalske in Terske doline pa je bil srž razgovorov, ki jih je imel podpredsednik deželne-
ga odbora in odbornik za turizem Gio-acchino Francescutto s predstavniki Gorske skupnosti v Tablji (Pontebba). Krajevni zastopniki so seznanili Francescutta s starimi tradicijami teh krajev na področju turizma (termalno zdravljenje, lov, zimsko-športne dejavnosti itd.), z drugie strani pa z negativnimi posledicami izseljevanja domačinov, ki tod ne dobijo zaposlitve. Potreben je tedaj širokopotezen načrt za vsestranski razvoj tega teritorija.
Dotaknili so se kajpak tudi zdajšnjih nesrečnih zimskih dni, ko ni snega, in tudi siceršnje otoplitve v zadnjih nekaj zimskih sezonah, ki je pahnila turistične delavce v hudo krizo. Od tod poziv odborniku Francescuttu, naj Dežela priskoči na pomoč tem dolinam z alternativnimi rešitvami, ki bi se raztegnile na jesensko in poletno letoviš-čarsko sezono z ovrednotenjem številnih krajinskih zanimivosti, predvsem pa s pospešitvijo kmečkega turizma. Danes se bavi s tem kakšnih 20 kmečkih družin, možnosti za nadaljnji razmah agriturizma pa je še veliko.
Francescutto je obljubil, da bo Dežela prisluhnila potrebam teh krajev, kjer je zdaj premalo dela in blagostanja. Kot važno sredstvo za stvaren družbenogospodarski napredek pa je navedel zamisel o organizaciji Olimpi-ade 1998 na Trbiškem, ki da bo prilila svežega kisika krajevnemu gospodarstvu. Mimo tega je piedlagal, naj bi pristojni dejavniki dodatno razvili turizem v sklopu Skupnosti Alpe-Jadran z valorizacijo kulinaričnih specialitet, in sicer z odprtjem dobre gostinske šole. Nazadnje je dejal, da bo Dežela podprla prošnjo, po kateri naj bi bile Mladinske igre 1991 na Trbiškem.
PORDENON — Na pordenonskem sejmišču so odprli včeraj razstavo SAMUMETAL. Gre za salon orodnih strojev za obdelavo kovin, ki bo trajal do ponedeljka, 19. februarja.
Slovesnosti so prisostvovali med drugimi predsednik Velesejemske ustanove Paolo Musolla in direktor Al-bano Testa, prefekt dr. Greste Sciavic-co, predsednik Trgovinske zbornice Bruno Giust, župan Alvaro Cardin ter številno odposlanstvo vsedržavne zveze izdelovalcev orodnih strojev UCI-MU. SAMUMETAL, ki se odvija vsa- _ ko drugo leto, tvori skupaj z razstavama SAMULEGNO in SAMUPLAST trojico specializiranih prireditev, ki so posvečene izrecno proizvajalnim dejavnostim v Treh Benečijah.
Kako veliko je zanimanje za SAMUMETAL, dokazuje že okoliščina, da je bil ves razpoložljiv razstavni prostor oddan pred dobrim poldrugim mesecem in da je bilo treba "zamudnike" namestiti v zložljivih halah zunaj paviljonov. Zlasti zanimiva je množična prisotnost japonskih proizvajalcev, ki so s svojimi stroji zapolnili en cel pa-
viljon, sicer pa je treba omeniti še številne razstavljalce iz Združenih držav Amerike, Francije, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Švedske, Švice, Avstrije in Španije. Kakor je poudaril glasnik zveze UCIMU, je tehnična plat razstave na zelo visoki ravni.
Italijanska industrija orodnih strojev se ugodno razvija: letni promet se suče okoli 4.000 milijard lir, a po proizvodnji in izvozu, na katerega odpade polovica vseh doma izdelanih strojev za obdelavo kovin, zaseda Italija četrto mesto na svetu.
V okviru razstave so seveda tudi razni posveti in zasedanja. Danes ob 10. uri bo na sporedu v Kongresni dvorani sejmišča (Drevored Treviso 1) konferenca OPL Automazione o "konceptu modularnosti v prožni avtomatizaciji montiranja", včeraj pa so na specializiranem zasedanju v organizaciji Siderotecnice Venete obravnavali probleme "modularnosti pri opremljanju orodnih strojev", kakor tudi raznovrstne metode, ki so v rabi pri laserskem rezanju kovin.
Jezikovne manjšine, radio in televizija
TRST — V prejšnjih dneh je bila v Bruslju nova seja delovne skupine za .manj razširjene jezike, v kateri iz Italije sodelujeta deželni tajnik Slovenske skupnosti, radijski časnikar Ivo Jevnikar, in deželni svetovalec Zelenih ter urednik videmske radijske postaje Onde Furlane Federico Rossi.
Skupina, ki se ukvarja s potrebami manjšin na področju radia in televizije, je pripravila dokument o teh vprašanjih, katerega bo Evropski urad posredoval evropskim oblastem; dala pa je tudi pobudo za evropsko konferenco o manjšinah in sredstvih množičnega obveščanja ter za ustanovitev združenja manjšinskih časnikarjev Evropske skupnosti.
Na vrh Nanosa postaviti nov TV oddajnik
SEŽANA Sežanski izvršni svet je predvčerajšnjim načelno podprl načrt TV Ljubljana za izboljšanje vidnosti njenega drugega programa na Primorskem. Po tem predlogu naj bi za montažo novega 20 KV UHF oddajnika na Nanosu in za ureditev sistema zvez- ter pretvornikov sedem primorskih občin prispevalo več kot 5 milijonov dinarjev, kar je več kot tretjino potrebnega denarja,
Sežanci tako nameravajo plačati svoj delež, ki za prvi del izboljšav znaša 606.000 dinarjev. Vendar bodo hkrati zahtevali od vodstva TV, naj nekaj ukrene za izboljšanje vidnosti h programa, saj je na Krasu več območij, kjer zelo slabo sprejemajo tudi osrednji program ali pa ga celo ne vidijo. Na predlog Socialistične zveze naj bi se televizijci zato z vodstvi Prizadetih KS čimprej dogovorili o Postavitvi lokalnih pretvornikov na vseh območjih, kjer bo vidnost pro-9rama iz Ljubljane še vedno slabša hljub napovedanim izboljšavam za vso Primorsko. J. O.
Solarji iz treh dežel se bodo skupoma učili
TRBIŽ - Dijakinje in dijaki prvih dveh razredov nižje srednje šole Gio-vanni XXIII v Trbižu se bodo nekako idealno pobratili z vrstniki tolminske osemletke in Bundesrealgymnasiuma v Trgu (Feldkirchen) na avstrijskem Koroškem.
Gre za hvalevredno pobudo, ki jim bo omogočila, da se v duhu sodelovanja na ravni Skupnosti Alpe-Jadran najprvo neposredno seznanijo, da zatem spoznajo jezik, kulturo in tradicije vrstnikov in da nazadnje pokažejo nabrano znanje s prsnimi, risarskimi in fotografskimi izdelki.
Predmeti, na katere bodo te - "naloge11 uglašene, bodo zadevali med drugim značilnosti različnih šolskih sistemov, naravovarstveno problematiko, arhitekturo stanovanjskih poslopij in cerkva ter seveda zgodovino, ljudske običaje in narodne pesmi.
Po začetni zamisli naj bi trbiški šolarji obiskali tolminske 4. maja, tolminski bodo prišli v Kanalsko dolino 11. maja, a v dneh 26. aprila oziroma 9. maja bosta na vrsti vzajemna obiska med dijaštvom iz Trbiža in Trga. Če letos ne bodo izpolnili izdelanega programa, pa ga bodo prihodnje leto.
Danes v sklopu 15. benečanskih kulturnih dnevov
Ciril Zlobec o sodobnem dogajanju na Slovenskem
Danes ob 18. uri se začne v špetrski občinski dvorani (na sliki) cikel predavanj na temo "Slovenska pomlad: politični pluralizem in vstop v Evropo" v okviru XV. benečanskih kulturnih dnevov, ki bo trajal do vključno 16. marca. Spregovoril bo priznani pesnik Ciril Zlobec, ki je tudi podpredsednik Socialistične zveze Slovenije. Debatni večer bo vodil deželni ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) Darko Bratina.
h poglobljenega razgovora s predsednikom obalnega izvršnega sveta Leopoldom Gorjupom
Kras in Obalo navezati na evropske prometnice
Koper — Če lahko verjamemo napovedim, bi orali na Obali in Krasu v tem desetletju veliko j reje graditi cestne odseke, kot so jih v minulem etletju. Če se ta optimistična napoved ne bo b0??n^ila, bosta Obala z morjem in Istra ostali vse jjj J usodno odrezani od drugih evropskih promet-sr5' O tem, kakšne cestne načrte imajo na Obali, šn ° Se P°9ovarja^ s predsednikom obalnega izvr-69a sveta Leopoldom Gorjupom.
t^etos naj bi "spravili pod streho" dokaj zaple-0 n oestni zalogaj - štiripasovnico od ankaranske-aa Križišta do Zusterne. Kako potekajo dela?
“Nekaj zamud je pri gradnji zahtevnega bertoške-jf,Križišča, upamo pa, da bodo to zamudo zdaj ne-*.o. ujeli in da bo do konca junija res mogoče že do v VSai P0 P°iovici štiripasovnice, oziroma, da bo Rok ■nca eta *a sedemkilometrski odsek končan. ruš'i- november. Čez približno dva meseca bodo Zo1K bencinsko črpalko ob severni strani ceste in jo ~	* 200 metrov dlje (proti Semedelski vpadnici)
6ern veiih° večjo črpalko, s sanitarijami, gostiš-tna ' Parkiriščem... To naj bi bila nekakšna avtoces-iz rServisua postaja. Dogovorili smo se tudi že, da bi Trn651116^3 trikotnika pri Slavčku preselili skladišče Kun0rVta' tehnično bazo AMZ, podjetje Soda in od-hičri Agroservisov objekt. Ta preselitev je iz teh-"0'Prometnih razlogov nujna. Zdaj iščemo denar-Oiji °Žnosti za uresničitev teh dogovorov. Preselitev larj ienih objektov bi namreč stala 1,7 milijona do-vjev, skupaj s temi odkupi ne bi prekoračili pred-trel®nega programa, po katerem naj bi za cesto po-jbj 0vali 23 milijonov dolarjev. Gre seveda za teh-n° zahtevno gradnjo, za preurejanje infrastruktu-
re, težaven teren, z veliko nasutji, za rušitve objektov, odškodnine... Prej omenjene objekte naj bi preselili v Srmin, kjer bi AMZ lahko uredil tudi tehnične preglede (predvsem za večja vozila).«
Kaj pa drugi cestni odseki?
»S tem, ko smo začeli z izkopi pri črnokalskem klancu, se je pravzaprav že začela gradnja tretjega pasu na 11-kilometrskem odseku med Črnim kalom in Kozino (oziroma odcepom za Škocjanske jame). Seveda bo tretji pas potekal le na klancih in prometno zahtevnih odsekih. Letos naj bi opravili večji del te rekonstrukcije (kamen je trši, kot so pričakovali, rezkalec zmore le polovično količino kamenja od napovedane), zagotovo pa bo nared pred sezono 1991. Investicija znaša približno 242 milijonov dinarjev.
V tem srednjeročnem obdobju (letos, najkasneje pa prihodnje leto) bi morali začeti še z odsekom Jagodje-Valeta, za kar je glavni projekt že narejen, lokacijska odločba izdana, zdaj manjka le še denar (8,6 milijona dolarjev), da bi lahko čimprej nadaljevali z odkupi in tudi zares začeli graditi ta del ceste pred Portorožom. Do tu je vrstni red jasen, za naprej pa bi se morali letos dogovoriti. Do srede leta naj bi sprejeli osnutke planov, do konca leta pa plane, v katerih bi bil vrstni red gradnje cestnih odsekov dokončno dogovorjen...«
Slišali smo, da bi bilo lahko denarja tudi za nadaljnje odseke obalne ceste dovolj, ker se za gradnjo ceste Škofije-Dragonja zanimajo tuji sovlagatelji...
»Po mojem mnenju bi morali takoj po dokončanju gradnje ceste na Valeto začeti graditi odsek Škofije-
ankaransko križišče, za kar so idejni projekti že narejeni. Takoj zatem pa še odsek Koper-Izola, zatem odsek Dobrava-Lucija (s 500-metrskim predorom do Lucije), in na koncu Lucija-Dragonja. Za obalno cesto pride na vrsto še avtomobilska cesta Divača-Ko-per. Za vse te naložbe bi potrebovali (če bi bila tudi obalna cesta v celoti štiripasovnica) do leta 1995 vsako leto po 20 milijonov dolarjev, od leta 1996 do leta 2000 pa vsako leto po 25 milijonov dolarjev investicijskega denarja (to bi bilo po zelo približnih ocenah). Brez kreditov vsega tega ne bomo zmogli. V prostorskem delu družbenega plana je opredeljeno, da bo potekala obalna cesta med Izolo in Koprom ob morju. To je, glede na dejstvo, kako je dosedaj zgrajena obalna cesta, tudi najbolj smotrno. Zeleni Sicer nasprotujejo tem načrtom, vendar bo cesta na drugi trasi gotovo dražja.
Če se nam na Obali do leta 2000 ne uspe povezati s cesto z zaledjem Slovenije in z italijansko (evropsko) avtocesto, bo zagotovo prizadet naš razvoj.« Želeni ostro nasprotujejo zidavi ceste med Izolo in Koprom, kajti poleg ceste naj bi tu zgradili še vrsto turističnih objektov, to pa bi dejansko v veliki meri zabetoniralo obalo, ki je za zdaj še v veliki meri ohranjena. Zato so projektanti koprskega Investbiro-ja na lastno pest (bolj za vzburjanje domišljije) izdelali idejni osnutek možnosti, da bi šla štiripasovnica pri Semedeli, pri Slavnikovi garaži, skozi hrib in prišla na izolsko stran, pod izolsko bolnišnico na plan. Ta predor bi bil dolg dva kilometra. Če stane kilometer štiripasovnice 4 do 5 milijonov dolarjev, stane kilometer predora vsaj desetkrat več...
BORIS ŠULIGOJ
Znotraj piranske ZSMS
Hlastanje po liberalizaciji
PIRAN — Piranski mladinci oziroma člani dosedanje Zveze socialistične mladine Slovenije so v minulih dneh sprejeli svoj volilni program, za katerega lahko res verjamemo, da skuša tudi v piranski občini biti nosilec "najbolj liberalnih pobud . Piranska ZSMS nastopa kot samostojna politična stranka (mnogi jo neupravičeno uvrščajo k Demosu, ali k »Stranki socialističnega samoupravljanja«), ne namerava sklepati nobenih koalicij, ne vpisuje članov konkurenčnih političnih strank, skuša biti liberalna na področju ekonomije in človekovih pravic in radikalna na področju varovanja okolja.
"Mladinci" bodo zelo verjetno največ odmevov slišali na račun programske opredelitve, da.se zavzemajo za demilitarizacijo. Petdesetkilome-trsko ozemlje ob meji naj bi proglasili za demilitarizirano območje: »Vojne ladje ne sodijo v turistične kraje, zato naj ne prihajajo v fe kraje!« Piranski obrambni dom pa naj bi preuredili v dom interesnih dejavnosti.
Na področju turizma se med drugim zavzemajo za ustanovitev konzorcija za razvoj turistične infrastrukture. Za to infrastrukturo pa naj bi namenili tudi vse oblike mestne rente. Na področju kmetijstva se zavzemajo za denacionalizacijo in uvedbo olajšav za gojitev avtohtonih kultur in ekološko čistega kmetijstva. V Piranu in Luciji naj bi uredili pokrito zelenjavno tržnico in vpeljali take tržne odnose, ki bodo onemogočali monopolistično izkoriščanje kmetov. Na področju varovanja okolja naj bi med drugim poskrbeli za čisto Dragonjo in nadaljevali s prizadevanji za gradnjo čistilnih naprav pri izpustih v morje. Zahtevajo več konkurence pri komunalnih dejavnostih, povezavo zaledja z obalo pa naj bi vzpostavili z zasebnim javnim prevozom. Ustanovili naj bi neodvisno strokovno skupščinsko komisijo za preverjanje posameznih investicijskih projektov in posegov v prostor. Vse dosedanje razvojne odločitve so vprašljive (ker so bile sprejete v skupščinah, ki niso bile izvoljene na svobodnih volitvah, trdijo v piranski ZSMS), zato jih bo treba strokovno preveriti, zlasti, če gre za obsežnejše posege v prostor.
Zveza socialistične mladine Slovenije je tudi proti razprodaji občinskega prostora in proti ekstenzivni pozidavi zemljišč. Šole - naglašajo v vrstah ZSMS - naj se depolitizirajo in demilitarizirajo - namesto marksizma naj bo civilna vzgoja, namesto SLO pa mirovna vzgoja. Poleg tega zahtevajo tudi takojšnjo vrnitev gimnazije s slovenskim učnim jezikom v piransko občino. Na področju zdravstva pa bi bilo treba po njihovem sprostiti zasebno prakso.
BORIS ŠULIGOJ
700 tovornjakov na postajališču pri Fernetičih
Protestne akcije carinikov povzročile velike zastoje
Srečanje bo v ponedeljek zvečer na Opčinah
Nove slovenske stranke o volitvah v Sloveniji
Kot natančneje poročamo na 1. strani, je sinoči vsedržavno sindikalno predstavništvo carinikov na zborovanju- v Sestu San Giovanni pri Milanu sklenilo, da prekine belo stavko, ki se je začela pred tednom dni. Pričakovati je torej, da se bo položaj v kratkem tudi pri nas normaliziral. Toda medtem je stavkovna akcija carinikov, ki iz protesta niso opravljali nadurnega in nočnega dela, povzročila hude težave tudi na vseh mejnih prehodih oziroma carinah v Furlaniji-Julijski krajini. Do najhujših zastojev je znova prišlo na tovornem postajališču pri Fernetičih, kjer je sinoči čakalo na odhod v Jugoslavijo približno 700 tovornjakov, do manjše gneče je prišlo tudi na sežanskem terminalu, kjer poteka zaradi razmer na italijanski strani carinsko delo precej počasi. O težavah so poročali tudi s proseške železniške postaje, kjer je čakalo več vlakov z živino iz vzhodnoevropskih držav.
Ponovil se je torej položaj, ki je v prejšnjih mesecih že nekajkrat prisilil na kolena tovorno postajališče na Fernetičih in povzročil veliko škodo avtoprevoznikom, špediterjem in gospodarskim operaterjem, ki poslujejo z Jugoslavijo in z drugimi državami Vzhodne Evrope. Cariniki so svojo belo stavko izvajali tako, da so se strogo držali službenih predpisov in delali samo od 8. do 14. ure, ne pa nadur in niti ponoči. Cariniki, kot znano, zahtevajo več osebja in nekatere normativ-
ne olajšave na socialnem ter na pokojninskem področju, istočasno pa zahtevajo, naj vlada enkrat za vselej jasno začrta njihove delovne pristojnosti, predvsem v odnosu s finančnimi stražniki. Iz Rima pa so dolgo časa prihajale le obljube in jalove obveze, tako da je nekaj sto carinikov iz protesta večkrat blokiralo poslovanje carinskih služb od meje s Francijo do meje z Jugoslavijo. Zdaj pa kaže, da so z no-
vimi vladnimi ukrepi kolikor toliko zadovoljni, tako da so stavkovno gibanje prekinili.
Tržaški cariniki so zadnjo belo stavko izvajali sporazumno s svojimi kolegi iz drugih predelov dežele in države, zato je pričakovati, da bodo jutri redno delali. Sicer pa bomo videli, kaj bodo danes sami storili.
Na sliki (foto Križmančič) tovornjaki na postajališču pri Fernetičih.
Politične volitve v Sloveniji, na katerih bo prvič v povojnem času nastopilo več strank, vzbujajo povsod po svetu veliko zanimanja. Razumljivo je, da še zlasti pri nas sledimo novemu političnemu vrenju v. matični domovini c poudarjenim interesom.
Na temo nastajanja novih oziroma pre-snovanja starih je bilo tudi že v Trstu več okroglih miz. Na njih so večinoma nastopali predstavniki določenepolitične formacije, ki so predstavljali volilni program svoje stranke z ozirom na aprilske volitve v Sloveniji. Bolj redko pa se je dogodilo, da bi predstavniki različnih strank, oziroma zvez nastopili na istem debatnem večeru in izvedli nekakšno javno soočenje o iznešenih stališčih. Zato je s tega vidika toliko bolj zanimiva pobuda Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši z Opčin, ki v ponedeljek, 19. t. m., prireja srečanje na temo: "Spomladanske volitve v Sloveniji-izraz političnega pluralizma."
Pri razpravi, ki se bo pričela ob 20. uri, bodo sodelovali predstavniki različnih strank, ki nameravajo nastopiti na skorajšnjih volitvah. Svojo prisotnost na okrogli mizi, ki bo v openskem Prosvetnem domu, so že zagotovili predstavniki združene opozicije DEMOS, Socialistične zveze Slovenije (bivše SZDL Slovenije), nekdanje Zveze komunistov Slovenije, sedanje Stranke demokratske prenove (ZKS-SDP), bivše mladinske zveze, sedaj bolj liberalno usmerjene ZSMS, Skup-
nosti Italijanov v Piranu in Delavske stranke Naprej-ZSKS Idrija.
