Strah Je pridobljeno čust-vo. S spoznavamjem predme-tov ln pojavov okrog sebe se zaLno Javljati v otroku do*iv-ljajl, ki odražajo stanje ugod-ja ali neugodja. Otrok Je ra-doveden in čim radovednost uteši, se preda ugodju in smehu — ali obrat.no. Z raz-vojem se pojavijo nove vrete Custev, od prlmitivnih do he-donskih, doživlja elementar-na estetska čustva, nastopa-jo ob stiku z ljudmi okrog njega tudl socialna Custva — ljubeaen. Custva se zelo hl-tro menjujejo ta od joka do smeha in obratno je prl pred-Solskem otroku majhen skok.
Strah se pojavl prl otroku fte v dobi dojenčka. Novoro-jenfiek se boji glasndh šumov in naglifo sprememb položaja. Seveda so nekateri otroci bolj, drugi spet manij občut-ljlvl. Kak nepričakovani glb sadostuje, da se preobčutljiv otrok močno prestraši in za-joka od strahu. Včasih dojen-6ek mrzl kopanje, ker se mu dozdeva, da »visi« v zraku, treba ga J« trdno držati z obe-ma rokama ki preprečevati nagle gibe. Sčasoma tak ob-Cutek nesigumostt mine. Z nezadovol.istvom ga navdaja vse. kar mu Je tuje ali pre-težno tuje. Ustraši se ofiete z namljleno brado ali matere v drupem klobuku, odraslih v neznanih ali čudnlh oblekah ipd. Boji se tudi neznanih predmetov, ustraši se pred-meta, ki nenadoma pade na tla ln zaropoče, predmetov, ki se hitro gibliejo in na-sploh povzročajo ropot, boji se dolpih tonov, ustraSi se poka lpd. Najprej se pokaže strah pred tujim, šele pozne-Je, z razvojem in pridobiva-njem tedtustev. strah pred ne-vaimostm). Osnovno dejstvo za dožtvljanje strahu pri ot-polcu   pa   j«   moCan   ropot
(strel, pok, grom) all Ce mu zmanjka tal.
Medtem ko stno opazovali pri enoletnem otroku strah pred neznanimi predmeti ter predmeti, ki se naglo giblje-jo, npr. pri hitrein odpiranju dežriika, ali pri močnem ropo-tu, npr. prl zvoku sesalca za prah, zavijanju sirene, lajanju psa, žvižganju vlaka, so ugo-tovili pri dveletaem otroku strah pred izplakom vode v stranišiiu. Otrok ni maral ve<5 sesti na školjko, čeprav se mu je zdelo spočetka prijetno ter nl hotel ved ubogati. Tudl v takih primerih je potrebno potrpljenje, včaslh tudi več mesecev, dokler ne pridobi otrok več pameitd in pog\ima, da poskusi spet opraviti po-trebo na stranišču
Pogostejše pa je spočetka pri otroku čustvo jeze kot čustvo strahu. Z rastjc pa se razmerje obrne, strah prldo-biva v otrokovem doživljenju čedalje več veljave, V 3 In 4. letu starosti se pojavijo novi strahcm, kakar strah pred te-mo, pred psl, pred pohabljen-ci, tudi pred smrtjo. Otroko va fantazija se ]e razvila do take stopnje, da je otrok spo-soben vživljatl se v položaj druglh oseb in razumeva ne-vamosti, ki jih sam še ni do-živel. Radovednost kot nagon-ska funkcija prehaja v vedo-željnost in ta je v spontani otrokcnrt aktivnoeti čedalje buinejSa. Otrok spoznava predmete in pojave okrog sebe. poaveduje za vzrokom, posluša zgodbe ln jih fanta-zdjsko preobUkuje. Slišl tudi o smrtd in se sprašuje, zakaj mora tudi on umreti. Plašlji-vi so boli tdsti otroci, ki ima-)o z okoljem kafcršnekoll konflikte okrog Jedi, stolice lpd. in so razdražljivi ali pa jim Je fantazija prevej raz-burjena zaradi raznih zgodb
o strahovih, stalntm opozar-janjem na nevamosti ali kl niso Imeli dovolj priložnosti za razvoj svoje samostojno-sti in neodvisnosti. Nemir, kl se je nakopičil v otroku, se je prelevil t določene stra-hove. Ce se boji npr. mraka, teme, nočd, ga moramo po-miriti, se mu ne smemo po-smehovati aJi kazati svojo ne-strpnost. Treba je biti potr-
življet^je igre v krogu drugih otrok, z ustrezno zaposlitvi-jo ne bo mislil na strah. Za vzgojitelja je važno ve-deti, da strah človeku ni pri-rojen, marveč je pridobljen; prirojene pa so dispozicije za strah. Izvori za strah so lah-ko razlKSni, najvažnejši pa so naslednji: otrok se strahu pri-uči, otrok se strahu navzame ali naleze in strah je posledi-
KRAMLJANJE O VZGOJI
Otroka je strah
pežljiv, saj Je zares dober le tisti vzgojitedj, ki je oborožen s potrpežljivostjo. Predvsem pa mora otrok začutiti, da ga ljubimo, da ga čuvamo ln da je zares varem v našem naročju. Nikoli ne strašimo otroka z raznimi prividi, ml-ličniki, zgodbami, varujmo ga pred neustreznknl filmskl-mi ali televizijskimi predsta-vami s strašnimi prizori in z okrutnitni pripovedmi. Ne ga stražiti z izjavami, da ga veC ne rnaramo, posebno še, če se že itak ne počuti var-nega. Omogočimo mu polno
ca neprljetnih ln bolečlh izku-stev. Pri priučitvi na strah igra važno vlogo učenje s po-močjo pogojnega refleksa. Psiholog Watson je delal po-skus z 9-mesečnim otrokom. PokazaJ mu je belo miš in hkrati močno udaril s kladl-vom po Jekleni palici, da je zaropotalo. Otrok se je tako močno ustrašil, da je padel na obraz. Po petkratnt ponovit-vi se je prestrašil otrok že bele miši, pozneje pa ga je bilo strah belih predmetov, kakor klobCifia belega bom-baža, belega zajčka, psa idr.,
čeprav se teh ždvali poprej ni bal. Otrok se je torej dolo-6enega negativnega odziva v obllki strahu naufiil. Po-dobno se je širll strah tudi na druge predmete.