Poglavitna tema ponedeljkove okrogle mize na Opčinah bodo seveda spomladanske volitve, pomen, ki jim ga pripisujejo posamezne stranke in seveda tudi že poaprilsko obdobje v Sloveniji. O kakšni Sloveniji razmišljajo posamezne politične sile, bo razvidno iz volilnega programa, okrog katerega se bodo na Opčinah soočili.
Vendar pa so organizatorji udeležencem ob vabilu zastavili še dve izredno pomembni vprašanji, o katerih bodo razpravljali v openskem Prosvetnem domu. Prvo se seveda nanaša na odnos, ki ga prisotne stranke iz Slovenije imajo oziroma nameravajo imeti s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji.
Drugo vprašanje pa zadeva notranje odnose v Jugoslaviji oziroma točneje stališča posameznih strank do interne ureditve v sedanji SFRJ. Prav gotovo bo med razpravo beseda nanesla tudi na trenutno precej napete odnose med slovensko in srbsko republiko.
■ Tržaška krajevna zdravstvena enota odslej razpolaga s hiperbarič-no komoro »duetto«. Uporabna je od petka, 9. t. m., potem ko jo je dokončno pregledal in odobril Višji inštitut za preventivo in varnost dela iz Vidma. Napravo bo uporabljal Inštitut za anestezijo in oživljanje kati-narske bolnišnice, ki ga vodi prof. Giuseppe Mocavero.
Sklep novoizvoljenega odbora
Na filozofski fakulteti zasedajo permanentno
Vidoni znova predsednik SKD L Gruden in ŠD Sokol
Z manifestacijo želijo študentje sprožiti javno razpravo o univerzi
V sredo se je sestal novi odbor društev SKD Igo Gruden in ŠD Sokol iz Nabrežine na prvi seji po občnem zboru, da izvoli iz svoje srede nove organe. Pod predsedstvom Danila Miheliča, ki je kot najstarejši odbornik vodil sejo, so člani pozitivno in mestoma kritično ocenili potek občnega zbora, saj se je odločno premalo članov oglasilo k diskusiji, kar je lahko znak premajhnega zanimanja za delovanje. Izrečena je bila pozitivna ocena opravljenega dela in upanje, da se bo novi odbor, ki je po sklepu občnega zbora manj številen, z večjo prožnostjo lotil dela. Skušalo se bo samostojno delovati po sektorjih, tako da se pritegne k sodelovanju še nove člane, ki se zanimajo za posamezne aktivnosti.
Sledila je porazdelitev funkcij. Soglasno so bili izvoljeni: Pavel Vidoni -predsednik, Vera Kukanja - podpredsednica, Mitja Terčon - tajnik, Ivan Visentin - blagajnik, Livio Lesizza - gospodar, Niko Pertot - športni referent, Matej Caha-rija - kulturni referent, odborniki: Tomaž Caharija, Nevenko Gruden, Danilo Mihelič in Tamara Ušaj. Člani nadzornega odbora so Vladimir Caharija, Antek Terčon in Savo Ušaj. Po zahvali predsednika je bilo določeno, da se proslavi dan slovenske kulture ter da se priredi tradicionalni družabni večer, ki bo nudil priliko vsem članom, da poravnajo članarino.
Društvo bo še naprej delovalo avtonomno tako na kulturnem kot na športnem področju in že sedaj pozivajo vse člane dobre volje, da pristopijo in dajo svoj doprinos, da bo delovanje še bolj uspešno.
V Nabrežini zanimanje za metan
Uslužbenci ACEGA so na županstvu v Nabrežini sprejeli nad 1400 prošenj za priključitev k občinskemu metanskemu omrežju. Ta je končni rezultat faze, ki se je zaključila v ponedeljek, 12. februarja; do tega datuma so namreč občani devinsko-nabrežinske občine lahko predstavili predhodne prošnje za priključitev. Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da so prebivalci devinsko-nabrežinske občine pokazali veliko zanimanje za metanizacijo; rezervacije se nanašajo na približno 90 odstotkov družin: rezervacije se namreč nanašajo na stavbe, ne pa na družinska jedra. Župan Brezigar je izrazil zadovoljstvo za tak odziv prebivalstva, ki potrjuje splošni interes prebivalstva za metanizacijo, o čem je občina že pred časom opozorila družbo ACEGA. V prihodnjih dneh se bodo morali predstavniki občine in predstavniki ACEGA ponovno sestati, da preučijo rezultate in določijo izvedbene roke.
Tudi tržaški panter, kot so se radoživo, poimenovali študentje (številni mediji pa so ta izraz zlorabili), si počasi brusi svoje kremplje. Tržaški panter poosebljajo v glavnem študentje zgodovine, ki že nekaj tednov zasedajo Inštitut za zgodovino in študentje medfakultetnega odbora, ki si še vedno in kljub razkolu, do katerega je prišlo v študentskem gibanju, prizadevajo, da bi sprožili poglobljeno razpravo o zakonskem predlogu ministra Rubertija. Medfakultetni odbor, v katerem ni več (a jih niti na začetku ni bilo)
"ljudskih katoličanov" in neofašistov in ki ga ni mogoče strankarsko opredeliti (odbor res zbira študente ZKMI, a tudi več takih, ki ne pripadajo in nočejo pripadati nobeni stranki), pa se mora vsak dan spopadati z brezbrižnostjo večine študentov, ki pojmujejo univerzo predvsem kot servis in odskočno desko za delovno kariero in izkrivljanjem s strani sredstev javnega obveščanja, (ki so jim na vsak način želeli nadeti strankarski pečat in so večinoma manipulirali vesti).
Nova revija o okolju
V znani tržaški kavarni San Marco se vrstijo številne kulturne pobude, ki dajejo prostoru vrednost, ki presega zgolj "kavarniški" trenutek. Tako bodo jutri, ob 10.30 predstavili novo italijansko revijo "Arancia blu".
Novo revijo bodo hkrati predstavili v desetih italijanskih mestih, posvečena pa bo vprašanjem okolja, kulturi in turizmu. Pobudo za revijo je dala skupina znanstvenikov, naravovarstvenikov in novinarjev. Nova revija želi torej odgovarjati zanimanjem določenih bralcev in tako sledi trendu vedno večje specializacije.
Pri urejanju bodo sodelovala tudi znana imena, zanimivo pa je vzporeja-nje okolja, potovanj in kulture. Revija bo tako prinašala potopise, članke o znanstvenih izsledkih iz področja ekologije in reportaže o glasbi, šoli, umetnosti. Povezav med raznimi področji je seveda več, saj se naš odnos do stvari toliko spreminja, da spajamo stvari, ki so se nam zdele do včeraj med seboj oddaljene. Masovni turizem je na primer imel malo skupnih točk z varstvom okolja, danes pa skušajo spojiti oboje in vzpodbuditi turizem z izrazito ekološkim zanimanjem. Seveda tega ni mogoče storiti, če pozabimo na kulturo krajev in ljudi, ki je del sveta in okolja.
Vrsta srečanj o urbanističnih vprašanjih Trsta
Več naravovarstvenih organizacij prireja naslednji teden vrsto študijskih srečanj o tržaškem urbanističnem načrtu. Organizatorji niza, ki bo potekal na tržaški univerzi, so tržaška sekcija sektorja za vzgojo pri WWF, skupina za šolstvo pri tržaški sekciji organizacije »Italia nostra« in Zveza za okolje.
Prvo srečanje iz niza bo v ponedeljek, 19. februarja, ob 17.30 v dvorani Baohelet na tržaški Univerzi, na njem pa bo o zgodovinski sliki Trsta predaval arhitekt Pietro Cordara. Dva dni kasneje, to je v sredo, 21. t. m., bo ob isti uri, vendar v dvorani Venezian, na vrsti predavanje prof. Roberta Coste o urbanističnih problemih Trsta. Tretje in zadnje predavanje je napovedano v petek, 23. februarja, ob 17.30 spet v dvorani Bachelet, ko bo dr. Valerio Staccioli govoril o starem tržaškem pristanišču. Poleg predavanja in debate je predviden tudi ogled pristanišča.
Organizatorji pobude, pokroviteljstvo kateri so dali tržaška Univerza, Šolsko skrbnisštvo, kluba UNESCO za Trst in Videm in tržaško občinsko od-borništvo za okolje, omogočil pa jo je med drugim prispevek Delavskih zadrug COOP, pripominjajo, da se predavanj lahko udeležijo tudi dijaki višjih srednjih šol. Vpis na predavanja je brezplačen.
Drevi odprtje razstave slikarja Milka Bambiča
Ricmanjsko SKD Slavec bo letošnji dan slovenske kulture posvetilo v prvi vrsti likovnemu trenutku. Slavnostni gost proslave, ki bo nocoj ob 20.30, v razstavni galeriji Babne hiše, bo Milko Bambič, eden izmed najvidnejših predstavnikov slovenske likovne ustvarjalnosti, znan predvsem kot ilustrator, ki pa se rad posveča še drugim likovnim tehnikam. Na svoji dolgoletni us-
tvarjalni poti se je Milko Bambič preizkusil tudi v uporabni grafiki, veliko svojega stvariteljskega daru je namenil mlajšim generacijam, predvsem s stripi in ilustracijami številnih mladinskih knjig. Bambi-čeva raznovrstna dejavnost pomeni vir obogatitve za slovensko umetnost na Tržaškem. Poleg likovnega trenutka bo nocojšnja proslava obeležila tudi visok in zavidljiv življenjski jubilej tega enkratnega tržaškega umetnika.
Razstava, ki jo ob dnevu slovenske kulture prireja SKD Slavec, bo v prvi vrsti zaobjela Bambičevo risarsko ustvarjalnost. O umetniški poti tržaškega likovnika bo ob nocojšnjem odprtju razstave spregovorila Barbara Gruden. Ob tej priložnosti bo zapel tudi MePZ Sla-vec-Slovenec, v katerem pod vodstvom Alda Kumarja pojejo pevci iz Ricmanj in Boršta. Posebni gostje večera pa bodo učenci ricmanj-ske celodnevne osnovne šole Ivan Trinko-Zamejski, ki se bodo na svoj način poklonili Prešernu in kulturnemu prazniku Slovencev.
(dam)
Kljub utrujenosti - vsak dan se na zasedenem inštitutu vrstijo predavanja, seminarji in razprave, na filozofski fakulteti pa se zbirajo na "permanentnem" zborovanju - in deloma razočaranju pa študentje ne nameravajo popustiti. Četudi bodo ukinili zasedbo (kar pa je za sedaj izključeno) in bo "bitka" nepredvidno dolga, se bodo namreč vztrajno borili proti Ru-bertijevemu zakonu, ker so po njihovem že sama načela, po katerem so krojili zakon, zgrešena.
V torek, ko so dejansko začeli zasedati tudi dvorano. Ferrero in na ta način uvedli "permanentno zborovanje", so študentje namreč sprejeli resolucijo, s katero odločno odklanjajo Rubertijev predlog. Kot piše v resoluciji, jih ne moti toliko dejstvo, da bi zasebniki začeli finansirati univerzo, pač pa da država prepušča zasebnikom naloge, ki bi jih morala sama izvrševati in da na ta način dejansko zanemarja pravice državljanov oziroma študentov. Poleg tega pa vsebuje zakonski predlog po njihovem celo kopico vrzeli, tako da ne določa ne kako bo mogoče uporabljati zasebne prispevke ne v kolikšni meri bo država v bodočnosti fi-’ nansirala univerzo. Rubertijev predlog je po njihovem zanimiv in pomemben, ker je končno sprožil širšo razpravo o univerzi in ker je uvedel tudi vprašanje zasebnega finansiranja, ki ga dejansko ni bilo mogoče več odlašati, je pa zelo ohlapen in površen, tudi zato, ker ni jasno, ali bo nadomestil stare zakone ali jih bo samo dopolnjeval (v prvem primeru bi na primer ukinili departmaje, ki so jih ustanovili šele pred nekaj leti in ki so pomembni člen v povezovanju posameznih fakultet). Študentje zahtevajo torej več jamstev, da bo univerza, pa čeprav bo prejemala zasebne prispevke, res avtonomna tako glede raziskovanja kot didaktike (zasebne prispevke naj bi po njihovem namenjali tudi didaktičnim dejavnostim, del prispevkov pa naj bi namenjali vsedržavnemu skladu, ki bi enakopravno delil denar med univerze, ki bi ga najbolj potrebovale). Njihove kritike pa letijo, kot smo že zapisali, tudi na okrnjeno predstavništvo študentov, ki ne bi več soodločali pri upravljanju univerze, na ustanovitev dveletnih diplom, ki ne bi koristile prav nobenemu, saj jih ne bi priznala niti Evropska skupnost in na predpis o postopku za sprejemanje univerzitetnih štatutov.
Po vseh teh kritikah, katerih cilj je, da Ruberti prekliče svoj zakonski predlog, pa so študentje pripravili tudi svoje predloge (nekatere smo že navedli). Obenem pa so začeli zbirat) podpise za tri peticije, ki dejansko obnavljajo omenjene zahteve in predloge. Javno pa bo tržaški panter pokazal svoje kremplje jutri, ko bo popoldne priredil na Trgu Uni-ta pred prefekturo sit-in, še prej pa bo zjutraj blokiral rektorat (seveda predvsem z namenom, da bi informirat 0 vsebini svojih zahtev).
Medtem pa je življenje v zasedenem inštitutu zelo živahno. Vsak dan so' na sporedu predavanja in seminarji, začeli pa so tiskati tudi svoje glasilo. Ze včeraj je bil na vrsti seminar (na katerem je sodeloval tudi prof. Jože Pirjevec) o krizi v Vzhodni Evropi, danes pa bodo ob 18-uri priredili srečanje o vojaškem oporec-ništvu. V ponedeljek ob 11. uri pa bodo predvajali Resnaisov film Mon oncle d-Amerigue, kateremu bo sledila razprava.
Tajnik Costa uvedel kongres tržaških komunistov
Razstavo so odprli sinoči
Occhettov vodilni kader KPI hoče naprej po začrtani poti
»Krajinar« Franc Novinc zdaj tudi v Galeriji TK
Kongres tržaških komunistov, ki se je začel sinoči, predstavlja odločilni preizkusni kamen za Occhettov politični kader, ki vodi krajevno federacijo KPI. Sekcijski kongresi so pokazali, da večina članstva (preko 51 odst. udeležencev kongresa) zavrača korenito preosnovo stranke, ki jo predlaga Occhetto, kar je seveda močno ošibilo tajnika Costo in celotno vodstvo federacije, čeprav je do nesoglasij (za sedaj) prišlo le glede vsedržavne usmeritve KPI, kako je s krajevno problematiko pa bomo slišali med današnjo in jutrišnjo razpravo. Pri izvolitvi novega krajevnega vodstva vsekakor ne gre izključiti presenečenj in sporazumov, tudi med komponentami, ki so si glede vsedržavne linije KPI precej daleč. Costa je vsekakor v svojem uvodnem poročilu jasno povedal, da noče biti »tajnik za vse letne čase«, tudi zato, ker ima »fronta za ne« v primeru razkola baje že svojeg^a kandidata za tajniško mesto, ki naj bi bil glavni urednik glasila II Lavoratore Denis Vi-sioli.
Tajnik se je v svojem obširnem poročilu precej držal Occhettovega stila in se neposredno spopadel z glavnimi vprašanji, ki težijo to našo zapleteno stvarnost. Pri tem je zelo negativno ocenil delo večinske koalicije na Pokrajini in Občini Trst, pri čemer je postavil na zatožno klop predvsem KD, ki se na videz prenavlja, v bistvu pa se v njej utrjujejo stari oblastniški krogi. Bil je kritičen tudi do socialistov, katerim je očital, da so dokončno spravili v predal gesla o modernem Trstu in da imajo žal kot edini cilj vstop LpT v večino. Kljub tem težavam pa bo morala KPI po mnenju Coste stremeti po novih odnosih s PSI in to predvsem na konkretnih vprašanjih, morda že po volitvah v okoliških občinah, »na katerih se bo KPI predstavila s čimbolj odprtimi listami«. Costi je.direktno odgovoril tajnik PSI Perelli, ki je v uvodnem poročilu »zabeležil več starih stališč kot resničnih novosti, tudi zato, ker ni povsem jasno kako si KPI zamišlja alternativo brez realnega dialoga s PSI«.
Costa je v svojem poročilu vsekakor znova potrdil načelna in politična stališča KPI do slovenske manjšine in do vprašanj sožitja. Rimski vladi je očital, da je oblikovala Maccanicov zaščitni Predlog dejansko pod vtisom tržaške
situacije, medtem ko je spregledala načela ustave in demokratičnih principov. KPI ostro obsoja dejstvo, da se parlamentarni postopek v senatu praktično še ni začel, bitka za pravično zaščito Slovencev pa je tudi bitka za napredek celotne deželne skupnosti.
V Trstu bo treba vsekakor razbiti še marsikateri »berlinski zid«, eden iz-
Zasedba zemljišč za sinhrotron ni sprejemljiva
Predstavniki bazovskih društev in združenj slovenske manjšine so se izrekli proti začasni zasedbi zemljišč, na katerih naj bi zgradili sinhrotron. To stališče so soglasno sprejeli na seji, ki je bila v sredo in na kateri so proučili razne aspekte v zvezi z načrtovanjem sinhrotrona, predvsem pa v zvezi z odnosi pristojnih oblasti do kraškega teritorija in do prebivalstva, ki na njem živi.
S tem v zvezi je bilo poudarjeno, da so deželne in občinske oblasti že leta 1983 sprejele s podpisom konvencije obvezo, da bodo drugače upravljale teritorij.
Obveza je slonela na odnosu sodelovanja z zainteresiranim prebivalstvom. Predstavniki omenjenih organizacij so pri tem ugotavljali, da sprejete obveze niso bile upoštevane. Še vedno namreč niso sklicali konference o teritoriju v tržaški pokrajini, ki bi morala biti osnova vseh nadaljnjih posegov, z druge strani pa se spet postavljajo v ospredje razlastitveni postopki, od katerih je začasna zasedba zemljišč le prvi akt. Organizacije slovenske manjšine in predstavniki družbenih kraških enot zato odklanjajo te postopke in zahtevajo od pristojnih oblasti, da vzpostavijo drugačen odnos z zainteresiranim prebivalstvom in z vso slovensko manjšino.
Predstavniki bazovskih društev in slovenskih združenj
med pogumnih korakov v to smer pa je bila po mnenju govornika tudi znana poteza delegacije KPI na fojbi pri Bazovici. »KPI zaradi tega ni manj antifašistična kot včeraj, prav nasprotno. Ta poteza izhaja iz naše zgodovine in iz naših korenin s ciljem, da bo to mesto zaživelo z novimi demokratičnimi energijami. Mi smo vsekakor nekaj pridobili, izgubili pa so tisti, ki imajo danes sredstvo manj za sovražne kampanje proti Slovencem in proti komunistom.«
Tajnik je priznal, da Occhettova komponenta ni prejela potrebne večine za nadaljnje vodenje lokalne federacije, zaradi tega bodo morale pri izvolitvi novega vodstva prevladati jasne izbire. Mi smo tukaj z našimi 48 odst., je v bistvu povedal Costa, če se bo ustvarila nova notranja večina, naj jasno in brez slepomišenj prevzame krmilo federacije. Poročilu sekretarja je sledila obrazložitev treh kongresnih resolucij. Occhettovo je utemeljil Luciane Pellicani, dokument Ingrao-Nat-ta Michelangelo Notarianni, Cossutto-va stališča pa je zagovarjal Fausto Monfalcon. Kongresa KPI se udeležuje tudi'delegacija SKGZ, ki jo vodi predsednik tržaškega pokrajinskega odbora Suadam Kapič.	■	S:. T.
Na sliki (foto Križmančičj tajnik Costa prebira politično poročilo na sinočnji otvoritvi kongresa KPI.
V Galeriji Tržaške knjigarne so sinoči odprli razstavo akademskega slikarja in docenta na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani Franca Novinca, ki je svoje slike (v akrilu) pripeljal iz goriškega Kulturnega doma, kjer se je pred kratkim predstavil z večjo in zaokroženo razstavo. Novinc, ki je svoja platna dal na ogled tudi v Tržaški kreditni banki, predstavlja serijo velikih platen, na katerih upodablja izrecno pokrajine. Gre pa za netradicionalno in zelo izvirno krajinarstvo, ki združuje - v tehniki - prvine ekspresionističnega in delno impresionističnega slikarstva, a je obogateno s sodobno občutljivostjo do narave, ki zaznava tudi morebitne (in možne) ekološke katastrofe. Če je po tehniki Novinc namreč ekspresionistični slikar, pa nam ponuja utrinke narave, ki - zlasti po barvah - spominja na izdelke kompjuterske grafike in na podobe video iger.
Hipoteze občinske uprave, predlogi trgovcev in ACT
Tržaškim voznikom se menda obetajo parkirne ure in posebne dovolilnice
Ureditev parkirišč v mestu, še zlasti pa v strogem mestnem središču, je še vedno med poglavitnimi vprašanji, s katerimi se (zaenkrat neuspešno) sooča tržaška občinska uprava. Trenutno je v preučevanju hipoteza, da bi bil dostop z avtomobili v ožji center možen samo proti plačilu oziroma s posebnim dovoljenjem.
Poskus, da bi v jutranjih urah, točneje med 8. in 10. uro, prepovedali dostop avtomobilistom v nekatere ulice Terezijanske četrti, se v približno enem letu ni preveč obnesel. Kot kaže, namerava Občina vnesti nove omejitve.
Občinski odbor glede tega še ni sprejel nobene odločitve, vendar preučuje več možnosti, s katerimi naj bi prvenstveno prepričal Tržačane, naj se ne peljejo v center z osebnimi vozili. Zato bi seveda končno morali boljše urediti občinsko službo javnih prevozov. Glede parkirišč pa imajo občinski upravitelji v mislih, da bi namesto nekajurnih dnevnih prepovedi v središčnih ulicah postavili parkirne ure in s tem uvedli parkiranje na določen čas.
V zvezi s temi vprašanji sta se tržaški župan Richetti in odbornik za urbanistiko Cecchini v prejšnjih dneh srečala s predstavniki Trgovinske zbornice in Združenja trgovcev, nato pa še z vodstvom občinskega podjetja za prevoze ACT. Kot so že večkrat poudarili, so se tudi na zadnjem srečanju z županom tržaški trgovci zavzeli, da ne bi v mestnem središču preveč omejili parkiranja. Zato sta se predsednik Trgovinske zbornice Tombesi in predsednik Združenja trgovcev Donaggio zavzela za namestitev čimvečjega števila parkirnih ur. Na drugi strani pa se ACT zavzema, da bi tudi v popoldanskih urah omejili dostop avtomobilov v mestno središče, ker se mestni avtobusi s težavo prebijajo skozi gosti promet. Občina naj bi v zvezi s temi stališči nameravala ubrati nekakšno srednjo pot: mestno središče naj bi razdelila v dve območji, na enem bi dala postaviti parkirne ure, v drugem pa bi lahko parkirali stanovalci. Še vedno pa je nerešeno vprašanje odobritve občinskega projekta o velikih parkiriščih v Trstu. Tržaški občinski svet sklepa občinskega odbora še ni odobril, predvidoma bo na dnevnem redu ponovno na ponedeljkovi seji, kajti prejšnja je bila nesklepčna. V zvezi s tem je prišlo do polemične izmenjave mnenj med deželnim odbornikom Cisilinom in občinskim Cecchinijem. Cisilino je namreč očital Občini, da zavlačuje odobritev dokumenta, ki bi ga morala pregledati deželna uprava in šele nato bi lahko romal na pravi naslov v Rim, kjer razdeljujejo sredstva za uresničitev tovrstnih projektov. In tržaški načrt zamuja vse predvidene roke.
Na sliki (foto Križmančič) običajen prizor s tržaških ulic.
Občina noče alternativnega načrta za »ovinek smrti«
Po več kot treh mesecih je urbanis-Učna komisija Občine Trst včeraj končno pozvala na avdicijo predstavnike naravovarstvenih organizacij WWF in Zveze za okolje, ki se že več mesecev norijo, da bi Občina spremenila načrt odsek nove hitre ceste med Katina-t0 in Drašco. Kot smo svojčas poročali, s° naravavovarstveniki in prizadeti rajonski sveti sprožili široko razpravo Slede tega načrta, ki naj bi bil neprimeren tako z vidika prometne varnos-n kot z vidika spoštovanja okolja. V z3četku jeseni so omenjene organiza-Fiie*s podporo Mestne laične zelene *lste organizirale več javnih zboro-yanj, katerim so sledila srečanja, ki so jjn priredili rajonski sveti. Po dolgi oitki so nasprotniki občinskega načr-fa' ki ga je izdelal inž. Malaspina, ^°nčno prepričali župana Richettija, o® povabi naravovarstvenike na avdi-c?jo. Le-ti so pod vodstvom inž. Rus-Sl9_nana izdelali namreč alternativni Oačrt, ki ga je med drugim "blagoslo-vll" eden od najbolj znanih italijanskih cestnih inženirjev Vincenzo Zor-
Župan je svojo obljubo izpolnil - kot Zečeno - šele po več kot treh mesecih Ph zato so bile potrebne tudi številne hiterpelacije, ki jih je v občinski svet .vl°žil svetovalec Mestne laične zelene kste Ghersina). Inž. Russignan pa je
končno le imel možnost, da občinski urbanistični komisiji predstavi svoj načrt in obrazloži kritike naravovarstvenikov na račun Malaspinovega načrta (po Russignanovem mnenju bi njegov načrt ne terjal več stroškov kot Malaspinov).
Odziv občinske komisije in zlasti župana vsekakor ni bil spodbuden. Župan Richetti je namreč izjavil, da posebna komisija strokovnjakov, ki bo preučila učinke Malaspinovega načrta na okolje, ne bo vzela v pretres tudi Russignanovega alternativnega načrta. Komisija bo sicer - tudi z ozirom na kritike naravovarstvenikov - ocenila Malaspinov načrt in kvečjemu vnesla nekaj popravkov, do zaželene primerjave pa sploh ne bo prišlo. Odločitev občinske komisije je torej celo v nasprotju s priporočili deželnega odbora, ki je jeseni javno izjavil, da bo treba načrta primerjati, kot je na včerajšnji avdiciji opozoril deželni predsednik WWF Predonzan. Po mnenju naravovarstvenikov namreč ni mogoče sprejeti logike župana, ki želi samo omejiti škodljive učinke na okolje Malaspinovega načrta, a noče preveriti načel, po katerih je bil izdelan ta načrt.
Avdicija se je vsekakor zaključila z županovo obvezo, da bo sklical sejo med komisijo strokovnjakov in strokovnjaki WWF.
Vse pogostejše telefonske ankete naj bodo vsaj korektno izvedene
Nekaj bralcev iz Brega nam je včeraj v redakcijo sporočilo, da so jih neznanci telefonsko anketirali o njihovi narodnostni pripadnosti, vprašali so jih, če sta oba starša Slovenca, hoteli vedeti, kakšen odnos imajo do Tržačanov ipd. Na vprašanje, na katere Tržačane mislijo, saj so to tako Italijani kot Slovenci, je glas na drugem koncu telefona povedal, da za Tržačana pojmuje le Italijana. Bralci niso dobro razumeli, v imenu kakšne anketne agencije ali družbe govori oseba na drugem koncu telefonske žice. Pred časom so drugi postavljali vprašanja o priljubljenosti dolinskih občinskih mož. Tudi takrat niso povedali, kdo so.
V sodobnem svetu so takšne ankete na skoro vsakdanjem dnevnem redu. Velja pa pravilo, da se mora tisti, kdor telefonira, javiti, povedati za katero anketno družbo dela, čemu mu bodo služili rezultati ankete itd.
Naši bralci se nimajo bati takšnih anket. Prav pa bi bilo, kot sicer nekateri že delajo, da bi od vpraševalcev zahtevali, naj svoja vprašanja vsaj pravilno formulirajo.
Starejši delavec resno ranjen na gradbišču pri Sv. Ivanu
Včeraj nekaj pred poldne se je pri Sv. Ivanu pripetila nezgoda na delu, pri kateri je bil starejši delavec dokaj hudo ranjen. Ponesrečenec je 57-letni Emilio Spinacce, stanujoč v Ulici Saluzzo 34 v Ceggiu. Po informacijah, ki nam jih je uspelo zbrati, kaže, da se je na gradbišču v Lonjerski cesti 58 podrl zidarski oder in Spinaccčju padel na nogo ter mu jo delno odtrgal in hudo ranil peto.
Nezgoda se je pripetila ob 11.50. Na kraj nesreče je takoj nato prihitel rešilec Rdečega križa ter ponesrečenega delavca odpeljal v glavno tržaško bolnišnico. Tu so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki so mu določili prognozo 90 dni zdravljenja. Na gradbišče pri Sv. Ivanu so prišli tudi agenti letečega oddelka, da bi preučili dinamiko nesreče.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole obvešča, da bodo, kot izhaja iz četrte priloge Uradnega lista z dne 9. februarja 1990, datumi pisnih izpitov izrednega roka za habilitacije v vrtcih, na nižjih in višjih srednjih šolah objavljeni v Uradnem listu z dne 27. februar-„ ja t. 1.
■ Jutri (17. t. m.) bo z začetkom ob
18. uri v sejni dvorani zavarovalnice RAS na Trgu republike 1 prof. Aldo Casterpietra od Mestnega muzeja Re-voltella predaval na temo: »Obljubljena umetnost: srečanje s sodobno izraelsko umetnostjo«. Predavanje bo opremljeno z diapozitivi. Prireja ga Združenje Italija-Izrael.
Zapustil nas je naš dragi
Milan Emili
Pogreb bo jutri, 17. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev.
Žalujoča žena Pepka, hčerke z družinami in ostalo sorodstvo.
Prosek, 16. februarja 1990
Sesljansko
pristanišče
Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da je bilo v 15. številki uradnega deželnega vestnika (BUR) z dne 6. februarja 1990 objavljeno obvestilo, da je občinski svet s sklepom št. 69 z dne 29. 1. 90 odobril regulacijski načrt za sesljansko pristanišče.
Vsi zadevni akti bodo deponirani v občinskem tajništvu za prost ogled od 9. do 10. ure za dvajset dni od datuma objave zgoraj omenjenega obvestila v uradnem deželnem vestniku (BUR). V tem roku ter v naslednjih dvajsetih dneh lahko lastniki nepremičnin, na zainteresiranem območju predstavijo pismene ugovore. V istem roku pa lahko kdorkoli predstavi na ustanovo, ki je kompetentna za sestavo načrta, morebitne pismene opombe. Ugovori in opombe morajo biti napisani na kolkova-nem papirju v vrednosti 5.000 lir in predstavljeni skupno z izvodom na prostem papirju. Tudi morebitne priloge opomb morajo biti kolkovane.
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
Vabi na
Prešernovo proslavo
jutri, 17. t. m., ob 19.30 v socialnem centru v Miljah (ex Olimpia).
Sodelujejo otroci osnovne šole, Zbor Jadran, Stane Raztresen in harmonikar Mavricij Marchesich.
_________gledališča______________
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Simfonična sezona - Danes, 16., (red B) ob 20.30 ter jutri, 17. t. m., ob 18. uri (red S) bo na sporedu simfonični koncert. Dirigent Wolfgang Rennert, orkester in zbor gledališča Verdi. Program bo obsegal Brahmsove in Beethovnove skladbe.
V ponedeljek, 19. t. m., ob 18. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi pradva-jali Video posvečen operni pevki Elizabeth Schvvarzkopf, ki je umrla pred petimi leti.
ROSSETTI
Danes ob 15. uri (red prost) bo Stabile iz Turina ponovil 0'Neillovo delo STRA-NO INTERLUDIO. Režija Luca Ronconi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ponovitev ob 19. uri.
Od 20. do 25. t. m. bo gledališka skupina Teatro del Carretto predstavila Homerjevo delo ILIJADA. Režija: Maria Grazia Cipriani. V abonmaju odrezek št. 8A. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Jutri, 17. t. m., ob 9. uri in ob 10.45 gostuje na Opčinah ( osnovna šola) s pravljico POJDI NE VEM KAM v režiji Marka Sosiča.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil AMERICAN STRING OUARTET.
razna obvestila
Odbor Kraškega pusta vabi danes, 16. t. m., ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah vse vasi, šole in skupine, ki bi radi sodelovali na letošnjem sprevodu Kraškega pusta.
KD Kraški dom obvešča, da bomo v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 v Bubniče-vem domu v Repnu, v zvezi z nadaljevanjem tečaja o šivanju narodne noše, obravnavali oblečje (bluza).
SKD SLAVEC vabi na otvoritev razstave slikaija
MILKA BAMBIČA
*
danes, 16. t. m., ob 20.30 v galeriji Babne hiše v Ricmanjih.
Sodelujejo učenci COS Ivan Trinko Zamejski in združeni mešani pevski zbor Slavec-Slovenec.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, ml si sono rlstretti 1 ragazzi in risanka Una grossa indlgestione, prod. Walt Dis-ney.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Notturno Indiano, r. Alain Corneau.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Dimentica-re Palermo, r. Francesco Rosi, i. James Belushi.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Lilli Čarati e Ramba Nera: le super scatena-
te, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape, r. S. Soderbergh.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Harlem Nights, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 16.30, 22.15 Cera un castel-lo con 40 cani, i. Peter Ustinov, Salva-tore Cascio.
EDEN - 15.30, 22.00 La časa dei vizi ero-tici, pom. □ □
CAPITOL - 16.30, 22.10 Seduzione peri-colosa, r. Harold Becker, i. Al Pacino, Ellen Barkin, □
LUMIERE - 17.00, 22.00 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin Williams.
ALCIONE - 16.00, 22.00 E stala via, i. Peggy Aschroft, Geraldine James.
RADIO - 15.30, 21.30 Intimitš bestiali di mia moglie, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela FABIO SMOTLAK -slike in grafike.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 bo od jutri, 17. t. m., ob 18. uri do 7. marca razstavljal milanski slikar PAOLO SANDANO po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bo od jutri, 17. t. m., do 1. marca razstavljal svoje akvarele slikar MANFRED MYKA.
V	Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure.
V	Kulturnem domu na Colu je odprta do 23. t. m. razstava O JAVAH IN JA-VARJIH NA REPENTABRU. Urnik: ob delavnikih od 18. do 19. ure, v nedeljo, od 11. do 12. ure. Zainteresirane šole naj se javijo na tel. št. na 327124.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom. Do 18. t. m. je odprta razstava risb in grafik IVANA ROBA. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. Vabljeni.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na sedežu SSŠ - Ul. Carducci 8/II - na razpolago obrazci ih informacije za premestitve neučnega osebja v staležu. Rok za predložitev prošenj zapade 11. marca 1990.
V tajništvu liceja France Prešeren v Trstu lahko dobijo bivši dijaki, ki so maturirali do šolskega leta 1981/82, originalno maturitetno diplomo. Kdor jo želi mora vrniti nadomestno potrdilo.
Na liceju France Prešeren bo danes,
16.	t. m., ob 9.30 Prešernova proslava. Častni gost bo pisatelj Janko Messner.
Na učiteljišču A. M. Slomšek bo jutri,
17.	t. m., ob 10.30 Prešernova proslava. Slavnostni govornik bo pesnik in akademik Ciril Zlobec.
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
Tennessee VVilliams
TETOVIRANA ROŽA
Režija MARIO URŠIČ
Danes, 16. t. m., ob 20. uri -abonma red K
V nedeljo, 18. t. m., ob 16. uri -izven abonmaja
razne prireditve
COŠ Stanko Gruden Šempolaj - Slivno in SKD Vigred vabita ob dnevu slovenske kulture na proslavo "MALO PO NAŠE, MALO ZARES", ki bo jutri, 16. t. m., ob 19.30 v prostorih osnovne šole v Šempolaju.
Pro Loco "Prijatelji svetoivanskega rajona" priredi jutri, 17. t. m., PUSTNI SPREVOD PO ULICAH. Zbirališče ob 14. uri pri Rossettijevem spomeniku. Odhod ob 14.30 iz Largo Giardino - Ul. Giu-lia. Sprevod vozov, pihalnih godb ter skupin mask. Nagrade za vse vozove in najlepše skupine, tudi šolske. Za vpisovanja tel. na št. 51694 po 20. uri.
KD France Prešeren iz Boljunca vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE jutri, 17. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Slavnostni govor Duško Kalc. Nastopajo: zbor upokojencev občine Dolina, uprizoritev Prešernovega Povodnega moža - igrajo Ivan Komar, Ksenja Starc, Andrej Šik; tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca; ženska pevska skupina TFS Stu ledi; harmonikar David Danieli; režija Zvona Radojevič in Stane Raztresen. Vabljeni!
KD Jože Rapotec - Prebeneg bo jutri, 17. t. m., ob 20.30 s petjem, glasbo in recitacijo praznovalo DAN SLOVENSKE KULTURE v znamenju Prešernovega sporočila "Žive naj vsi narodi".
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi jutri, 17. t. m., ob 16.30 v srenjsko hišo otroke in tudi starejše na VESELI POPOLDAN z risankami W. Disneya.
PD Mačkolje vabi na prireditev ob DfJEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v nedeljo, 18. t. m„ ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Govorila bo pisateljica Zora Tavčar - Rebula.
SKD Barkovlje vabi na PREŠERNOV PRAZNIK, ki bo v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12, v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri. Slavnostni govornik Ciril Zlobec. Sodelujejo: recitator Stane Raztresen, solo-pevka Aleksandra Pertot ob spremljavi pianistke Barbare Kordaš ter domači pevski zbor Milan Pertot. Napovedoval bo Livij Valenčič.
SKD Tabor - Opčine v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM - 20 let moškega pevskega zbora ob prazniku slovenske kulture. Zamisel Olga Lupine.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom, v ponedeljek, 19. t. m., ob 20. uri srečanje na temo: SPOMLADANSKE VOLITVE V SLOVENIJI - IZRAZ POLITIČNEGA PLURALIZMA. Sodelujejo predstavniki DEMOSA, SZDL - Socialistične zveze, ZKS - Stranke družbene prenove, ZSMS - Liberalne stranke in Skupnosti Italijanov. Vabljeni!
PD Slovenec - Boršt - Zabrežec vabi v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 na ogled filma »Amb't je bjeu«, ki je bil posnet pred leti na prireditvi Sv. Antona.
KD Kraški dom prireja v soboto, 24. t. m., v Kulturnem domu na Colu PUSTNI PLES z ansamblom Biljard. V ceno (15.000 lir) je vključena tudi konzumaci-ja. Vpisovanje in morebitne informacije na tel. št. 327124 v jutranjih urah do vključno 20. t. m.
TPK Sirena vabi na pustovanje, ki bo v društvenih prostorih 24. t. m. Obvezne so maske. Rezervacije na tel., št. 422696.
čestitke
v	^	ROSAOI 1
VABIMO BODOČE POROCENCE
jutri, v soboto, ob 17. uri
NA MODNO
POROČNIH OBLEK
ki bo v prostorih trgovine
LA ROSA E3
RONKE
Ul. Stagni 15 — Tel. (0481) 777575
Danes praznuje svoj 80. rojstni dan TONČKA VIDAU od Banov. Mnogo zdravja in sreče ji želijo sestre in nečaki iz Podlonjerja.
Danes slavi pri Banih 80-letnico rojstva TONČKA VIDAU. Še mnogo zdravih let ji želi Zveza žena od Banov.
Dragi MARKO! Vse najboljše za rojstni dan ti želijo Kovačevi od Banov, posebno voščilo pa ti pošiljata Nikolaj in nona Tončka.
Danes praznuje naša TONČKA 80. rojstni dan.
Ob tako važnem življenjskem mejniku ji kličejo še na mnoga leta Lija, Enio, Kristina, Robi s Xenjo, pravnuk Nikolaj, Marija, Cesare, Igor in Marko.
Danes praznuje 70 let naš dragi PEPI NADLIŠEK Še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu mu želijo žena Slavica, sin Pavel s Tino in hčerka Rožica z Maurom.
Koš poljubčkov pa mu pošiljajo vnuki Leila, Mauro in Jelka.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 16. februarja 1990
JULIJANA
Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.32 - Dolžina dneva 10.26 - Luna vzide ob
24.00	in zatone ob 9.21.
Jutri, SOBOTA, 17. februarja 1990
ALEKSU
PLIMOVANJE DANES: ob 0.12 najvišja 36 cm, ob 7.11 najnižja -19 cm, ob 12.18 najvišja -1 cm, ob 17.16 najnižja -17 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,2 stopinje, zračni tlak 990,2 mb pada, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 88-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Lorenzo Rizzo, Cris-tina Ferencich.
UMRLI SO: 81-letni Ricciotti Strin-gher, 63-letna Paola Schillani por. Svetina, 84-Ietna Amelia Mosetti vd. Bertolini, 73-letni Mirko Milan Krištofič, 65-letni Vincenzo Lionetti, 38-letni Ervino Me-tus, 49-letna Ippolita Ponis por. Feletti, 69-letna Alda Melloni, 66-letni Sebastia-no Prazio, 92-letni Giuseppe Gustincich, 92-letna Rosa Gerdina vd. Mattiassi, 91-letni Pietro Sartini, 82-letna Lina Apollo-nio vd. Battista, 64-letni Sante Sfreddo, 84-letna Carlotta Dorigatti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote,
17. februarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
PROSEK (tel. 225141 - 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
KD France Prešeren - Boljunec in KD Primorsko - Mačkolje prirejata 18. t. m. izlet v Ljubljano z ogledom opere ČRNE MASKE. Cena 35.000 lir vključuje avtobusni prevoz, operno predstavo, ogled Cankarjevega doma in galerij ter kosilo. Vpišete se lahko v mlekarni v Boljuncu ali pri Danici Smotlak v Mačkoljah - tel. 232114.
mali oglasi
OSMICO je odprl v Nabrežini Ušaj.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
OSMICO so odprli pri Pipanovih v Mav-hinjah.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. Toči belo vino in teran.
PRI KUKUKEVIH v Doberdobu sredi vasi je osmica z dobro zalogo vina in vseh prašičjih dobrot.
IŠČEMO uradnika/co z diplomo višje srednje šole in po možnosti z uradniškimi izkušnjami za delovno mesto v Tržaški knjigarni. Tel. na št. 732487 od
8.30	do 12. ure.
IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica na področju od Devina do Gorice. Tel. (003865) 53470 ob uri večerje.
20-LETNO dekle s končanim tečajem za tajnice išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. 200882.
PRODAM alfo 33 1500 TI, letnik '87, rdeče barve, 35.000 km, za 11.700.000 lir. Tel. (040) 730415 v popoldanskih urah.
PRODAM renault super 5, TSE 1.4 elec-tronic, letnik '85, bele barve, s plačano takso za leto '90 in z dodatnimi deli, za
5.900.000	lir. Tel. 299622.
PRODAM dobro vpeljano kemično čistilnico v Nabrežini Kamnolomi. Tel. 412087 od 19. do 20. ure.