Otrok pa se strahu tudi na-vzame, nekako naleze od od-raslih. Ko začne npr. grmeti, teka živčna mati po stanova-nju od okna do okna, vije roke, toži in tuli ipd.; vse to vpMva v določeni meri tudl ¦ na otroka, da se začenja tu-di on bati. Odrasli se boje teme, samote, pre6kanja ce-ste, mrliča ipd. in tisti strah še prerad preide na otroke. Najčešče se naleze otrok v katerikoli obliki strahu od živčne matere in ga je navad-no potem strah tistega, česar se boji mati.
Zelo nepravUno je, Ce otro-ka strašlmo, kar je pogosto v primerth, če otrok »ni pri-den«, če je poreden (»žleht«). Strašimo ga npr. s črnim možem, ki mu bo porezal uh-lje, z divjakom, ki ga bo od-peljal in zaprl v črno jamo, z raznimi »strici« in »tetami« kl bodo napravllj z njlm to ta to. V nobenem primeru ni priporočljivo otroka strašit) in s tem ogrožati njegovo sa-mozavest. Da mu nl prlpo-ročljivo pripovedovati grozlji-vih zgodb, smo že omenill.
Tretji vir strahu so ofcrokova neprijetna doživetja, neprijet-na Izkustva, lci so mu ostala v spominu kot nekaj negativ. nega in jih ne more pozabi-ti. Znani prrmeri so strahovl otrofc v zvezi z belo haljo v zdravnlški ambulanti ali pri frizer.ju zaradi spomina na bolečine, ki jih je imel otrok pri zdravniku. V temi, v kate-ri tnora biti, se spomni zgodb o strahovih itd. Ta tretii vir je močno povezan z vzroM, ki samo IJh navedli pri prvem in drugem viru.
MoC In kakovost otrokove-ga strahu je odvisna od več dejaTOikov, kakor od razvoj-ne stopnje oziroma od staro-' sti, od otrokovega zdravja, od žlvljenjskih izkustev, od tranutnega fiziološkega In psihološkega stanja (če je npr. lačen in razburjen, se bolj ustraSi),od okolišfim, v katerlh doživlja strah (če je sam ali s starši ali s kom, kl mu rae zaupa). Cim starej-ši postaja, Cim bogatejša so njegova rzkustva, čim bolj spoznava predmete In pojave okrog sebe, tem bolj se spre-minja tudl njegov odnos do nevamosti ali razne možne nevarnosti, tem bolj se dife-rencira tudi njegovo doživlja-nje strahu.
Strah zdravlnio na razne načine. Nekatere smo že na-kazali. Pametno je, da otro ka ne izpostavljamo situaci--jam, v katerih bi se po ne-potrebnem razburjal in se bal. Ce ne gre drugače, ga je treba na take situacije z ustreznim razgovorom prl-praviti, pripravljamo pa ga lahko tudi s prinnernlml va-Jami (ne ga vreči v vodo, da bo »plaval«, kar ga lahko prl-vede do šoka) Naj se samoi-niciativno seznand s poja-vom, ki se ga Je bal. Pamet-no je tudl postopno približe-vanje pojava, kj se ga bojl, k otroku, s čimer se mu po-lagoma prilagaja. Priporočlji. vo pa je tudl boječega otroka postaviti v okol.je druglh ot-rok, ki se tistega pojava ne boje. Ob taki socialni imita-ciji se bo zgledoval po dru-glh otrocih, ki se tistega po-java ne boje in se bo polago ma znebil neprijetnega čust-va strahu.
V vseh primorih pa je po-trebna pametna, preudarna vzgoja!
Prof. ALBIN PODJAVORŠEK