AKACIJEVE kole in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 421508.
OTROŠKI STOLČEK za avto do 9 mesecev starosti, prodam. Tel. 228785.
PRODAM fiesto L 900, letnik '79, po ugodni ceni. Tel. 295937.
PRODAM golf menfis, letnik '88. Tel. 226355.
PRODAM domač krompir. Tel. 200882.
PRODAM fiat 127 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 764800 ali v večernih urah na št. 232365.
PRODAM otroško posteljo: leseni kombinat, funkcionalen za vse starosti od novorojenčka do pubertetnika. Tel. 639536.
PRODAM po nizki ceni mladega volčjaka. Tel. od 19. do 20. ure na št. 220333.
DELAVEC trvdke fiat proda fiat regato 70 S v odličnem stanju. Tel. na št. 229224.
PRODAM traktor nibbi DT 340 jakosti, 40 k. s. in traktor pierre DT 327, jakost 32 k. s. Tel. na št. (0481) 531741.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Bazovici, 1.170 kv. m. Zainteresirani naj tel. našt. 226585 od 12. do 14. ure.
ODDAM bar-paninoteko na Krasu. Tel. 224426.
PRODAM hondo transalp 600, letnik '87. Tel. v večernih urah na št. 350016.
GOSTILNA Dvor v Števerjanu išče kuharja ali kuharico. Telefon 0481 -884035 vsak dan od 10. ure dalje razen ob četrtkih.
PRODAM alfetto G TV metalizirane pla-ve barve, letnik '80. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-225973.
PRODAM fiat 124 šport rdeče barve. Tel. 229225.
prispevki
V	spomin na drago Silvestre Križman-čič por. Stefani darujeta Marta in Rafael Kocijan 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na očeta Josipa daruje Roza Počkar 10.000 lir za KD I. Grbec - ludote-ka in 10.000 lir za etnografski muzej v Skednju.
V	spomin na mamo in očeta daruje Vera Puntar 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na mamo in očeta ter ob obletnici smrti Doriana Carlija daruje Eda Žerjal z družino 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	počastitev spomina Angele Škerla-vaj vd. Šuligoj darujeta Angelca in Zvonko Malalan 30.000 lir za obnovo spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na dragega Franja Kosovela daruje Stane Kodrič 10.000 lir za bolnico Franjo.
Ob 3. obletnici smrti svojega moža daruje žena Zora Vrabčeva 10.000 lir za cerkev v Ricmanjih in 10.000 lir za SKD Slavec.
V	počastitev spomina Gele Škerlavaj vd. Šuligoj (Vančuonave) daruje ZŽI -UDI z Opčine 30.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin an Angelo Škerlavaj vd. Šuligoj daruje Silvana Malalan 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Josip Pertota daruje Karel Pirjavec 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
Ob 4. obletnici smrti pok. Ivana Miliča daruje družina Milič 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	počastitev spomina drage Gele Šuligoj darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin
50.000	lir za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja, 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB na Opčinah in 25.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	počastitev spomina drage tete Gele Šuligoj darujejo Frida in otroci 50.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši,
50.000	lir za MPZ Vesela pomlad in
50.000	lir za cerkveni pevski zbor sv. Jernej.
Ža gradnjo Ljudskega doma na Opčinah sta darovala Vera Vremec - Ratzen-beck 50.000 lir ter Marcello Švagelj
200.000	lir.
V	spomin na svojce daruje družina Kralj (Repentabor 81/1) 25.000 lir za zbor Vesela pomlad.
V	spomin na pok. Romano Stock - Carli daruje Carmela 20.000 lir za godbo na pihala V. Parma - Trebče.
V	spomin na Vandinega očeta Cvetka G omizij a darujeta Ada in Mara Verša
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Marjana Stocco darujeta družini Nabergoj in Štolfa 50.000 lir za bolnico Franjo.
Namesto cvetja na grob pok. Angele Šuligoj in Romane Kralj darujeta Viktorija in Lidia Sossi 60.000 lir za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja - Opčine.
V	počastitev spomina naše drage tete Lojzke Čebohin por. Kolerič darujejo vsi njeni iz Rodika, Trsta in Ljubljane 50.000 lir za Dijaško matico.
Ob obletnici smrti naše drage Zofije Milkovič (Gropada 107) darujejo svojci
50.000	lir za KD Skala iz Gropade. Namesto cvetja na grob prijatelja
Franca Perniča darujeta Angel in Antonija Strajn (Zabrežec 59) 20.000 lir za vr-drževanje spomenika padlim v NOB iž Boršta in Zabrežca.
Namesto cvetja na grob drage Karmele darujejo prijateljice Danica, Nanda, Marija Renzi, Ana, Olga in Ida 80.000 lir za SKD Barkovlje.
r
informacije SIP uporabnikom
i
me-
Družba SIP obvešča, da je včeraj, v četrtek, 15. februarja, njala telefonsko številko približno 600 naročnikom na področju Trga Cavour, Ul. Geppa, Ul. Galatti, Ul. Ghega, Trga Liberta, in Trga Vittorio Veneto. Interesenti so bili že obveščeni.
1
Za zgoraj navedene naročnike, ki imajo v telefonskem imeniku za leto 1989/90 dvojno številko, velja številka v oklepaju, odpade pa številka, ki je bila veljavna do včeraj.
1
Uporabnikom bo na razpolago avtomatska telefonska služba, ki bo obveščala o spremembi telefonske številke vse, ki bodo klicali stare številke.
GRUPPO IRI ŠTET
y.. Societa Itahana per TEsercizm /y/y delle Telecomunicazionip.a.
ss
J
Spotakljiva TV mreža in nočne pornorubrike
Rojstvo prve televizije proti plačilu ali »pay-TV«, to je namreč izraz, ki se je uveljavil v domala vseh državah, ki že premorejo to obliko TV servisa, je -kot se to običajno dogaja v Italiji -dvignil val polemik. Nova mreža Te-lemondo iz Pize bo začela s svojimi eksperimentalnimi oddajami v sredo, 28. februarja. Oddaje bodo trajale samo dve uri, seveda v strogo nočnem pasu - od 1. do 3. ure. Spored se bo začel z desetminutno rubriko o spol-•nih vprašanjih, sledili bodo »intervjuji s ceste«, nakar bo spet na vrsti rubrika o ženskah in motorjih. Program bb zajemal še rubriko o fotografijah in samotnih srcih, kabaret in igro, zaključil pa se bo s filmom, ki verjetno ne bo spadal med najnedolžnejše.
Ponočnjaki, ki bi želeli slediti oddajam te nove mreže, morajo plačati abonma v višini 250.000 lir in si nabaviti poseben dekodifikator. Po prvih ocenah je takih gledalcev že okrog 70
tisoč, seveda v raznih italijanskih deželah.
Dobromisleče, med katere spada v prvi vrsti demokrščanski parlamentarec Carlo Casini, posebno razburja ugotovitev, da gre za pornomrežo, ki bo oddajala skoraj izključno ali predvsem spotakljive rubrike in filme, skratka vse v »rdeči luči«. V drugih evropskih državah, poudarja Združenje katoliških filmskih, gledaliških, radijskih in televizijskih centrov, predstavljajo pay-TV preferenčni kanal, ki ponuja ekskluzivne, a visokokvalitet-ne oddaje, v Italiji pa si novost na TV področju lasti pornografija. Zato je tudi Carlo Casini predstavil interpelacijo notranjemu ministru in ministru za pošte, saj po njegovem mnenju taka mreža krši tako ustavni zakon kot predpise kazenskega zakonika, poleg tega se filmi, ki jih bo oddajala pay-TV izmuznejo cenzuri in jih lahko vidijo tudi mladoletni.
Umrl je režiser Michel Drach
Po nadvse mučni bolezni (imel je raka na pljučih) je v pariški bolnišnici umrl 59-letni francoski režiser Michel Drach, ki se je v tridesetih letih dela preizkusil v vseh žanrih, od tragedije do lahkotne komedije in celo politično angažiranih filmov. Poročen je bil z igralko Marie-Jose Nat. Svoje kolege »novega vala«, denimo, Clauda Chabrola in Jean-Luca Godarda, je prehitel leta 1959, ko si je s prvim filmom On n enterre pas le dimanche zaslužil nagrado Louis Delluc. Briljantnemu začetku in naklonjenosti kritikov pa so sledila težka leta in nemajhne težave z distributerji. Po neuspehu s filmom Guy De Moupassant leta 1982 je posnel še dva filma, ki sta v Franciji doživela diskreten uspeh -Sauve toi Lola (v filmu, katerega protagonistka je bila Carole Laure, tenkočutno in nežno obravnava bolezen, ki ga je ugonobila) in zadnjega II est genial papy.
Pavel Stranj o knjigi La comunita sommersa
V današnji oddaji Nord Est Cultura (ob 15.30) na deželni italijanski radijski mreži bo ena od rubrik posvečena intervjuju s Pavlom Stra-njom. Urednika Lilla Cepak in Fabio Malusa se bosta s Stranjom pogovarjala predvsem o knjigi La comunita sommersa, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Sledilo bo branje verzov iz Crea-ture del pianzer Claudia Grisancicha in iz La poesia in diaietto a Trieste, katere avtorja sta Roberto Damiani in Claudio Grisancich.
filmske premiere
eva fornazarič
O židovskem vprašanju, o preganjanju Židov v nacistični Nemčiji, o duševni ih politični stiski nemškega Žida, o zgodovini, ki povzroča velike in male osebne tragedije, obstaja čudovit roman Freda Uhlmana. Čisto drobna knjiga, ki prevzame bralca, mu izpere dušo in ga pusti popolnoma nemočnega. Nemoč pa izhaja iz ugotovitve, da smo sicer prepojeni z literaturo o holokavstu, vendar je le nekaterim avtorjem uspelo vzbuditi v bralcu tako globoke občutke, ne da bi s peresom obujali strahove koncentracijskih taborišč in fizičnega nasilja. Uhlmanov nacizem je namreč pošast, ki izniči človeka, ker mu zastrupi kri s strahom.
Uhlmanov roman ima sedaj tudi filmskega dvojčka, Schatzbergovo delo Varnico ritrovato, pravi režijski čudež v svetu, kjer so filmi po romanih in celo romani po filmih vse prej kot zadovoljive komercialne dejavnosti. Je že res, da je scenarij za film napisal Harold Pinter, vendar je moral gledališkemu mojstru priskočiti na pomoč viharen Jerry Schatzberg, da sta Uhlmanova prijatelja ohranila tudi na filmskem platnu tisto izrazno moč, ki jo imata v knjigi.
Roman ima namreč dva protagonista, prijatelja Hansa in Konrada. Hans Strauss je sin premožnega židovskega zdravnika, ki živi v Stuttgartu, Konrad pa je grof. Njegov oče je veleposlanik, zato ima rahlo »demokratične« ideje in pošlje sina na licej, ki ga obiskujejo tudi sinovi propadle aristokracije in premožnejše buržuazije. Razlika med Hansom in Konradom je predvsem v tem, da sme Konrad v šolo z dolgimi hlačami, Hans pa še vedno nosi kratke hlače in lahko le sanja o nalivnih peresih.
Korak za korakom bosta Hans in Konrad postala prijatelja, nato »najboljša« prijatelja, na pragu pubertete pa bo nacizem zadal smrtni udarec najstniškemu prepričanju, da je lahko prijateljstvo nekaj, čemur ni konca.
Prijateljstvo in ljubezen nista;nesmrtna. Ko se dokopljemo do tega spoznanja, smo v resnici tudi že prejeli prvo klofuto, ki nam jo je priselilo življenje. Te klofute pa ne bomo zlahka pozabili in morda bomo tudi mi, kot Uhlmanov Hans, skrivali dolga desetletja v sebi stisko, ki ji ne bomo zlepa našli odrešitve. Treba bo nazaj v tiste kraje, kjer nas je življenje udarilo po glavi. Povratek v Nemčijo je torej psihološka nuja, iskanje odrešitve, predvsem pa iskanje vzrokov, ki so spravili nemški narod do tega, da je postal aktivno kolesce nacistične mašinerije. Uhlman, Schatzberg, Pinter, mlada protagonista Sameul West in Christien Anholt, taksist, ki še danes psuje Žide, Nemci, ki so takrat dopuščali, da so pobijali otroke, vse to skandira ritem filma, v katerega se velja zamisliti, še posebno takrat, ko gre za filmsko delo visoke kvalitete. Zato je prav, da film priskoči na pomoč literaturi, da nam filmski zapis vtisne v spomin dogodke in trenutke, ki so jih nekateri žal preizkusili na lastni koži, a so prav zaradi tega del moralne dediščine nas vseh.
Samuel West in Christien Anholt, protagonista Schatzbe-rovega filma
C
današnji televizijski in radijski sporedi
r { rai i__________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Creature grandi e piccole - Truc-chi del mestiere
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Occhio al bi-glietto
14.10	Glasbeni variete: Tam Tam Village
15.00	Oddaja o kulturi: L'A-guilone
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Soldato di ventura (kom., It.-Fr. 1976, r. Pas-guale Festa Campanile, i. Bud Spencer, Franco Agostini)
22.20	Dnevnik
22.30	Variete: San Valentino, un anno damore
24.00	Dnevnik in vreme
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.35 Dok.: Rojstvo abecede
RAI 2______________
7.00	Otroški variete: Pata-trac, nato risanke
8.30	Nadaljevanka:- Capitol
9.30	Tečaj angleščine in francoščine za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 11.55 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	TV igra: L'amore e una cosa meravigliosa
15.50	Nanizanka: Cuore e batticuore
16.40	Videocomic
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Rubrika: Tutto sul Due
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Faber
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Variete: ... e saranno fa-mosi
22.40	Večerni dnevnik
22.50	Oddaja o aktualnostih: Diogenes
23.40	Dnevnik, vreme in horoskop
0.10 Film: Rancho Notorius (pust., ZDA 1952, r. Fritz Lang, i. Marlene Diet-rich) '
|	^ RAI 3	|
9.25	Smučanje: moški veleslalom (1. tek)
11.55	SP v smučanju: Gross Country (skoki 90 m)
12.55- Moški veleslalom (2. tek)
13.30	Gross Country (skoki 90 m, iz Val di Fiemme)
14.00	Deželne vesti
14.30	Aladinova svetilka
15.30	Videosport: kolesarstvo
16.30	Odprti prostor
17.00	Nanizanka: I mostri venfanni dopo
17.30	Dok. oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Aktualnosti: Chi Tha visto?
22.00	Večerni dnevnik
22.05	Oddaja o ženskah: Harem (vodi Catherine Spaak)
23.05	Aktualno: Publimania
23.40	Pred 20 leti
0.10 Nočni dnevnik
TV Ljubljana 1	|
9.25	Mozaik. Spored za otroke in mlade: nan. Sokoli (12. del), 9.50 dokumentarca V hribih se dela dan - Sedem očesc in Pozdrav iz ..., 11.05 nad. Paracelsus (2. del)
12.00	SP v smučarskih skokih: 90 m (iz Val di Fiemme)
15.45	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Tednik (pon.)
17.55	Spored za otroke in mlade: Pojdi nekam, ne ve se kam - Žingala mingala, 18.15 Otroci glasbe, 35 nadaljevanka Primeri inšpektorja Potice (1. del)
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.15	Dokumentarni niz: Nafta (7. del)
21.15	Nadaljevanka: Plačanec (O. Barski, 3. del)
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Oči kritike
23.10	Film: Amarcord (kom., It. 1973, r. Federico Fellini, i. Puppela Maggio, Magali Noel)
fpP) TV Koper_______________
13.45	Rubrika: Mon-gol-fiera
15.00	Nočni boks (pon.)
15.45	Rubrika: Speedy
16.15	Oddaja o športu: Juke Box
16.45	Košarka NBA: Cleveland Cavaliers-Detroit Pistons
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Golden Juke Box
21.30	TVD Novice
21.40	Oddaja o košarki: Sotto-canestro
22.20	Veliki tenis 0.25 Rubrika: Eurogolf
TV Ljubljana 2
16.30	Nogomet: šp. prvenstvo, Real-Barcelona
17.55	Studio Maribor
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik in TV Okno
20.00	Koncert orkestra Slovenske filharmonije (Mozart, Schubert)
21.50	DP v košarki: CZ-Cibo-na
22.30	DP v hokeju: Jesenice-Kompas Olimpija
C
CANALE5
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
^•30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-Pie
15.00	Aktualna oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 . Cercoeoffro
6.00	Zdravniški pregled
6.30	CanaleSzavas
7.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45
^ Tramoglie e marito
0-	25 Variete: Striscia la noti-2 zia
■35 Film: I due carabinieri (kom., It. 1984, r. Carlo Verdone, i. Enrico Mon-2„ ‘ tesano, Paola Onofri) Rubrika: Rivediamoli
■25 Variete: Maurizio Co-stanzoShow
•10 Variete: Striscia la noti-zia (pon.)
1-	3Q Nanizanki: Lou Grant -
Scossa d'assestamento,
2.25	Bonanza - Una ra-gazza di nome Giorgio
8.00	Nan.: II Virginiano - Ab-biamo perso il treno
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14,30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto delLamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Filiali in tutto il mondo
20.30	Film: Ester e il re (dram., ZDA 1960, r. Raoul Walsh, i. Joan Collins, Richard Egan)
22.35	Filmski tednik: Ciak
23.25	Rubrika: Veliki golf 0.25 Film: Infamia sul mare (pust., ZDA 1958, r. An-drew Stone, i. James Ma-son)
2.05	Nanizanki: Dragnet, 2.35 Adam 12
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Sguad-ra speciale (1. del), 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York -Scacco matto, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki: A-Team - Il giorno del Ringrazia-mento, 19.30 Genitori in bluejeans
20.00	Risanka: Denver
20.30	Film: Alien (fant., VB 1979, r. Ridley Scott, i. Si-gourney Weaver, Tom Skerritt)
22.40	Rubrika: Calciomania
23.40	Nanizanka: Troppo forte 0.10 Variete: Playboy Show
1.10	Italijanske smešnice
1.20	Košarka NBA: Phoenix-
Los Angeles
12.30	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	.Nad.: Senora, 16.00 Pasi-ones, 17.00 Mariana
18.00	Nan.: Il supermercato
18.30
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.20	TV film: Anzacs, Il sen-
tiero della gloria (r. J. Di-xon-G. Miller, i. Andrew Clarke, 3. del)
22.15	Variete: Sportacus
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Šport: smučarsko prvenstvo, nato Box 90
piu pazzo del mondo Dokl Človek in zemlja
TMC ___________________
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Ilgiudice
10.45	Nad.: Gabrieja
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke in nan. Segni particolari - genio
16.00	Film: Donne allo spec-chio (dram., ZDA 1979, r. Joanne Lee, i. Janet Le-
igh)
18.00	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Marcia nuziale (kom., It. 1966, r. Marco Ferreri, i. Ugo Tognazzi)
TELEFRIULI____________
12.00	Nan.: Bovs and Girls
12.30	Nanizanka: Detective in pantofole
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: James
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Vesti
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	TV film: Rallv (r. Sergio Martino, 4. del)
22.00	Nanizanka: La grande barriera
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
23.30	Dnevnik
0.10 Rubrika: Il salotto di Franca
1.20	Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina;
15.00	Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (34. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes;
13.30	Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan;
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.00	Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Voila, studio je nared; 11.30 Ita-liana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba;
15.00	Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje Z; 17.05 Bubbling;
18.00	Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operetne melodije.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Sinoči se je pričel 16. (izredni) pokrajinski kongres KPI
Dvesto dvainštirideset delegatov 130 podpira Occhettovo linijo
»Omedlevice« Čehova v gledališču Verdi
V glavni vlogi nastopa Giorgio Albertazzi
Široka razprava o prenovi komunistične partije, ki se je v zadnjih tednih odvijala po sekcijah, se je sinoči pričela v okviru 16. pokrajinskega kongresa. Dvesto. dvainštirideset delegatov v predstavništvu nad 4300 članov KPI na Goriškem se je sinoči zbralo v konferenčni dvorani na Espomegu ter prisostvovalo uvodni fazi izrednega pokrajinskega kongresa partije, ki je obenem priprava na 19. (izredni) vsedržavni kongres, ki bo, v to so vsi prepričani, prelomnica v življenju italijanske komunistične partije. Zasedanje se bo nadaljevalo danes in jutri, zaključilo pa predvidoma v nedeljo.
Sinoči so delegati in številni gosti, predstavniki političnih strank in družbenopolitičnih organizacij, prisluhnili uvodnemu poročilu Maurizia Salomoni-ja, koordinatorja pokrajinskega tajništva, ki ob odsotnosti tajnika Bucovinija usklajuje delovanje strankinih organov.
V približno tričetrturnem branju poročila se je Salomoni dotaknil kopice vprašanj, ki bodo danes in jutri predmet poglobljene razprave. Uvodoma je opozoril na zgodovinsko pomembnost današnjega trenutka in odločitve, ki se in ki se bodo sprejemale, ocenil dogajanja v evropskem prostoru in položaj v italijanski
družbi, odnose med strankami in cilje, ki si jih komunisti zastavljajo z začetim postopkom temeljite prenove.
V	poročilu je koordinator posebej opozoril na vprašanje manjšin in posebej slovenske manjšine kot specifično vprašanje, ki terja razrešitev, vendar je ta možna le v okviru širše, evropske dimenzije. V poročilu, ki bo nedvomno dobro izhodišče za razpravo je Salomoni precej osti namenil krščanski demokraciji in socialistom. Krščanski demokraciji, ki že več kakor štiri desetletja blokira italijanski družbeno-politični sistem, socialistom, ki da s svojo vlogo pomagajo ohranjati KD ta sistem. Nekaj bodic je letelo tudi na račun krajevnih (goriških) upraviteljev in zlasti župana.
V	sklepnem delu poročila je Salomoni, razumljivo, ponudil roko za skupno nastopanje na skorajšnjih upravnih volitvah: t manjših občinah si bo partija prizadevala za sestavo skupnih naprednih levo usmerjenih sil, v občinah kjer bodo volitve po proporčnem sistemu pa bodo tudi skušali ustvariti široke koalicije strank in gibanj. Liste bodo odprte tudi neodvisnim kandidatom.
Na dan je v dokaj polemičnem tonu prišlo tudi vprašanje gradnje nove bol-
nišnice v Gorici. Gre za vprašanje okrog katerega se bo, kot se že jasno nakazuje, pletla ostra polemika v predvolilnem boju tudi drugih strank.
S sinočnjega uvodnega dela 16. pokrajinskega kongresa velja omeniti še trenutek ko so v dvorani s šopkom rož počastili 90-letno Gisello Fontanot in prisotnost člana vsedržavnega partijskega vodstva Sergia Segreja, ministra v senci za vprašanja odnosov z Gospodarsko skupnostjo in pa pozdrav Aleksandre Devetak v slovenščini.
Sinočnji prvi del kongresa se je sklenil s pozdravi predstavnikov strank in gibanj, med njimi predstavnika ZKS -stranke demokratične prenove iz Nove Gorice, Brulca.
Danes bodo predvidoma predstavili tri kongresne dokumente in začeli razpravo. Kakor smo že pred dnevi poročali ima Occhettova struja, ki se prepoznava v kongresnem dokumentu št. 1, v pokrajinskem merilu skoraj 54 odstotkov glasov, skoraj 38 odstotkov glasov je zbral dokument št. 2, okrog devet pa dokument št. 3. Delegati so takole .porazdeljeni: 130 Occhettova struja, 89 Nattova struja, 23 pristaši Cossuttove linije.
V Gorici bo drevi ob 20.30 v Verdijevi dvorani, gostovala gledališka skupina Teatro d'Arte z delom Antona Pavloviča Čehova "Omedlevice - Sve-nimenti". V glavni vlogi nastopa priznani gledališki igralec Giorgio Albertazzi, poleg njega pa še Mariange-la D'Abbraccio, Gianfranco Barra in Gigi Savoia.
Čehovo delo (v dveh dejanjihjje režiral Antonio Calenda, za sceno je poskrbel Nicola Rubertelli, glasbene vložke pa je napisal Germano Maz-zocchetti. Scensko prilagoditev je pripravil sam Albertazzi, ki nedvomno spada med vrhunske italijanske gledališke ustvarjalce. Drevišnja predstava ne spada v letošnji abonma italijanskega deželnega gledališča. Predprodaja vstopnic v turistični agenciji Ap-piani in uro pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča. Vstopnica velja 20 tisoč lir, znižana 15 oziroma 10 tisoč.
Naslednja gledališka uporizoritev, tokrat v okviru abonmajske sezone, bo na sporedu sredi marca. Še prej, 28. februarja pa bo v Gorici, v okviru revije Gledališče danes, predstava "Via-colvento" G. Vereja in M. Cingue. V
okviru omenjene revije je sredi marca napovedan tudi nastop Flavia Buccija z delom "Bella vita" L. Pirandella in "L'amicizia" E. De Filippa. 19. aprila pa bo v okviru revije gledališč predstava čarovnik Houdini (II mago Hou-dini) s Sergiom Binijem.
KULTURNI
DOM
Odprtje samostojne likovne razstave slikarja in grafika
Staneta Zerka
Danes, 16. t. m., ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici
Avtocesta: kmalu odločitev o trasi
Pri Vrtojbi in pri Razdrtem že nekaj mesecev potekajo dela za zgraditev odcepov bodoče avtoceste, ni pa še bila sprejeta odločitev glede trase avtoceste v zgornji Vipavski dolini, na območju ajdovske občine.
Vendar se zdi, da bodo v ajdovski skupščini v zelo kratkem vendarle sprejeli odločitev in s tem prižgali zeleno luč za avtocesto.
Pri cestnem inženiringu so prav pred kratkim spet vzeli v pretres obe
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Tennessee Williams
TETOVIRANA ROŽA
Režija MARIO URŠIČ
V nedeljo, 18. t. m., ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu -izven abonmaja.
Predstava je v Trstu ter abonenti in izven imajo na razpolago brezplačni avtobus.
Prijave še danes, 16. t. m., v Kulturnem domu v Gorici.
varianti bodoče prometnice. Osnovno, oziroma prvotno traso in severno različico. Analizo o obsegu škode na kmetijskih zemljiščih, kakor tudi analizo stroškov je pripravila delovna skupina SEPO, ki so jo sestavljali sodelavci instituta Jožef Stefan in Zagrebškega gradbenega inštituta.
Sprejemljivejša je, kot je slišati, severna različica. To pomeni trasa, ki bi tekla bliže obstoječi regionalni cesti. S tako odločitvijo bodo seznanili delegate ajdovske občinske skupščine, ki bodo o tem odločali predvidoma že v marcu.
Skupina SEPO je predlagala še tretjo različico: južno različico. Cesta bi v tem primeru potekala južno od osnovne trase, nekako vzporedno z Vipavo.
Če bo ajdovska skupščina potrdila oziroma odločila za severno traso, bo to pomnenilo dodaten strošek 2, 1 milijona dolarjev, bo pa ob tem manjša škoda na kmetijskih zemljiščih. Prav ta element so upoštevali pri Cestnem inženiringu, ko so oblikovali predlog.
Dela naj bi stekla, seveda, če ne bo vmes novih zapletov, še letos.
Ob tem velja zabeležiti, da je trasa avtoceste na območju novogoriške ob-čune, na odseku med državno mejo in Selom že dokončna in da tu ni spornih vprašanj.
Sodelovanje zlasti na področju kulture
Srečanje med upravitelji Nove Gorice in Tipane
Potreba po večjem sodelovanju na kulturnem, gospodarskem in predvsem turističnem področju: to so bile glavne teme razgovora med predstavniki novogoriške občine in Občine Ti-pana. Srečanja so se z novogoriške strani, ob županu Albertu Bevčiču s sodelavci, udeležili tudi načelnica Kulturnega doma Alenka Saksida, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice Davorin Škarabot in predsednik Turističnega društva Dušan Luin. Občino Tipana pa sta zastopala župan Armando Noacco in občinski svetovalec Sandro Pascolo.
Predstavnika občinske uprave iz Benečije, ki je pobratena s Krajevno skupnostjo Grčna, sta se na srečanju zavzemala, da bi v bodočem prišlo do pospešenih kulturnih izmenjav. S tem v zvezi naj bi v letošnji sezoni pripravili v Novi Gorici Kulturne dneve Tipane. Ob tem pa naj bi se nadaljevala kulturna izmenjava, predvsem med ljubiteljskimi kulturnimi skupinami. Ob tem so se na srečanju domenili, naj bi del sredstev, ki jih republiški komite za kulturo dodeljuje za knjižnice, namenili obogatitvi tipanske knjižnice. V ta sklop kulturnega sodelovanja naj bi vključili tudi novogoriški muzej, ki bi sodeloval pri etnoloških raziskavah tega predela Beneške Slovenije.
Kar zadeva gospodarsko področje, so izhodiščne možnosti sodelovanja manj ugodne, saj teritorialna oddaljenost obeh občin ne dovoljuje tesnejšega medsebojnega sodelovanja. Kljub temu pa si bodo odgovorni dejavniki prizadevali, da bi le prišlo do vidnejših znakov gospodarskega sodelovanja.
Več pa je možnosti na turističnem področju. Ob sodelovanju pri sestavljanju dvoježičnih publikacij, so sklenili, da bodo podaljšali čas odprtja prehoda pri Mostu na Nediži, ki Tipa-no veže z Breginjskim kotom.
Na srečanju v Novi Gorici so se dogovorili tudi o obogatitvi tečaja slovenščine. Pouk slovenščine bodo namreč priredili tudi za učence osnovnih šol. Domenili so se tudi, da bo skupina otrok iz Tipane za teden dni letovala v Novi Gorici.
Obvestilo
«
Goriški župan je izdal ukaz o obveznem odstranjevanju in uničevanju koruznih stebel s ciljem preprečevanja širjenja koruznega zavijača in drugih zajedalcev. Koruzna stebla je treba odstraniti z njiv do 15. aprila. Koruzna stebla se lahko uporabi za nastilj.
SLOVENSKA KOMISIJA PRI JVKC in
SKRD JADRO PRIREJATA
dan
slovenske kulture
Danes, 16. t. m., ob 19.30 v rajonski dvorani v Selcah
Na sporedu predvajanje filma
Zamejci
__________razstave___________
V razstavni galeriji Meblo v Novi Gorici bodo drevi ob 18. uri, odprli razstavo del slikarja Mihe Maleša. Na ogled bo do vključno 3. marca.
razna obvestila
KD Kras Dol-Poijane prireja 18. t. m„ ob 17. uri proslavo ob dnevu slovenske kulture. Nastopala bo dramska skupina "Kraški dom" iz Repentabra. Režija Drago Gorup.
čestitke
Aldu in Bernardi se je rodil drugoro-jenček David. Vsem toplo čestita KD Kras iz Dola-Poljan.
Omika res na višku storilci pa neznani
»Običajni« neznanci, ki ob sodelovanju noči radi pustijo za seboj znake svoje omike, so se v noči na sredo izkazali pred barom Garibaldi na Korzu Italija, nedaleč od naše goriške redakcije. Ob vhodu v lokal je lastnik, da bi pač prispeval k lepši zunanjosti bara, namestil dve večji posodi z zelenjem.
Nepridipravi so ponoči izruli grmičevje in zvrnili betonski vazi. Vsak dodaten komentar bi bil odveč. (Foto M. Čubej)
Zaskrbljenost in protest uslužbencev Avtonomne turistične ustanove Gradeža
izleti
SPD Gorica vabi člane in prijatelje na prvi spomladanski pohod v Štmaver, v nedeljo, 18. t. m. Zbirališče pri pevm-skem mostu na goriški strani ob 14. uri.
V sredo je delegacija uslužbencev turistične ustanove iz Gradeža manifestirala po goriških ulicah zaradi nerešenih vprašanj glede pristojnosti in upravljanja plaže. Zelo nejasen položaj in zavlačevanje glede trajnejših odločitev lahko namreč ogrozita reden začetek turistične sezone do katere ni več daleč. Posledice pa bi bile v takem primeru zelo hude, ob upoštevanju lanske, ne ravno ugodne sezone. Zato je delegacija uslužbencev turistične ustanove (vseh je okrog 300), ki jih je vodil pokrajinski tajnik zveznega sindikata CGIL Giuliano Bon obiskala predsednika goriške pokrajinske uprave Gianfranca Criscija. Bon je predsedniku Pokrajine obrazložil pereč problem, ki zavira uspešno in pravočasno programiranje letošnje poletne sezone. Gre za že vrsto let prisotno vprašanje kdo naj upravlja z javno plažo v Gra-dežu. Lastnik koncesije je občina v Gradežu, ki pa je upravljanje, vsa leta doslej, poverila Avtonomni turistični ustanovi. S tako režijo pa menda vsi niso zadovoljni. Slišati je tudi pritiske,
oziroma zahteve, naj bi plažo odprli, oziroma dali v zakup tudi zasebnikom. Gradeška plaža, čeprav je javna, je namreč zaprta. V tem naj bi tisti, ki se zavzemajo za odpravo dosedanjega načina uprave, videli glavni kamen spotike in obenem opore za svoje zahteve. Po drugi strani ne gre zmanjševati pomena tega objekta na področju zaposlovanja. V sezoni je namreč zaposlenih z dejavnostmi na in ob plaži okrog tristo oseb, kar za Gradež prav gotrovo ni malo.
Bon je med drugim izrazil bojazen, da ne bi prišlo do privatizacije omenjene plaže, kar bi sprožilo še večjo krizo. Predsednik Crisci je zagotovil, da bo nemudoma sprožil problem pri deželnemu predsedniku Adrianu Biasuttiju, ki je pristojen za izdajo omenjenega dovoljenja. Istočasno bo goriška pokrajinska uprava, je dejal Crisci, posredovala na ministrstvu za trgovsko mornarico, da bi izdalo dovoljenje za upravljanje plaže za nadaljnjih 25 let. Le na ta način bi namreč lahko turistični delavci v Gradežu lahko izdelali učinkovit investicijski program.
Gandin ostaja predsednik
Na ponedeljkovi glavni skupščini Konzorcija za industrijski razvoj je bil za predsednika te ustanove potrjen Gianfranco Gandin, na mesto podpredsednika pa imenovan Ferruccio Fantini. Člane upravnega sveta ustanove bodo potrdili na prihodnji skupščini, kajti razne ustanove še niso poskrbele za imenovanje svojih predstavnikov, oziroma za potrditev dosedanjih.
Tudi na tej skupščini je bil govor o iskanju novih zazidalnih površin za potrebe industrije. Konkretneje naj bi čimprej opredelili področje,
ki bi ga postopoma začeli pripravljati (opremljati) za industrijske gradnje, ker je prvotno območje industrijske cone v glavnem pozidano, oziroma so zazidalne enote v glavnem oddane.
Na skupščini so nadalje osvojili predlog o poveritvi naloga načrtovalcu za izvedbo zadnje faze urbanizacijskih del na območju industrijske cone. Proračunska vrednost del, ki zadevajo šest zazidalnih enot, za prav toliko podjetij, znaša okrog milijardo lir. Dela se nanašajo na izgradnjo cest, javne razsvetljave, kanalizacije itd.
_______________kino__________________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Due occhi diaboli-ci«. Prepovedan mladini pod 14. letom-
VERDI 18.00-22.00 »She - Devil«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Aha ricerca della valle incantata«. Risani film.
rr’ v« v
Trzic
COMUNALE 18.00-22.00 »Sono affari di famiglia«.
EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Indio«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Moonwal-ker«, 20.00 »Zadnja Kristusova skušnjava«. Filmsko gledališče: 18.15-20.15 »Pod udarcem zakona«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Gadje ma-turirajo«, 22.00 »Nikoli ne spi sama«.
DESKLE 19.30 »Dva vraga iz Chicaga«-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Aha salute - Ul. Cosulich 117 - te ' 711315.
__________pogrebi____________
Danes ob 14.00 Avguštin (Justo) Naru šič iz splošne bolnišnice v cerkev in n pokopališče v Rupi.
Dodatne ponovitve »Tetovirane rože«
Koncert Igorja Kureta in Francesce Frigotto
Po velikem odmevu in uspehu, ki ga je imela zadnja predstava Slovenskega stalnega gledališča »Tetovirana roža«, se je vodstvo našega teatra odločilo, da ponovi VVilliamsovo delo tudi v nedeljo. To bo priložnost za vse »zamudnike«, da pridejo v tržaški Kulturni dom in si ogledajo igro izvrstne protagonistke Mirande Caharije in drugih, ki jih je režijsko vodil letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Mario Uršič. Skratka, dodatna priložnost za ogled umetniško polne predstave	'	(foto Montenero)
V nedeljo, 11. t. m., je bil v Prosvetnem domu na Opčinah koncert violinista Igorja Kureta in harfistke Francesce Frigotto. Koncert je priredilo Slovensko kulturno društvo Tabor, ki že vrsto let organizira zanimive glasbene večere.
Igor Kuret, bivši gojenec Glasbene matice, je diplomiral iz violine na tržaškem konservatoriju. Izpopolnjeval se je v Ljubljani, Fiesolah, Kolnu, Diisseldorfu in Hannovru pri svetovno znanih mojstrih. Igor Kuret se posveča predvsem pedagoškemu delu s številnimi mednarodnimi seminarji in predavanji. Naj omenimo, da je profesor Kuret to poletje organiziral, na pobudo slavnega violinista Menuhina, Mednarodno poletno šolo za mlade glasbenike, ki je žela velik uspeh in pozitiven odmev v javnosti.
Harfistka Francesca Frigotto je opravila študij v rojstnem mestu Boc-nu. Žela je veliko priznanj na raznih mednarodnih tekmovanjih in zasedla prvo mesto na tekmovanju, ki ga je leta 1987 organizirala italijanska Radiotelevizija. Uspešno koncertira tudi kot solistka z raznimi orkestri.
Program, ki sta nam ga nastopajoča predstavila, je obsegal skladbe z obdobja galantnega stila, z izjemo zaključne Donizzettijeve Sonate. "Stile galante" je izraz, ki označuje glasbeni okus, ali bolje značilnosti glasbenih del, ki so se razvile v obdobju Rokokoja, torej v drugi polovici 18. stoletja. Pričujoči stil je prehodnega značaja med obdobjem baroka in poznejšim
obcjobjem klasicizma; zanj je značilna eleganca glasbenih oblik, lahkotnost izraznih sredstev in včasih celo površnost, pri poprečnih skladateljih.
Tako poslušalcu ni bilo treba napenjati ušes in možganov, da bi prodrl do dna, do bistva skladbam. Nasprotno, glasba je švignila mimo njega, ne da bi ga prizadela ali ga duhovno obogatila. Glasbe torej, primerna za sproščeno nedeljsko popoldne.
'Program pa je bil nič koliko zanimiv z muzikološkega pogleda. Namreč, že neobičajna zasedba harfa-vio-lina je marsikaterega glasbenega "molja" privabila, da se je v neprijetnem dežju premaknil do openskega Prosvetnega doma; da ne govorimo pa o skladateljih (Rusta, Krumpholza, Boildieua), katerih imena le poredkoma zasledimo v knjigah glasbene zgodovine in toliko redkeje na ovitkih plošč tudi znanih firm.
V gledališču Ananian lepa pobuda na poti k zbliževanju
Živimo drug ob drugem in se premalo poznamo
Ko so me povabili, da bi si ogledala Predstavo narečne gledališke skupine »I Grembani« z naslovom »Sangue carsolin«, sem bila prepričana, da bom Prisostvovala predstavi, ki bo sicer vesela in zabavna že zato, ker bo odigrana v tržaškem narečju, a nič več.
No, veselja in zabave res ni manjkalo; a razen tega je predstava nudila še marsikaj drugega, kar je njene dimenzije razširilo in skozi smeh in zabavo nakazalo vrsto problemov, ki nas kot prebivalce, pa naj bomo slovenske ali italijanske narodnosti, zadevajo.
Zgodba, ki jo je spisal Gianfranco Gabrieli! (v komediji tudi glavni protagonist in režiser) je sicer preprosta. Mlado kraško dekle si želi fanta, toda ne Kraševca, temveč meščana; takšne-9a, ki bo znal govoriti o rožcah, ki bo Poznal pesnike, pisatelje, ki bo torej “učen«. Očetove želje so seveda čisto (irugačne. Kot kmet in vinogradnik si ^eli za zeta domačega fanta, ki se bo ba delo na kmetiji spoznal.
Okrog tega večnega problema, ki ''-ajema želje in hotenja starejše in btlade generacije, je avtor spletel še Vrsto drugih situacij. Predvsem je postavil vso zadevo v repentabrsko obči-bo, kar pomeni, da so bili protagonisti bornačini, torej Slovenci, čeprav so v ‘Comediji govorili tržaški dialekt. Tudi 'mena in priimki, ki jih je avtor iskal, bili slovenski: Dragica, Danica, Stanko, Milena, Nadja, Katja, Boris jm. Celo don Vincenzo, ki je V igri mdi nastopal, se je preimenoval v don vmka.
K sodelovanju je skupina pritegnila Udi skupino mladih Repencev, članov uomačega društva »Kraški dom«, pa še Renza Tavčarja, tudi domačina, ki je ?ral na diatonično harmoniko. Zapro-je tudi skupino »Stu ledi« za na-0une noše, v katerih so glavni prota-9°nisti nastopali (nekaj mladih fantov b deklet, oblečenih v naše noše, je em sprejemalo gledalce pri vratih). Tako se je vsa zgodba začela, pre-Pfetala in tudi končala s plesom mla-m iz Repna, z igranjem harmonike, s elim nizom slovenskih besed in izra-0v' pa še z našo lepo narodno glasbo, m v to veselo zgodbo je avtor vple-,et še lepe in pomembne besede - pri-tbteljstvo, razumevanje, sožitje, ljubemu. Morda jim vsi v dvorani nismo Prisluhnili na enak način. Toda sama ®em jih pravilno razumela in razgovor avtorjem, po končani predstavi, mi te samo potrdil, da je bil to tudi nje-9ov namen. »Živimo drug ob drugem,« j?1 je dejal, »pa se premalo poznamo.
e bi se bolje med seboj spoznali, bi mogoče številne ovire za razumevanje udpadle. Tako sem želel spregovoriti ° tsbi' da je treba tudi stare navade in običaje ohranjati, da pa je naloga mla-m, da gradijo nov svet brez sovraš-Va. brez nerazumevanja ali medseboj-boga ločevanja.«
Ljudje so se do solz nasmejali. In ko rf zaPe^a »frajtonarca«, se je tudi v bvorani kak posameznik oglasil in po bhem pritegnil naši pesmi.
Vse se je torej srečno končalo. Ob-Ulstvo je bilo navdušeno, igralci zadovoljni.
Pa vi ste bili zadovoljni, da ste nastopali na odru s tržaško gledališko skupino, sem vprašala harmonikaša Tavčarja. »Vabila smo bili veseli, čeprav nam na začetku ni bilo lahko hoditi na nekaj vaj in potem odigrati v samem mestu kar šest predstav. Toda sprejeli so nas kot svoje. Dobro smo se počutili v njihovi družbi in smo radi zaigrali in zaplesali po naše. Mislim, da nam takšno medsebojno sodelovanje odpira vrata za boljše skupno življenje in sporazumevanje.«
Podobne misli mi je po predstavi povedal tudi Riccardo Raimondi, član omenjene gledališke skupine, ki je želel, da bi se tudi v tem članku v njihovem imenu zahvalila mladim društva Kraški dom in skupini »Stu ledi«.
»Še posebno zahvalo smo pa dolžni družini Pavla in Bogomile Doljak, lastnikoma galerije Bor, ki so nam za predstavo posodili svoje lepe skrinje, prte, vezenine in drugo, da smo lahko obogatili našo sceno. To je predstavo še bolj popestrilo.«
No, Pavel in Bogomila sta pri tej predstavi sodelovala še z vrsto skulptur, krušnih loparjev, ikon in z vrsto lepih vezenin, ki so bili razstavljeni v gledališki veži in tudi v dvorani. Tako so si jih lahko obiskovalci, pred začetkom in ob odmorih, tudi ogledali.
Ko sem odhajala iz dvorane, mi je bilo toplo pri srcu. Pa se v tem našem mestu vendarle nekaj spreminja, sem si po tihem dejala, čeprav moram nekaj priznati: stanujem v našem Kulturnem domu, pa nisem poznala gledališča Ananian, ki je od našega doma oddaljen komaj nekaj sto metrov. Kot jaz ga še mnogi Slovenci prav gotovo ne
poznajo. Toda prav gotovo niti tisti, ki so gledali narečno komedijo, ne poznajo našega gledališča.
To je pa Trst! Morda so pa člani skupine »I Grembani« ubrali pot, ki bi ji morali še mnogi slediti...
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) prizor s predstave
Novi zbirki Zlobca in Snoja
Te dni sta izšli v Ljubljani pri Državni založbi Slovenije dve novi pesniški zbirki pomembnih avtorjev, kot sta Ciril Zlobec in Jože Snoj. Ciril Zlobec je podpisal knjigo z naslovom »Moje_kratke večnosti«, Jože Snoj pa »Čudenja in zrenja«. Pogled vase in pogled prek sebe se v pesniških zbirkah seveda razlikujeta: pri Zlobcu sta zaznamovana z ljubeznijo in blago ironijo meditacije, pri Snoju s filozofskim pogumom sestopanja v praznino bivajočega in iz nje izvirajočo močjo stvari samih po sebi.
O vsem tem je na tiskovni konferenci spregovoril glavni urednik DZS Kajetan Kovič, ki je opazil, da je pri Zlobcu opazen premik k tradicionalnejši pesniški obliki. Snoj pa da se približuje minljivemu izgovarjanju večnosti.
Skladbe so. bile zanimive tudi z ob-likoslovnega vidika, saj se v obdobju galantnega stila počasi razvije sonat-na oblika, ki bo tako važna za kasnejše obdobje klasike. Zanimivo je bilo spoznanje, da v Sonatah Rusta, Krumpholza in Boildieua s težavo zasledimo bitematizem z modulacijskimi mostovi in razvoj z zaključno reprizo, medtem ko so vsi ti elementi prisotni v Spohrovi Sonati, osrednji točki koncerta: torej program je bil sestavljen po logičnem zaporedju.
Poleg tega smo se na nedeljskem koncertu lahko prepričali o številnih izraznih možnosti harfe, zlasti kar se tiče fraziranja, dinamike in pestrosti barv. Izvedba je bila poštena, hvalevredna je bila uspešna skupna igra obeh glasbenikov. Dramatični utrinki v Spohrovi Sonati, čeprav redki in težko pričakovani, so izzveneli prepričljivo in zagrizeno, kar pa je poslušalca najbolj presenetilo, je bila lahkotnost izvedbe, ki je za tako glasbo nujno potrebna.
MARKO OZBIČ
Uspeli prenosi oplemenitene resničnosti na platno
m
Kakor smo pred dnevi zapisali za mojstra Nicolo Sponzo, da je Tržačan, čeprav je po poreklu napol Istran in napol Grk in se je šolal v Grčiji, bomo tudi za Tiziano Fantini zapisali, da je tržaška umetnica, čeprav po rodu ni domačinka in čeprav se je likovni umetnosti zapisala v Milanu, kjer je nekaj časa živela in se strokovno usposabljala.
Tiziana Fantini, ki zagotovo spada med najbolj veljavne umetnice tržaškega likovnega sveta, se je šolala v Milanu na sloviti umetnostni akademiji Bre-ra. V Milanu se je tudi prvič predstavila publiki, toda v Trstu je priredila svojo prvo samostojno razstavo leta 1965, čeprav se je v naše mesto priselila 12 let prej. Od tedaj, torej od 1965. leta pa se je zvrstilo že dvajset njenih samostojnih nastopov, od katerih sedem v Trstu, ostali pa širom po pomembnih središčih severne in srednje Italije.
Svojo sedanjo, osmo razstavo v Trstu je umetnica pripravila v enem središčnih razstavišč, v galeriji II Tribbio, ki jo je dobesedno napolnila s 25 svojimi olji. Ker je Tiziana Fantini poslednjič razstavljala v Trstu pred petimi leti, je tokrat dala na ogled izključno nova dela. In vendar se obiskovalcu njenih razstav v prvem trenutku zazdi, da se je vrnil na razstavo, ki si jo je že ogledal. Tolikšna je namreč izrazna in do neke mere tudi motivna doslednost tržaške likovnice. Seveda bi mogli ali bolje morali dodati, da je njena sedanja umetnost povsem dozorela, vendar hkrati velja poudariti, da se je umetnica že v svojem začetku nastopanja predstavila kot zrela umetnica.
Tiziana Fantini slika ali če hočemo povzema stvarnost, resničnost, ki jo nekako oplemeniteno prenaša na platno. K temu si pomaga s svojo veliko risarsko odnosno slikarsko sposobnostjo ter z bogato barvno paleto, ki pa ni skoraj nikoli živahna, da ne
govorimo kričeča. Nasprotno, tudi njene včasih žive barve blaži neka zagasla koprena, to je očitno tudi na primer v olju, ki prikazuje tržaški osrednji zele-njavno-sadjarsko-cvetlični trg, saj njenemu Ponte-rossu manjka le običajni glasnejši živžav.
Tržaška umetnica izbira motive iz vsakdanjega življenja in je menda na vsakem olju prisoten človek. Kaže pa, da raje obdeluje motive s prisotnostjo mladega človeka, pa naj gre za olje odnosno motiv mladeniča in dekleta v vlaku, za mlad par na klopci v parku, za mladeniča in dekle na skalovju ob morju, da ne govorimo o njenih motivih na plaži itd., itd. Ob tem bi dodali, da se obrazi nekaterih njenih mladeničev ponavljajo in v vseh teh primerih so liki nekoliko statični, kot bi jih umetničina zenica ujela in ustavila v njihovem premikanju in jih položila na platno. In čeprav bi ne mogli reči, da je človeški lik na njenih delih osrednja figura, ker umetnica zelo popolno obdela in dodela celotno platno, bi se drznili trditi, da človeški lik vendarle prihaja v njenih delih še najbolj do izraza.
Da je Tiziana Fantini v Trstu visoko cenjena, je pokazalo odprtje razstave v soboto, 3. t. m., ko se je v galeriji zbralo veliko ljubiteljev njene likovne ustvarjalnosti. Zanimiva in bogata razstava bo trajala še do danes. (Fre)
V Malem salonu Likovnega razstavišča Rihard Jakopič v Ljubljani je na ogled razstava del znanega sarajevskega umetnika Petra Waldegga. O njegovih grafikah je Stane Bernik zapisal, da so »metamorfoze globokega in prizadetega doživljanja okolja, kakor ga živimo danes«.
V finalu italijanskega košarkarskega pokala
Reorganizacija olimpijskega nogometnega turnirja
Knorr zmagal drugič zapored
KNORR - MESSAGGERO 94:83 (52:43)
KNORR: Brunamonti 29, Richardson 24, Bon 5, Binelli 17, Johnson 17, Col-debella 2, Gallinari, Righi.
MESSAGGERO: Shaw 22, Ferry 21, Ricci 6, Lorenzon 15, Premier 19, Bar-gna, Barbiero, Palmieri.
PM: Knorr 14:18, Messaggero 22:32. PON (Binelli (35), Premier (39). TRI TOČKE: Knorr 10:19 (Brunamonti 4:5, Richardson 5:8, Bon 1:6); Messaggero 5:16 (Shaw 4:8, Lorenzon 1:1, Premier 0:2, Ferry 0:5). GLEDALCEV: 6.500.
FORLl — Bolonjski Knorr je drugič zapored in četrtič doslej osvojil italijanski košarkarski pokal in bo tudi v prihodnji sezoni zastopal Italijo v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev.
Tako kot v polfinalu z Rangerjem iz Vareseja sta tudi včeraj nasprotnika strla predvsem beka Brunamonti in Richardson. Veteran NBA je z odlično obrambo v prvem polčasu povsem onesposobil mladega upa ameriške košarke Briana Shawa, kapetan pa je s sijajno desetminutno igro v prvem delu tekme pripomogel k temu; da je Knorr dosegel prepričljivo prednost, ki jo je nato obdržal do konca tekme, čeprav je Messaggero imel v 34. minuti le še štiri točke zaostanka (71:75). V opravičilo Rimljanov, od katerih je sinoči največ pokazal Premier, je treba reči, da so nastopili brez Gilardija, ki se je poškodoval med polfinalno tekmo s Scavolinjem, proti kateremu je bil eden boljših od svojega moštva.
Od danes finale tudi v Jugoslaviji
DUBROVNIK — S polfinalnimi tekmami Jugoplastika - Smelt Olimpija in Crvena zvezda - Gibona se danes začenja sklepni del jugoslovanskega košarkarskega pokala. Ljubljančani z žrebom niso imeli sreče in imajo proti splitskim evropskim prvakom objektivno malo možnosti za uspeh. Zagreb-
ška Gibona je doslej pokal osvojila sedemkrat (vse zmage je dosegla v.prejšnjem desetletju), Crvena zvezda trikrat (1971, 1973, 1975), Jugoplastika dvakrat (1972 in 1977), a Smelt Olimpija še nikoli.
Inter premagal SZ
FOGGIA - V prijateljski nogometni tekmi je milanski prvoligaš Inter z 1:0 (0:0) premagal reprezentanco Sovjetske zveze. Odločilni gol je Cucchi dosegel po enajstmetrovki v 56. minuti.
Še o aferi Douglas - Tyson
CIUDAD MEXICO Predsednik svetovnega boksarskega sveta WBC Jose Sulaiman je izjavil, da bo na skupščini organizacije zahteval, da mora novi prvak v težki kategoriji James Buster Douglas takoj ponuditi re-vanžo premaganemu Tysonu.
Milan in Juventus za odložitev tekme
MILAN Vodstvi Milana in Ju-ventusa sta sporazumno zaprosili za
PARIZ...Včeraj ob polnoči je zapa-
del rok za vpis pilotov formule ena za letošnje svetovno prvenstvo. Do zaprtja uradov v Parizu ni mednarodna avtomobilistična zveza FISA prejela »uradnega opravičila«, ki ga je zahtevala od Brazilca Ayrtona Senne zaradi njegovih izjav & manipulacijah FISA v zvezi z razpletom lanske sezone, češ da je ta favorizirala Prosta pri dodelitvi naslova prvaka 1989.
Predsednik FISA Balestfe je včeraj zjutraj med predstavitvijo avtomobi-
odložitev datuma povratne finalne tekme za italijanski pokal. Tekmo bi morali odigrati 14. marca, to je le tri dni po prvenstvenem derbiju med ekipama v Turinu in v obdobju »vročih« mednarodnih pokalnih nastopov. Ekipi predlagata naj bi srečanje odigrali šele 25. aprila. Prva tekma bo 28. februarja.
Še o »oriundih« v košarki
FORLI Vprašanje liberalizacije nastopa tako imenovanih »oriundov« (tujih igralcev italijanskega porekla) v italijanskem košarkarskem prvoligaškem prvenstvu še odmeva. Zveza FIP in združenje društev sta se dogovorila, da bodo pravilnik izdelali šele na osnovi predlogov združenja igralcev in skupščine vseh društev. Kaže vsekakor, da se opredeljujejo za to, da bi smela društva registrirati po dva »ori-unda«, vendar bi na tekmah lahko nastopal le eden od dveh.
Serra prvakinja
FOPPOLO — Dvajsetletna Piemon-tka Roberta Senna je novo državna prvakinja v veleslalomu.
lističnega maratona Pariz - Moskva -Peking potrdil, da bodo Senni odvzeli superlicenco, če ne bodo prejeli njegove prošnje po pomilostitvi.
Kaj več o zadevi bo moč izvedeti šele danes zjutraj, ko bodo pri FISA preverili, ali je Senna poslal pismo z opravičilom v popoldanskih urah.
Opazovalci menijo, da se bo brazilski as naposled pokoril zvezi, saj je pred nedavnim že plačal 100 tisoč dolarjev globe, ki mu jo je naprtila FISA.
Ne ve se še, ali bo Ajrton Senna smel nastopati v prvenstvu formulo 1
Na 01 več mest za Afriko
Ob priliki svetovnega nogometnega prvenstva v Italiji bodo postavljeni temelji za olimpijski nogometni turnir. Do marca mora mednarodna nogometna zveza FIFA prejeti prijave, junija pa bodo v Rimu žrebali sestavo kvalifikacijskih skupin.
Upanje, da se bo olimpijski turnir še nekoliko »demokratiziral« se je uresničilo. Večkrat je bila namreč izneše-na želja, da bi dali na olimpijskih turnirjih več mesta državam, v katerih nogomet ni posebno razvit, predvsem Afriki.
Pri mednarodni zvezi so za OI v Barceloni sklenili, da bo leta 1992 v končnici sodelovalo kot doslej 16 ekip, in sicer 5 iz Evrope, po 3 iz Afrike in Azije, po dve iz Južne Amerike in Severne Amerike ter zmagovalka dodatnega turnirja, v katerem se bo najprej ena evropska ekipa srečala z Izraelom. Kdor bo to tekmo zmagal bo moral v Avstralijo, kjer se bo srečal z zmagovalko oceanske skupine.
Pet evropskih ekip je bilo tudi na zadnjih OI v Seulu, v prihodnji peterici pa sta že SZ kot nosilka olimpijskega naslova in Španija kot gostiteljica. Kvalifikacije bodo zato odprle pot na OI le trem ekipam iz stare celine in četrti preko srečanj z Izraelom in verjetno Avstralijo.
FIFA je s tako odločitvijo dejansko investirala drugje prednosti zmagovalke in gostiteljice in za tri ali štiri evropske države bo udeležba na olimpijskih igrah že važen cilj in lov na kvalifikacijo bo po vsej verjetnosti stvar prestiža. Nadalje so prestop četrte evropske ekipe otežili s tem, da bo po morebitni zmagi nad Izraelom, odločilno srečanje v Avstraliji.
- Olimpijski nogometni turnirji so pridobili na privlačnosti z novimi kriteriji ocenjevanja poklicnosti nogometašev, ki so iz OI izključeni samo, če so nastopali za SP.
V Seulu sta na primer SZ in Brazilija igrali zelo kakovosten nogomet, ne gre pa pozabiti senzacionalno zmago Zambije nad Italijo s 4:0.
OI v Barceloni bodo priložnost za nov prodor predvsem afriškega nogometa v svetovni vrh. Dober kolektiven uspeh vseh treh ekip in po možnosti ena kolajna bi predstavljala močan pritisk na FIFA za reorganizacijo sistema kvalifikacij za naslednje svetovno prvenstvo. Kljub večjemu številu udeleženk končnice nogometnega SP (24 ekip) se te končnice doslej udeležujeta le dve afriški ekipi. Cilj je seveda v dodatku tretjega mesta za črno celino.
Končnico olimpijskega turnirja bodo odigrali v Barceloni, Zaragozi, Sabadellu in Valencii, (kb)
Na sliki: postavitev temeljnega kamna za olimpijsko naselje v Barceloni.
Jollyjev »Pokal Trsta«
Dve zmagi poletovcev
Na slalomih na Zoncolanu in na Nevejskem sedlu
Mnogi naši smučaiji so se izkazali
Preteklo nedeljo je bilo na kotalkališču Jollyja tekmovanje za »Pokal Trsta 1990«, katerega so se udeležili kotalkarji petih tržaških društev, ki se ukvarjajo s to športno panogo. Sodelovalo je preko 40 kotalkarjev - od naj-mlajših do deželnih mladincev - med njimi tudi kotlkarji openskega Poleta, ki so dosegli dobre rezultate: v kategoriji najmlajših je bila Tanja Romano 4., Karin Crissani pa je zasedla 8. mesto. Med začetniki je največ točk in s tem 1. mesto dosegla Cristiana Merlo, Maja Berzi pa je bila 7. V kategoriji deklic je Dana Furlani zasedla 6. mesto, v kategoriji naraščajnikov je bil Francesco Micalessi 1., Francesca Gurtner pa 3.
Tekmovanje je bilo lepa priložnost za pripravo na bližnji začetek pokrajinskih prvenstev.
V nedeljo so se člani MZSTE-Hobles in posamezni zastopniki Brdine, Brega in Mladine z velikim uspehom udeležili dveh tekem v slalomu, in sicer na Zoncolanu ter na Nevejskem sedlu.
Zlasti spodbuden je bil nastop na Nevejskem sedlu, kjer je med mladinkami Francesca Rapotec (MZSTE-Hobles, Breg) osvojila izvrstno tretje mesto. Proga je bila zelo težka, vseskozi je snežilo, tako da je preizkušnjo od skupno 41 udeleženk končalo le 17 tekmovalk. Prav zato je spodbuden tudi rezultat, ki ga je dosegla Vanessa Mezgec, članica Mladine, ki je pristala na 14. mestu. Sreče pa ni imela Sarah Sosič (MZSTE-Hobles, Devin), ki je padla pri prvem spustu. Zmagala je Mauri Simonetta (SCI Club 70, TS), ki pa spada že v kategorijo članic, s časom 1T9"90. Rapotčeva pa je dosegla čas 1'22"55. Povejmo še, da bo Rapotčeva v dneh 22.-24. t.m. nastopila na italijanskem prvenstvu, na katerem merijo moči predstavniki iz raznih mest Apeninskega polotoka.
Na Nevejskem sedlu so so pomerili tudi fantje, in sicer v kategoriji mladincev. Najvišje se je prebil Taucer David (Brdina), ki je zasedel 8. mesto med skupno 60 vpisanimi.
Tekme pa niso končali Robert Renčelj (MZSTE-Hobles, Devin), Toscano Daniele (MZSTE-Hobles, Devin), Erik Vodopivec (MZSTE-Hobles, Breg), Šuber Marko (Brdina) ter Kosmač Andrej (Breg).
Na Zoncolanu, kjer so bile vremenske razmere še slabše (zaradi megle je bila vidljivost taka, da bi morali tekmovanje pravzaprav odpovedati), so se pomerili cicibani in cici-banke. Slednje niso imele sreče, bile so vse diskvalificirane, ker so zaradi izredno slabe vidljivosti spustile kaka vrata. Nastopile so: Karin in Fjona Mezgec (obe MZSTE-Hobles, Mladina), Nastja Milič (MZSTE-Hobles, SPDT) ter Neda Sancin in Ivana Flego (Breg). Zmaga je pripadla Sanninijevi (Sci Club 70, TS).
Dosti bolje se je tekma končala za našo moško vrsto. Zmagal je Aaron Nider (Sci Club 70, TS) s časom 34"88, naši pa so se tako uvrstili: 8. Peter Furlan (MZSTE-Hobles, Mladina) 46"66; 9. Dimitri Prasel (Breg) 52"90; 10. Andrea Tul (Breg) 1’00'10; 11. Daniel Tence (Mladina) 1'02"46.
Na društveni lestvici (nastopili so predstavniki 10 društev) je Mladina zasedla kar 3. mesto, Breg pa je bil takoj za njo.
obvestila
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 18. t. m., smučarski izlet, združen s tečajem, v Bad Klein-kircheim (Avstrija). Odhod avtobusa bo ob 5.45 z Opčin, ob 5.55 s Proseka, ob 6.05 iz Nabrežine in ob 6.15 iz Ses-Ijana. Vpisovanje po tel. št. 200236.
JK ČUPA
vabi na srečanje z Juretom Šterkom, ki bo predaval na sedežu društva v Ses-Ijanskem zalivu o svojih večkratnih udeležbah na preokooceanskih regatah. Predavanje bo jutri, 17. t. m., ob 16. uri za tečajnike in mladino in ob 20. uri za člane in prijatelje. Na sporedu bodo tudi diapozitivi in videofilm.
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu.
ŠD BREG
obvešča, da je odhod avtobusa za Sap-pado v nedeljo, 18. t. m., ob 5.50 iz Doline, 6. uri iz Boljunca in 6.15 iz Boršta. Priporočamo točnost!
naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih - naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih
Na Goriškem
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Dekleta, ki branijo slovenske barve v tej kategoriji so tokrat igrale s spremenljivo srečo. Agorest je prepričljivo premagal sicer šibko ekipo Svag Di-zorz in se zadržuje na zgornjem delu razpredelnice. Igralke Soče Cassa di Risparmio pa so zapustile poražene domače igrišče.
SOČA CASSA Dl RISPARMIO -
LIBERTAS CORMONS	1:3
(15:8, 10:15, 9:15, 8:15)
SOČA: E., S., A. in M. Černič, Tuniz, Devetak, S. in K. Princi, Florenin.
V	prvem setu so sočanke precej zaostajale (3:8), vendar so z dobro igro uspele osvojiti prvi set. Vse je kazalo, da bodo naše predstavnice igrale še tako naprej. V drugem setu so pri vodstvu 8:3 popolnoma popustile, kar so nasprotnice lepo izkoristile. Porazu je botroval predvsem slab sprejem. Sočanke so igrale pod lastnimi sposobnostmi, saj bi sicer morale zmagati s čistim 3:0. Nasprotnice se v tehnični elementih igre niso posebno izkazale, vendar so prikazali zadostno homogenost. Sočanke niso igrale dovolj zbrano in enotno, da bi lahko zmagale. (E.
Č.)
IZIDI 8. KOLA: Villesse - Farra 3:2; Azzurra - Acli Ronchi 0:3; Agorest -Svag Dizorz 3:0; Grado - Šale Sicilia 3:0; Soča - Lib. Cormons 1:3; Mossa -Fincantieri 3:1.
LESTVICA: Mossa 16, Acli Ronchi 14, Lib. Cormons 12, Agorest 10, Azzurra, Farra, Fincantieri 8, Soča Cassa di Risparmio, Pall. Grado 6, Corridoni Šale Sicilia, Svag Dizorz in Villesse 2 točki.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V	petem kolu so se slovenske‘ekipe kar dobro odrezale. Drugouvrščena Soča SOBEMA je zmagala in je sama na drugem mestu, Naš prapor pa se je
prebil na tretje mesto. 01ympia pa je tokrat zapustila poražena igrišče. Pri Goričanih se je nemara nekaj zataknilo, saj je to že tretji zaporedni poraz.
LIBERTAS KRMIN -
SOČA SOBEMA
0:3 (3:15, 6:15, 6:15)
SOČA SOBEMA: Š. Cotič, M. Cotič, I. Cotič, Battisti, Pellegrin, Muscao, Tomšič, Pisk, Pahor.
Tudi tokrat so sočani zmagali v gosteh. Sovodenjski odbojkarji so tudi brez trenerja Jelaviča z lahkoto premagali skromne domačine. Tekma je trajala zelo malo (le 44 minut) in ni bila posebno zanimiva, saj je bila razlika med ekipama res prevelika. To je bila le dobra trening tekma za bodoče napornejše nastope. (C. Pellegrin)
IZIDI 5. KOLA: Naš prapor - Armo-nia e Salute 3:1; Staranzano - Intrepida 3:1; Soča SOBEMA - Grado 3:1; Caldi-ni - 01ympia 3:2; Lib. Cormons - Soča SOBEMA 0:3.
LESTVICA: Caldini 10, Soča SOBEMA 8, Naš prapor, Grado, Staranzano 6, 01ympia, Intrepida 4, Armonia e salute, Lib. Cormons 2, Acli Ronchi 0 točk.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
01ympia je pospravila svojo drugo prvenstveno zmago in je sedaj na drugem mestu razpredelnice. Na najvišji stopnički sameva Šanson iz Ločnika, ki še ni doživel poraza.
IZIDI 4. KOLA: Acli Ronchi - Lib. Gorizia 0:3, 01ympia - Sagrado 3:0; počivali sta Morarese in Šanson.
LESTVICA: Šanson 6, 01ympia, Lib. Gorizia 4, Sagrado 2, Acli Ronchi, Morarese 0 točk.
UNDER 16 ŽENSKE
SKUPINA A
Od devetega kola sta bili odigrani le dve srečanji, najvažnejši tekmi, kjer nastopata prvouvrščena Soča Gostilna
Devetak in Villacher Bier pa bosta na sporedu v prihodnjih dneh.
SOČA GOSTILNA DEVETAK -
LIBERTAS GORIZIA	3:0
(15:4, 15:10, 15:3)
SOČA: E., M., S., A. in V. Černič, Devetak, Princi, Tuniz, Pellegrin.
V	dobre pol ure so sočanke opravile z dokaj skromnejšimi nasprotnicami iz Gorice. Naše so igrale dobro v napadu, tudi servis je dobro deloval, le sprejem je še nekoliko pomankljiv. Nekoliko kritično je bilo le v drugem setu, ko so sočanke zaigrale manj zbrano in s svojimi napakami dale možnost nasprotnicam, da so si nabrale kar deset točk. (E. Č.)
IZIDA 9. KOLA: Fresco Discount -Grado 0:3; Peli. Meri - Torriana 1:3.
LfeSTVICA: Soča Gostilna Devetak 16, Villacher Bier, Soteco Torriana 14, Grado 10, Peli. Meri 6, Svag. Dizorz, Lib. Gorizia 4, Fresco Discount 0 točk; Soča, Lib: Gorizia, Svag Dizorz in Villacher Bier imajo tekmo manj. SKUPINA B
V	skupini B je 01ympia premagana zapustila domačo telovadnico. Villesse ji je namreč iztrgala le set.
OLVMPIA -
LIBERTAS VILLESSE	1:3
(10:15, 15:12, 11:15, 10:15)
OLVMPIA: Bratina, Brisco, De Biasi, Corsi, Bevilacgua, Zotti, Komjanc, Princi, Bulfoni, Miklus.
Domačinke so na domačem igrišču presenetljivo klonile povprečni ekipi iz Vileša. Igralke Oympie so sicer v prvem setu vodile kar 10:7, v tretjem celo 10:2, a so oba seta izgubile. V četrtem nizu so gostujoče igralke z dobrimi servisi povedle 7:0 in kasneje vodile 10:6. V tem delu so domačinke dobro reagirale in vse je kazalo, da bo prišlo do preobrata, vendar jim to ni uspelo.
Poglavje zase je bilo na tej tekmi sojenje. Sodnik je s svojimi nerazumljivimi odločitvami razburjal obe ekipi
in gledalce, ki preprosto niso dojeli, kaj se dogaja in kako sploh igrati. V vrsti 01ympie sta prvič uspešno zaigrali Lucia Princi in Evelin Bulfoni.
IZID 8. KOLA: 01ympia - Villesse 1:3.
LESTVICA: Fresco Discount 12, Šanson 10, 01ympia, Pieris 6, Lib. Villesse 4, Farra in Agorest 2 točki.
UNDER 14 MOŠKI
V	tem prvenstvu nastopajo le tri ekipe, od katerih sta dve slovenski. Zdi se, da bo boj za prvo mesto pravzaprav osebna zadeva med 01ympio in OK Valom. V prvi tekmi sta se pomerila prav slovenski šesterki in 01ympia je odnesla zmago. V drugem kolu je 01ympia počivala, OK Val pa je premagal Acli Ronchi. Po dveh odigranih tekmah je stanje na lestvici sledeče: 01ympia in OK Val 2, Acli Ronchi 0 točk.
UNDER13 ŽENSKE
V	tem kolu je prišla do zmage le 01ympia, ki je z gladkim izidom odpravila v derbiju Dom Robo (15:6, 15:2, 15:5), Soča pa tokrat ni odigrala prvenstvene tekme.
OLVMPIA - DOM AGOREST 3:0
(15:6, 16:14, 15:5)
OLVMPIA: Miklus, Bulfoni, Zotti, Lutman, Dorni, Alban, Brajnik.
DOM AGOREST: Miklus, Černič, Zavadlav, Lutman, Pavio, Kočina, Lavrenčič, Leghissa, Olgiami, Peric.
01ympia je kljub odsotnosti dveh standardnih igralk prepričljivo premagala dobro ekipo Agoresta. Tekma je bila praktično odločena v 2. nizu, ko so domačinke vodile že 9:0 in so nato z nekolikšnimi težavami set uspešno zaključile.
IZIDI 13. KOLA: Intrepida - Pieris 3:0; Pro Romans - Staranzano 3:0; 01ympia - Dom Robo 3:0; Acli Ronchi - Torriana 3:0; Sagrado - Soča n.o.
LESTVICA: Sagrado 35, Pro Romans 25, Acli Ronchi 24, Intrepida 23, 01ym-pia 20, Soča Čerimpex 19, Torriana, Sagrado 15, Dom Robo 10, Pieris 3 točke. (MJ)
ŽENSKI TURNIR V SUPERMINIODBOJKI
Prejšnjo soboto je Agorest priredil zanimiv že drugi turnir v supermini odbojki za dekleta. Vse tekme so bile v telovadnici goriškega Kulturnega doma. Na turnirju so se med seboj pomerile sledeče ekipe: Dom Robo B, Soča A in Ločnik. Turnir so zasluženo osvojile mlade predstavnice Soče. Za ekipo Dom Robo B so nastopale: Pizzo, Peric, Frandolič, Ferfoglia.
REZULTATI: Dom Robo B - Ločnik 2:0 (15:8, 15:12), Soča A - Ločnik 2:0 (15:7, 15:4), Soča A - Dom Robo B 2:0 (15:10, 15:7). (Miran Strgar)
Na Tržaškem UNDER14 ŽENSKE
SKUPINA A
SLOGA SKLAD MITJA ČUK -
BOR FRIULEXPORT A	0:2
(6:15, 2:15)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Cioc-chi, Carli, Živec, Perini, Toros, Ferlu-ga, Milič, Stoper, Mahnič^ Radetti.
BOR FRIULEXPORT: Cok, Gregori, Legovich, Neubauer, Vitez, Vodopi' vec, Zubalič, Flego.
V anticipirani tekmi zadnjega kola prvega dela je bil v Repnu tretji slovenski derbi v tej skupini. Po pričakovanjih so premočno zmagale igralke Bora Friulexport, ki so tudi glavni kandidat, da drugič zapored osvojijo naslov pokrajinskega prvaka under O. Bolje so se jim slogašice upirale v drugem nizu, čeprav so dosegle manj točk kot v prvem. Na dan je prišla predvsem večja rutiniranost borovk-
(INKA)
Jutri v moški košarkarski D Ugi
Bor Radenska mora zmagati!
Velik podvig, ki so ga v prejšnjem kolu D lige dosegli borovi košarkarji, s tem da so premagali vodilnega na lestvici, moštvo videmskega Virtusa, je mimo. Jutri čaka naše fante, spet v telovadnici doma Ervatti, verjetno še težja naloga. Na sporedu bo namreč pravi derbi za obstanek v ligi z Auto-sandro.
»Nepričakovana in lepa zmaga ter zlata vredni točki se bosta izničili, če ne premagamo Autosandre,« je zelo realno dejal borov trener Andrej Žagar pred jutrišnjim zelo pomembnim srečanjem.
»Autosandra je v zadnjem kolu izgubila v gosteh, ni pa odpisana in se pori kot mi za obstanek v ligi. Ekipa je glede postave nižja od naše in tu naj bi bila naša prednost, je pa hitrejša in zelo nevarna v protinapadu. Ce se bomo uspeli z dobrim skokom tako v obrambi kot v napadu uveljaviti, potem lahko pričakujemo novi točki, ki bosta za nas ključni za obstanek v ligi,« je še dodal borov trener.
V borovem taboru so vsi zdravi, le Kneipp ima še rahle težave s poškodbo. Iz vojske se je vrnil še Kovačič, tako da bodo naši nastopili s popolno Postavo. Za to izredno pomebno srečanje, je seveda dobrodošla tudi pomoč ne samo borovih navijačev, temveč vseh, ki jim je naša košarka pri srcu. Tekma Autosandra - Bor Radenska bo jutri v telovadnici doma Ervatti s pričetkom ob 18.30. (jan)
Promocijsko prvenstvo Jutri slovenski derbi med Cicibono in Kontovelom
Osrednja tekma drugega povratnega kola promocijskega prvenstva na
Tržaškem bo nedvomno nedeljski slovenski derbi na Prvem maju med Cicibono in Kontovelom Electronic Shop.
Medtem ko so v minulem kolu Kon-tovelci osvojili zelo pomembno zmago proti Barcolani in potrdili, da so v odlični formi, pa so cicibonaši, ki so sicer nastopili v okrnjeni postavi, izgubili proti Stelli Azzurri.
Pred nedeljskim derbijem je cicibo-nin trener Mario Mari takole izjavil: »Ogledal sem si srečanje med Konto-velci in Barcolano. Kontovelci so me navdušili. Zadnje čase je v naši ekipi nekaj poškodovanih igralcev, spet drugi pa so komaj preboleli gripo, tako da nismo mogli redno vaditi. Vseeno upam, da bomo v nedeljo priča lepemu in zanimivemu derbiju.«
Tekma Cicibona - Kontovel Electronic Shop bo v nedeljo ob 11. uri na Prvem maju v Trstu, (jan)
Domovci proti UGG
Brumnovi varovanci bodo jutri pred težko nalogo, saj bodo gostovali v mrzli športni palači v Podgori proti solidni ekipi UGG Del Do. Naši so prav proti temu nasprotniku v prvem delu prvenstva doživeli najhujši poraz, saj so takrat zaigrali dokaj nezbrano in povsem neučinkovito v napadu. Zato bodo tokrat želeli popraviti neuspeh prvega srečanja. V prejšnjem kolu so belo-rdeči končno dosegli novo zmago, kar je nedvomno dalo ekipi novega elana. Naši bodo tudi tokrat igrali brez Košute, ki je oblekel vojaško suknjo. Srečanje bo v športni palači v Podgori ob 20. uri. (af)
Strogi ukrepi tržaške nogometne disciplinske komisije v 3. AL
Po ostrih ukrepih deželne nogometne disciplinske komisije, ki je med drugimi izključila nogometaša Primorja Livana za kar 5 kol, je tudi tržaška pokrajinska nogometna disciplina na svoji zadnji seji sprejela dokaj stroge ukrepe proti nekaterim igralcem ekip, ki nastopajo v 3. nogometni amaterski ligi in v mladinskih prvenstvih.
V	3. nogometni amaterski ligi je med drugimi nogometaši izključila tudi Valterja Kukaricha (Kras) in Petra Kozino (Breg), vsakega za dve koli, ker sta kila izključena na nedeljski tekmi. Za eno kolo so bili izključeni Gabriele Alber-tini in Mitja Žagar (oba Kras) zaradi izključitve ter Stefano Girardi (Gaja) zaradi četrtega opomina.
Med spremljevalci ekip je bil krasov spremljevalec Danilo Rebula kaznovan s prepovedjo vstopa na nogometna igrišča vse do 11. aprila 'letos »ker je žalil sodnika in bil zato tudi odstranjen z igrišča.«
V	prvenstvu under 18 je bil Peter Kozina (Breg) izključen ža dve koli, za eno kolo pa sta bila izključena Brežana Mauro Luisa in Massimiliano Vižintin. Bregov trener Riccardo Cino pa je bil izključen do 10. marca, »ker se je ob koncu tekme vedel do sodnika nedostojno«.
V	prvenstvu najmlajših sta bila za eno kolo izključena Maximiljan Grgič in Roberto Umek (oba Zarja).
Sklic reprezentance 3. amaterske lige
Pokrajinski odbor nogometne zveze je sklical reprezentanco 3. amaterske JHle, ki bo sodelovala na deželnem turnirju štirih pokrajin. V reprezentanco so i111! vpoklicani tudi Davide Bullo (Gaja), Mitja Žagar (Kras), Dimitri Ferluga in ^tefano Santi (oba Primorec).
Košarka: Kontovelovi kadeti so premagali Fantoni
Jadran Farco vse boljši
DRŽAVNI MLADINCI
JADRAN FARCO -
AUTOSANDRA	94:91 (50:39)
JADRAN FARCO: Oberdan 22 (3:4), Sterni 8, Gherli, Pertot 11 (3:6), Lesica 5, Sosič 5 (3:4), Stanissa 6, Crisma 37 (4:5).
PM: 13:19. ON: 22. PON: Sterni (28), Pertot (29), Stanissa (35).
Jadranovi mladinci, ki igrajo iz kola v kolo vse bolj zanesljivo, so zasluženo premagali še moštvo Autosandre in se mu oddolžili za poraz iz prvega dela. Naši košarkarji so odlično začeli in v 6. min. že vodili s 25:4. Jadranovci so bili do srede drugega polčasa stalno v vodstvu s prednostjo kakih 15 točk. Domačini so nekoliko popustili le, ker so trije standardni igralci, Stanissa, Pertot in Sterni, zapustili igrišče zaradi petih osebnih napak. Gostje so v 38. min. celo povedli s 4 točkami prednosti (85:81), jadranovci pa so reagirali in zasluženo zmagali. Za novi točki je treba pohvaliti vso ekipo za požrtvovalnost, še posebno pohvalo pa si zasluži Crisma, ki je bil s 37 točkami tudi najboljši strelec srečanja, (jan)
DRŽAVNI KADETI
FOSAM VIDEM - BOR 86:76 (38:44)
BOR: Bajc 2, Simonič 22 (6:9), Debe-Ijuh 28 (5:10), Starec 8 (1:2), Filipčič 1 (1:4), Škabar 4 (0:2), Tomšič 2 (0:1), Pet-tirosso 2, Pavlica 7 (5:7).
3 TOČKE: Debeljuh 3, Starec 1.
Borovcem ni uspel velik podvig, da bi premagali vodilni Fosam iz Vidma. S tem je tudi plavalo po vodi upanje v osvojitev prvega mesta v skupini. Gostje, ki so nastopili brez Possege, so zgubili edinstveno priložnost, kljub temu pa jim ne moremo ničesar očitati. Požrtvovalno so se namreč borili vse do končnega žvižga, sicer jim tudi sreča ni bila naklonjena. Domačini so večji del tekme odigrali brez standardnega play-makerja, kar pa ni vplivalo na potek srečanja, saj razpolaga Fosam s širšim kadrom igralcev, ki so si vsi enakovredni in lahko v bistvu sami odločajo tekmo. Ključ tekme je bil začetek drugega polčasa, ko so gostitelji zadali borovcem delni izid 13:0 ter tako povedli za nekaj točk. Od tedaj so naši stalno zasledovali nasprotnika, šest minut pred koncem so se celo približali na sami dve točki (69:67), nikoli pa niso dali vtisa, da bi lahko izbojevali zmago. Naj omenimo še, da bo v sredo, 14. t.m. v borovem športnem centru, s pričetkom ob 18.45 povratni derbi med Borom in Kontovelom, ki bo odločal o drugem mestu v skupini. (Andrej Pavlica)
DEŽELNI KADETI
KONTOVEL TEHNA B -
INTER 1904	67:88 (32:43)
STRELCI: Marucelli 2, A. Pertot 2, Vremec 12 (2:4), M. Gruden, Korošic,
Hmeljak 14 (2:5), Baitz 19 (7:14), Cosma 8, Šavron, S. Pertot 10 (2:7).
ON: 27. PM: 13:30.
Kontovelci so v 6. kolu prvič igrali v popolni postavi. Nastopili so pred številnim občinstvom in izgubili predvsem zaradi velikega števila zgrešenih prostih metov in metov za 3 točke. Po dveh mesecih odsotnosti je spet zaigral Samo Pertot, ki je tudi dal velik doprinos igri. Domačin so slabo začeli (2:10), zatem so z dobrim vodenjem Marucellija, hitrimi prodori Hmeljaka in odličnim metom Baitza in Vremca ter z dobro obrambo nadoknadili zaostanek. V 15. min. so Kontovelci celo vodili 29:28, zatem pa so jih pokopali prosti meti.
V	drugem delu so gostje povečali prednost ( + 17), domačini pa so se jim spet približali na same štiri točke. Zatem so gostje pokazali zrelejšo igro in tudi zmagali. Kljub porazu pa so Kontovelci pokazali velik napredek.
(J. E. G.)
SERVOLANA B - KONTOVEL
TECHNA B	57:83
KONTOVEL B: Marucelli 10, Vremec 17, Cosma 9, Hmeljak 9, Samo Pertot 16, Andrej Pertot 6, Baitz 16.
Po dolgi seriji porazov so Kontovelci končno prišli do prve zmage. Zaigrali so zelo motivirano in požrtvovalno in že od prve minute povedli. Obe ekipi sta v prvem polčasu zelo dobro igrali v obrambi, precej slabo pa v napadu, tako da se je prvi polčas končal z zelo nizkim rezultatom.
V	drugem polčasu so gostje z zelo dobro izvedenimi napadi povedli za 15 točk, nato pa so imeli kratek black-out, tako da so se domačini približali na samihlO točk zaostanka. Tedaj so se Kontovelci spet zbrali in s hitrimi protinapadi in z odlično obrambo strli odpor nasprotnikov. Tokrat si zasluži pohvalo celotna ekipa, še posebej pa se je tako v obrambi kot v napadu izkazal Marucelli. (E. B.)
KONTOVEL TEHNA -
FANTONI	103:78 (57:35)
KONTOVEL TEHNA: Ban, Emili 5 (3:6), Kralj 20 (6:9), Budin 20 (8:8), Briš-čik, Gulič 26 (2:3), Danieli 6, Rebula 19 (1:2), Krevatin 7 (1:1), Gregori.
3 TOČKE: Kralj 2.
Niti površno sojenje, niti silovit nasprotnikov napad nista uspela zaustaviti dobre igre Kontovela Techne. S prepričanjem v lastne moči so domačini takoj dobro začeli. Pogumni prodori in natančni meti so bili nerešljiva uganka za videmsko obrambo. V 16. minuti so si plavi z delnim izidom 15:2 priborili prednost in jo obdržali do konca prvega polčasa. V nadaljevanju se je serija Kontovelovih uspešnih akcij ponavljala. Treba je omeniti množično število osebnih napak tako na eni kot na drugi strani. To pa ni oviralo Kontovelovih kadetov, ki so tako slavili pomembno zmago. (B. E.)
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA C
KONTOVEL HELVETIUS -
EDIL '90	61:54 (26:30)
KONTOVEL HELVETIUS: Nabergoj 4, A. Pertot 9, Kneipp 8 (1:1), I. Pertot, Cunja 8, Bogateč (0:2), L. Emili 18 (3:4), A. Emili 2, Versa 12.
3 TOČKE: A. Pertot 3, Kneipp in L. Emili 1. ON: 18.
Na prvi letošnji domači tekmi • so Kontovelci dosegli lepo zmago proti solidni ekipi Edil '90, ki ne prikriva ambicij po napredovanju v promocijsko ligo. Gostje šo sicer vodili skozi skoraj vso tekmo, a v končnici srečanja je domačim uspelo spreobrniti rezultat v svojo korist (delni izid 16:4). K temu so odločilno pripomogli meti za 3 točke Andreja Pertota. Kontovelci so tako popravili slab vtis pio nerodnem porazu v uvodnem srečanju z Barcolano. Za sobotno zmago pa so zaslužni prav vsi, ki so stopili na igrišče.
(Andrej)
Po 4. kolu Jadranovega turnirja za najmlajše
Kontovel najboljši pod košema
Konto velo vo moštvo je brez težav premostilo tudi 4. kolo Jadranovega turnirja Igre pod košema, ki je bilo v nedeljo v Nabrežini, in je tako še naprej nepremagano na vrhu lestvice.
Kontovelci so namreč v nedeljo premagali okrnjeno postavo borovcev, ki so bili boljši od Kontovelcev le v izvajanju prostih metov (7:6).
Se najbolj izenačeno je bilo prvo srečanje na sporedu med nabrežin-skim Sokolom in dolinskim Bregom. Sama košarkarska tekma je sicer potekala ob premoči Nabrežincev, saj so
r
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Nagajala sta sneg in dež
Res je, sneg je močno ponagajal 49 izletnikom Prejšnjo nedeljo na smučarskem izletu na Helm v 'istrski dolini, ki ga je priredilo SPDT. Nobenih Problemov ni bilo do cilja, ko pa so se pogumni srnučarji začeli spuščati po strmini, je začelo^ snežiti ,n so jim snežinke začele siliti v oči. Sicer ni bilo nobenih velikih težav in diplomirani mladi voditelji uPDT so vseeno opravili svoje delo ter spremljali nnjmlajše tečajnike — smukače po strmini s Helma Proti dolini. Težave so bile večje proti večeru. Sneg le namreč pobelil tudi ceste in povratek z avtobu-spm se je precej zavlekel, ker je moral šofer natika-b verige. Namesto ob 20.30, so se smučarji vrnili v rst nekaj čez 22. uro, pa vendarle veseli in zado-0oni, ker so, čeprav je bil čemeren, dan preživeli na smučeh.
Neprimerno bolj zgodaj so se vrnili v Trst udele-®bci nedeljskega avtobusnega izleta na Vrhe nad •rpavsko dolino. Dvanajst planinčev je sicer s pre-ijšnjimi dvomi glede nedeljskega vremena šlo na ? et' ki ga je vodil Franc Armani, a so v bistvu
dosegli zastavljeni cilj. Pripeljali so se v Griže, nadaljevali pot do Tabra in Jakovca, dosegli Veliko Polje, kjer pa jih je presenetil dež, tako da so morali na vrat na nos po bližnjicah spet v Griže, kjer so nekaj ur prej pustili svoje avtomobile. Dolga je bila tista ura hoje pod dežjem, sledil pa je nagel povratek, ker se je vsakdo želel čimprej osvoboditi mokrih oblačil.
V nedeljo na Brgudac
Vreme je pač muhasto in upati je, da ne bo tako zagodlo prihodnjo nedeljo, ko je na sporedu izlet na Brgudac v Istri, ki ga vodi Mario Milič.
Zbirališče izletnikov je ob 8.30 v Bazovici pri spomeniku v vasi. Pol ure kasneje bodo izletniki, ki se bodo v Istro odpeljali z avtomobili, naredili še kratek postanek na parkirišču pred marketom v Kozini, kjer bodo ob 9.00 počakali na morebitne zamudnike. Od tam bodo nadaljevali pot v Podgorje in dalje v Lupoglav, sledil bo vzpon na Brgudac. Skupno bo približno 3 ure hoje, ki je primerna za vse. Vsa potrebna pojasnila daje vodja izleta Mario Milič, ki odgovarja na telefonsko številko 229258. (L. A.)
Vrsta podvigov Davorja Zupančiča
Zamejski alpinist in član letošnje mednarodne himalajske ekspedicije »Alpe-Adria Sagarmatha Ex-pediton«, ki ifna v programu osvojitev Everesta in Lhotseja, Davor Zupančič, je v ,zadnjem obdobju opravil vrsto alpinističnih podvigov in dokazal, kako se je treba za neko zahtevno odpravo pripravljati. Najprej je skupno z Eriko Košuto, Paolom Sal-vijem in Massimom Sacchijem preplezal Centralni slap v Tamarju (60 m, naklon do 90 stopinj), sredi januarja pa je sam v štirih urah preplezal Kuloar na Jalovcu in nato tudi dosegel vrh.
Teden kasneje se je podal v Karnijske Alpe ter z Eriko Košuto in Paolom Salvijem preplezal smer De Rovereja (drug član letošnje odprave na Everest!) na gori Panettone (200 m, do V. stopnje). Edino uporabno februarsko nedeljo (zadnjo je namreč deževalo) pa je Zupančič izkoristil za plezarijo v Val Ci-moliani. Lotil se je Levega slapa (60 m, do 70 stopinj naklona) ter ga tudi preplezal. (D. J.)
r
danes igra za vas - danes igra za vas
Mario Rapotec
. Ii+
totocalcio
Atalanta - Juventus	X
Bari - Inter	X
Bologna - Ascoli	1
Fiorentina - Lecce	1
Genoa - Udinese	1
Verona - Sampdoria	1
Lazio - Cesena	i
Milan - Cremonese	i
Napoli,-Roma	l
Catanzaro - Reggina	1
Messina - Ancona	X
Spezia - Lucchese	X
Potenza - Nola	1
£a,nJt!rJa do gora in snega. Taka je bila pestra pot Maria Rapotca iz Boršta.
I® pri Ginnastici Triestini (leta 1962), ko je kot krmar z dvojcem osvojil je ‘Janški naslov. Dve leti kasneje je bil pri Boru (hitra hoja), leta 1970 pa se t„?aiel ukvarjati z motociklizmom (sam si je sestavil motor in se udeležil niladinskega DP). Kasneje je iz veselja nastopal na smučarskih teRmah *' sedaj je pri zamejski smučarski ekipi in Bregu kot trener. Prejšnji teden je Boris Devetak zadel 7 izidov.
konjske dirke - konjske dirke
1. V Firencah (kasaška dirka) je favorit Fiaccola Effe (skupina X), ki se je odlično predstavila v San Siru. Iz skupine 1 bi omenili ameriško kobilo Jelš Špice, iz skupine 2 pa Gobernadorja.
2. Bologna (kasaška dirka): Flambard (skupina 1) je sicer nepredvidljiv, a je zelo kvaliteten. V skupini X bi znal presenetiti Incompreso Tab, v skupini 2 pa Gabriella Dorio.
3.	Milan (kasaška dirka): favorit - zaradi dobre štartne pozicije in dobre forme - je Dryforte (skupina X). V isti skupini dirka tudi Inoki PF, ki se je na zadnjih dirkah vedno dobro odrezal. Iz skupine 1 bi omenili Inveriga.
4.	Padova (kasaška dirka): Cortez OM (skupina X) bi lahko ponovil zadnje uspehe. V dobri formi je tudi Fronzolo (skupina 1). loran Swe (skupina 2) je dobro dirkal preteklo nedeljo. Morda bo ponovil dobro uvrstitev.
5.	Turin (kasaška dirka): Fiume d'As-sia (skupina X) je zelo hiter, in če bo dobro štartal, ga bo težko prehiteti. V skupini 1 omenjamo Golden Mira, čeprav na zadnjih dirkah se ni izkazal, v skupini 2 pa solidnega Foxa Ferma.
6. Rim (galop): Lod King Love (skupina X) bo dirkal z jahačem Jovinem na hrbtu, zato je tudi favorit. V primeru težkega terena bi lahko zmagal Zafie-rano (skupina 2). V skupini 1 naj bi bil najhitrejši Ban Arrow.
Dirka tris
Naši favoriti: Gonzuales OM (18), In-fido (4), Fidelia Sbarra (8). Dodatek za sistemiste: Falasia (12), lofas (3), Flyng Ram (15).
totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1
X
1
X
2
X
1
1
X
X
X
zmagali z 20:8, pri metih na koš z desne in leve strani pa so bili Brežani boljši.
Na zadnjem srečanju je v društvenem derbiju Polet A zanesljivo odpravil Polet B. »Ajevci« so bili zanesljivo boljši tako na košarkarski tekmi (52:9) kot v vseh igrah.
IZIDI 4. KOLA
SOKOL - BREG	5:2
ŠTAFETA: Sokol - Breg 1:0.
METI Z DESNE STRANI: Breg - Sokol 7:5.
METI Z LEVE STRANI: Breg - Sokol 7:3.
PROSTI METI: Sokol - Breg 7:1. KOŠARKARSKA TEKMA: Sokol -Breg 20:9.
SOKOL: Širca 12, Masten 4, Hrovatin, Sosič, Jaklič, Rebula 4, Rogelja.
BREG: Sancin, Štranj, Gaburro 3, Kocijančič, A. Sancin, Lovriha, Ker-mec 1, Zobec, Romano 4.
SODNIK: B. Lakovič.
POLET A - POLET B	7:0
ŠTAFETA: Polet A - Polet B 1:0. METI Z DESNE STRANI: Polet A -Polet B 7:4.
METI Z LEVE STRANI: Polet A -Polet B 7:2.
PROSTI METI: Polet A - Polet B 7:1. KOŠARKARSKA TEKMA: Polet A -Polet B 52:9.
POLET A: Malalan 10, Lakovič 10, Šturman 2, Fonda 8, Brundula 8, Milič 14.
POLET B: Pavat, Šibelja, Vidah, Švab, Ferfolja, Kocjančič 9, Bogateč, Ferluga.
SODNIK: V. Žiberna.
KONTOVEL - BOR	6:1
ŠTAFETA: Kontovel - Bor 1:0.
METI Z DESNE STRANI: Kontovel
-	Bor 7:3.
METI Z LEVE STRANI: Kontovel -Bor 7:2.
PROSTI METI: Bor - Kontovel 7:6. KOŠARKARSKA TEKMA: Kontovel
-	Bor 24:3.
KONTOVEL: Grilanc, Budin 6, Bu-kavec 12, Semec, Bogateč 4, Šuštaršič 2.
BOR: Corbatti, Tolentino 1, Strani, Floridan 2, Sulčič.
SODNIK: M. Burger.
Naj omenimo, da dobljena košarkarska tekma »velja« tri točke, posamezne igre pa po eno točko.
LESTVICA 4 4 4 4 4 4 4
KOLO (MARCA
Kontovel Polet A Bor
Polet B Sokol Breg
PRIHODNJE REPNU)
Kontovel - Polet B; Breg - Polet A; Bor - Sokol, (jan)
22:6
21:7
16:12
11:17
8:20
6:23
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4 - din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
petek, 16. februarja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po obilnem sneženju se je temperatura skoraj povsod zvišala
Snežni plazovi terjali več žrtev Ponekod so reke nevarno narasle
BOČEN, PARIZ — Obilni snežni meteži, ki so v torek in sredo zajeli alpsko območje povzročajo nemalo težav prebivalstvu in prometu. V višjih legah, okrog tri tisoč metrov, so v sredo divjale prave snežne nevihte, pihal je tudi močan veter, tako da so pristojne oblasti priporočile prebivalstvu bolj oddaljenih zaselkov, naj se ne odpravljajo na pot. Gorske reševalne ekipe so sporočile, da je v dolini Venosta odrezanih od sveta kakih trideset turistov, vendar zaenkrat niso v nevarnosti. Na višini med dva tisoč in 2500 metrov pa je po 36-urnem sneženju začelo močno deževati, zrahljan in namočen sneg pa je sprožil več plazov.
Največji snežni plaz se je utrgal v dolini Venosta v okolici Bočna. Računajo, da je bil plaz širok več kot dva kilometra, za seboj pa je potegnil dve restavraciji, sedežnico in vlečnico. Poročil o žrtvah ni, saj je do nesreče prišlo v zgodnjih jutranjih urah. Del plaza je pristal na državni cesti pri kraju San Valentino, ki je bila zato več ur zaprta.
Tudi na Južnem Tirolskem je silovito sneženje skoraj popolnoma ohromilo promet. Na brenerski avtocesti se je prevrnil tovornjak in povzročil verižno trčenje. Promet se je zaradi meteža premikal izredno počasi, zato ni bilo žrtev, škoda na vozilih pa je precejšnja. Cestna policija ustavlja
vsa vozila, ki nimajo zimske opreme, najtežje tovornjake pa začasno usmerja na terminale. O plazovih poročajo tudi iz Doline Aoste, kjer je sneg zasul stanovanjsko hišo, ki jo ima v najemu neka angleška turistična agencija. Tudi v tem primeru ni bilo žrtev, saj stanovanja oddajajo v glavnem za konec tedna. Šest stanovanj pa je plaz popolnoma uničil.
Severno Italijo pestijo sneg in plazovi, obale skrajnega juga, zlasti Sicilije, pa biča močan dež z južnim vetrom. Trajekti že nekaj dni ne vozijo na majhne otoke, prav tako so težavne povezave med Sicilijo in Kampanjo. Družba Tir-renia je iz previdnosti odpovedala tudi proge med Sicilijo in Ligurio.
Slabo vreme, ki je zajelo Francijo že v začetku meseca se še ni umirilo. Ujma se je tokrat znesla na vzhodna območja, kjer so reke narasle in preplavile več krajev. Zaenkrat poročajo o dveh žrtvah, ki sta izginili v naraslem Renu. Ponekod se je nivo vode dvignil za več kot pet metrov nad vodostajem, plovba po reki pa je skoraj v celoti onemogočena. V Savojskih alpah pa pogrešajo najmanj tri smučarje, ki so se veliko mero neprevidnosti odpravili na smučišča kljub snežni nevihti. Na tem območju so zabeležili tudi več snežnih plazov, zaradi katerih je več krajev odrezanih od 'sveta.
Z lopatami proti nafti
V Kaliforniji so se spravili nad nafto, ki je preplavila newportske peščene plaže, kar z lopatami. Glede na razsežnost naftnega madeža in na skomno število delavcev bo dela še za precej časa	(Telefoto AP)
Porazni uspehi riewyorškega boja proti aidsu
NEW YORK — Sterilne brizgalke v zameno za rabljene je parola, ki se zelo dobro sliši, v New Yorku pa se je izkazalo, da je dokaj neučinkovita. V nekem preizkusnem centru so po desetih mesecih delovanja ugotovili, da so si »priborili« le 250 strank, kar je smešno malo v mestu, kjer je na tisoče in tisoče zasvojencev z mamili.
Tako je občinska uprava priznala poraz in ukinila svojo humanitarno dejavnost. Brezplačne brizgalke in igle naj bi preprečile širjenje aidsa, razen redikih izjem, pa se narkomani požvižgajo na to in si izmanjujejo že rabljene igle. To pa še ni vse, saj so se menda izogibali centru, ker so jih skušali pregovoriti, naj pristanejo na zdravljenje...
Mudiakdini proti tujem vmešavanju
ISLAMABAD Afganistanski mudžahedini so včeraj zavrnili mirovni načrt, ki ga je za Afganistan ob prvi obletnici umika sovjetskih čet predlagal sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze. Na tiskovni konferenci v Islamabadu je premier odporniške vlade v izgnanstvu Abdul Rasul Sayaf odločno zavrnil vsako predpostavko o morebitnem »zunanjem vmešavanju«, vključno s posredovanjem OZN, v not-ranjLe probleme Afganistana.
Ševardnadze je predlagal sklic mednarodne konference, na kateri naj bi sodelovali predstavniki Nad-žibulahove vlade in vse opozicijske sile v Afganistanu. Ob koncu konference naj bi ob prisotnosti tujih opazovalcev razpisali svobodne volitve. Kot predlaga Ševardnadze, naj bi med konferenco prenehali s pošiljanjem vojaške pomoči sprtima stranema, ki bi obdržali tudi osvojene vojaške položaje.
Sayaf je še dejal, da je prepričan v končno zmago mudžahedinov, zavrnil pa je tudi predlog, da bi prehodno vlado v Afganistanu vodil bivši kralj Zahir Šah, ki trenutno živi v Rimu.
Adis Abeba zanikala padec mesta Massaua
ADIS ABEBA — Uradni etiopski radio v Adis Abebi je včeraj (po 24-urnem molku) objavil uradno sporočilo etiopske vlade, ki trdi, da eritrejskim upornikom ni uspelo osvojiti mesta Massaua na severu države. Istočasno pa je v sporočilu tudi rečeno, da v mestu potekajo hudi boji med vladnimi četami in osvobodilnim eritrejskim gibanjem. Glede trditve upornikov, da imajo že od sobote v rokah pristaniško mesto Massaua, pa je bilo po radiu rečeno, da so te trditve lažne.
Ob tem pa je etiopski radio posredoval tudi poročilo s severne fronte, kjer naj bi ob hudih bojih v mestu Massaua redne vladne čete odbile napad eritrejskih upornikov v Arezi, približno 60 kilometrov južno od Asmare, in tudi v Cherenu, ki pa leži severno od eritrejske prestolnice Asmare. Kot menijo nekateri zahodni opazovalci, bo prav razplet bojev v trikotniku Massaua - Areza - Cheren, s prestolnico Asmaro v sredini, odločal tudi o bodoči usodi etiopske enotnosti. Mnogi pa so tudi prepričani, da že manjša vojaška pomoč Sovjetske zveze lahko zada odločilni udarec Mengistujevi vladi, ki skuša z vsemi silami preprečiti odcepitev Eritreje.
V premogovniku umrlo 13 rudarjev
MOSKVA — V ukrajinskem premogovniku Makejevka se je pred dvema dnevoma odigrala nova tragedija na delu. Tiskovna agencija TASS je šele včeraj posredovala vest, da je v rovu Pojenkov, kjer je eksplodiral metan, umrlo 13 rudarjev, drugih deset pa je bilo ranjenih.
Do eksplozije je prišlo v globini -915 metrov, kjer je bilo na delu nekaj desetin rudarjev. V rovu se je menda zbiral plin metan, ko je bil prostor popolnoma nasičen s plinom pa je kaka iskrica sprožila eksplozijo. Po poročanju TASS so že odprli uradno preiskavo, ki jo vodi ukrajinski komite za kontrolo rudarske dejavnosti.
Homoseksualca a le zaročenca
AMSTERDAM — Ženinu in nevesti, ki nista zares taka, to je pripadnika moškega in ženskega spola, je usojeno, da bosta kot Manzonijeva Renzo in Lucia ostala... zaročenca.
Nizozemsko* sodišče je namreč ponovno potrdilo veljavnost zakona, po katerem se smejo poročati izključno moški z ženskami. Homoseksualcem so torej zaprta vrata uradnega zakonskega življenja, čeprav smejo seveda živeti, kot se jim zljubi. Tako je neki moški par zaljubljencev ostal z neizpolnjeno željo po poročnem prstanu in torti, vendar bi se lahko zaročenca še preselila na Dansko, ki je edina evropska država, v kateri bi se lahko »on in on« vzela.
Coca-cola kriva za zlome kosti?
BOSTON — Coca-cola ni le pijača, ki razjeda lak in pločevino, ima tudi to sposobnost, da »mehča« človeške kosti. Tako je vsaj ugotovila zdravnica Grace Wyshak, ki je v Bostonu testirala 5.398 atletinj. Coca-cola je največkrat uradna pijača teh ali onih športnih dogajanj, zato jo tekmovalci tudi redno pijejo in se jim kosti... lomijo.
Naj iz objektivnosti navedemo še nekaj ugoovitev, ki jih je morala tudi gospa Wyshak upoštevati: Američani pijejo vse manj mleka in jim primanjkuje marsikatera hranilna snov, da o rudninskem doprinosu niti ne govorimo. Coca-cola najbrž ni najbolj zdrava pijača, ne pa še za na grmado.
Nova Gorica objavlja po pooblastilu
Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica
JAVNI NATEČAJ
zbiranja soinvestitorjev »OKROGLEGA DELA« bodočega Kulturnega centra.
Program nudi:
— v pritličju na 323 m1 galerijo, knjigarno in trgovino s spremljajočimi prostori,
— v nadstropju na 377 m3 bife ■ kavarno in klub s spremljajočimi prostori.
Rok izgradnje:
konec 1993
Pisne prijave z navedbo predvidene dejavnosti poslati v 30 dneh na naslov podjetje Projekt Nova Gorica, Kidričeva 9a,
Dodatne informacije lahko dobite z obiskom na sedežu podjetja,
Sektor za investicije ali pa na telefonu 065 23 311.
ISKRA DELTA
VEČNAMENSKI
OBJEKT
PROJEKT
BANKA
ARHIV
a SO NOVA GORICA
PREDVIDENA
LOKACIJA
ULICA TOLMINSKIH PUNTARJEV
NEBOTIČNIK